B — the U pland D inaric K arst — Trnovski gozd — and glaciokarst of the W estern Ju lian Alps — Mt. Kanin. A vtorja: dr. J. K unaver in dr. P. Habič, 29. stran i in 11 kart). O ba potopisa bosta lahko koristila tu jim geografom, ki bodo potovali približno po opisanih poteh. Referati, p reb ran i na sim poziju, so bili po splošnem m nenju na višji stro ­ kovni ravni kot na p rejšn jih zasedanjih komisije. P rednost m anjšega števila p riso tn ih (25—40) se je pokazala v zelo živahni in zanim ivi diskusiji. Simpozij je pokazal, da so kvan tita tivne metode p ri raziskovanju kem ične erozije vsaj p ri m lajših krasoslovcih že povsem prevladale. Na sim poziju smo izvedeli o no­ vih m etodah, recimo s pomočjo m ikroskopske analize površja kam na (M. K üp­ per), z m erjenjem obsega razpok v kam nolom ih (G. T. W arwick). Izvedeli smo za nove dejavnike, ki vplivajo na kem ično korozijo in k i jih m oram o analizirati. Skratka, raziskovanje kem ične korozije posta ja vedno boij zahtevno in speciali­ zirano. V zaključk ih panelne diskusije, ki bodo objavljeni v ustreznih m ed­ narodnih glasilih, smo sicer poudarili potrebo po kom pleksnejših raziskavah in preciznejših m etodah, toda oboje bo še vnapre j v veliki m eri odvisno od splošne raziskanosti krasa. V Sloveniji imamo za te raziskave prednost v večjem številu vodom erskih postaj na k rašk ih rekah, zaostajam o p a v pogledu raziskovanja izoliranih geofaktorjev. O zborniku sim pozija, ki bo nudil najnovejši vpogled v to panogo po svetu in ki ga m ora objaviti organizator, bo lahko poročal p rihodn ji GV. Se pred njegovim izidom p a lahko trdim o, da pom eni ljub ljansk i sim pozij novo afirm acijo jugoslovanskega in slovenskega krasoslovja, k ar so izrazili tudi najv idnejši priso tn i svetovni krasoslovci (kot M. M. Sweeting, J. Nicod, G. T. W arw ick, V. Panoš, J. Roglič). Simpozij je bil koristen tako za komisijo, ki je b ila ustanovljena skupno z m ednarodno speleološko zvezo m ed 4. m ednarod­ nim speleološkim kongresom 1. 1965 v L jubljan i, kot tud i za jugoslovansko krasoslovje in krasoslovce, ki so udeležencem predstavili svoj kras in svoje rezultate. 1. Gams P rv i jugoslovansk i sim pozij o geom orfološkeni k a r tira n ju od 20.—21. ok tob ra 1975 v B eogradu Že v reso luc iji 8. kongresa jugoslovanskih geografov v Skopju leta 1968 smo se zavezali, da bomo pristop ili k izdelavi geom orfološke k arte Jugoslavije. Ker p a ni bil določen za izvajan je tega sklepa odgovorni organ in ker ni b ila spre­ je ta ustrezna zvezna tem a, se stvar ni prem aknila z m rtve točke. Končno je ok tobra 1975 Geografski in stitu t Jovan C vijič v Beogradu sklical dvodnevni ju ­ goslovanski sim pozij o geomorfološkem k artiran ju . O d Slovencev smo se ga ude­ ležili trije , dr. M. Šifrer, dr. P. H abič in pisec tega poročila. Referati, prebran i na sim poziju, so pokazali, da je bilo v Jugoslaviji zadnja leta le izdelanih nekaj občih geom orfoloških detajln ih kart. D. M anakovič in T. A ndonovski iz Skopja sta pokazala karto v m erilu 1:100.000, k jer sta p re ­ izkusila znake za oblike iz m ednarodne geom orfološke karte . A. Bognar iz Za­ greba je p rikaza l detajlno geomorfološko karto za del Baranje, ki jo je izdelal po m adžarski koncepciji. M. M arkovič je geomorfološko k a rtira l širše področje O rjena. Poleg teh občih geom orfoloških k a r t so bile predstavljene tud i nekatere posebne ali delne geom orfološke karte . Peter H abič je p rikazal delo p ri izdelavi slovenske speleološke karte . Mnogo diskusije je vzbudila k a r ta nivojev I. K laj- na, inžen irja iz Zagreba, ki je za potrebe petrolejske industrije izdelal v sodelo­ van ju s tujim strokovnjakom karto nivojev severozahodne H rvatske in sosed­ n jih slovenskih področij. P ri tem je uporab il metodologijo, ki je b ila v slovenski geom orfološki p raksi v ospredju pred desetletji, a je zanjo nato zanim anje upadlo. Nam en karte , ki jo je predstav il V. K lajn, je spoznanje vertikalne raz ­ členjenosti geoloških s tru k tu r za potrebe iskan ja naftn ih virov. D a im a tud i jugoslovanska geologija interes za geomorfološko k artiran je , je na sim poziju s svojim referatom dokazal M. M arkovič, k i je predložil koncept jugoslovanske geomorfološke k arte v velikem m erilu, rekoč, če nam geomorfologi ne nudite enotne sheme, jo m oram o izdelati sami. D iskusija je pokazala, da se jav lja jo med jugoslovanskim i geomorfološkimi centri iste razlike v pojm ovanju geom orfološkega k a rtira n ja in geomorfologije vobče, kot se jav lja jo p ri delu Komisije za geomorfološko snem anje in k artiran je pri M ednarodni geografski zvezi (O koncepcijah in stanju geom orfološkega k a r ti­ ran ja v svetu je na sim poziju referiral I. Gams). Delo za un ific iran je legende za jugoslovansko geomorfološko karto v m erilu 1:100.000, ki smo si jo zadali v sklepu sim pozija, bo zato zahtevalo dolgotrajnega dogovarjanja in bo prv i p re ­ izkusni kam en jugoslovanskih geomorfologov p ri iskan ju skupnih stališč. Poleg un ific iran ja legende za karto 1:100.000, k i bi jo m orebiti lahko izvajali obenem z geološkim kartiran jem , zahtevajo sklepi sim pozija tud i izdelavo geo­ morfološke karte Jugoslavije v m erilu 1:500.000 ter 1:2,500.000. Geomorfološka k a rta v malem m erilu je potrebna že zaradi ugleda v inozemstvu, k je r izdajajo take k arte tud i za področje naše države. Z aključki sim pozija pozivajo geomor- fologe, da na j p ri terenski analizi izdelujejo data jlne geomorfološke karte , »ker s tem poglabljajo znanje o kom pleksnem ozemeljskem povezovanju pojavov in povečajo uporabnost izsledkov tega dela«. Obenem se zak ljučki obračajo na planerske službe, da ob večjih posegih v naravo oskrbijo tud i geomorfološke karte. T ake karte smo pogrešali tud i p ri kom isijskem ogledu terena HC Kobarid, ki smo ga novem bra 1975 izvedli po sklepu 10. zborovanja slovenskih geografov v Bovcu. Glede koncepcije geomorfološke k arte velikega m erila je sim pozij za­ k ljučil dvoje: da n a j bo izhodišče za jugoslovansko legendo m ednarodna geo­ m orfološka koncepcija, in da n a j »vključi tudi elemente ak tualn ih geomorfolo- ških procesov, ki prizadenejo naši skupnosti škodo«. Za ta dodatek se je simpozij odločil tud i po zaslugi re fera ta R. Lazareviča o potrebnosti geom orfološkega k a r­ tira n ja za gozdarstvo. R eferat je imel naslov: »K vantitativne geomorfološke karte«. Za izvršitev zadanih nalog je sim pozij izvolil komisijo, k i na j deluje p ri Geo­ grafskem inštitu tu Jovan Cvijič v Beogradu, ter ji določil roke. Iz srca želimo, da sklepi ne bi ostali na papirju . I. Gams Mednarodna razstava hidrografskih kart v Budimpešti Pod pokroviteljstvom m inistrstva za km etijstvo in prehrano L. R. M adžarske je D ržavni u rad za geodezijo in kartografijo organiziral pod vodstvom prof. dr. S andorja R adoja 14. m ednarodno razstavo k a rt in kartografske litera tu re in obenem prired il k ra jši sim pozij o h idrografskih k a rtah . P rv a tovrstna razstava je bila že v 1. 1962 in je obravnavala nacionalne atlase, te j so nato z enoletnimi presledki sledile še razstave o prom etnih, tu rističn ih in šolskih stenskih kartah , šolskih atlasih in globusih, m estnih načrtih , k a rtah izrabe zemljišč, populacijskih kartah , k a rta h transportn ih sredstev, nacionalnih atlasih, ekonom skih in zgodo­ vinskih k artah , av tom atik i v kartografiji, splošnih geografskih k artah in slednjič od 25. 11. do 5. 12. 1975 še razstava hidrografskih kart. Na njej je s k a rto g ra f­ skim i eksponati sodelovalo k a r 23 držav z vseh petih celin (Argentina, A vstra­ lija, Belgija, Jugoslavija, K anada, Čad, Češkoslovaška, C iper, ZR Nemčija, F in ­ ska, F rancija , Vel. B ritan ija , M adžarska, Ita lija , O bala Slonove Kosti, Japonska, Nizozemska, Rom uniia, Sovjetska zveza, Španija, Švica, T u rč ija in Združene države Am erike ter Združeni narodi s prispevkom o porečju reke Mekong). Ju ­ goslavijo je zastopal na tej razstavi G eografski in štitu t p ri Slovenski akadem iji znanosti in um etnosti v L jubljani. P rikaza li smo štiri večbarvne tem atske karte o poplavnih področjih ob Pšati, k i so bile objavljene v XV. kn jig i Geografskega zbornika v razprav i: »Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati«. A vtor tega poročila je tud i poročal o tem atskih k artah , ki prikazu jejo poplavna območja. Glede na vsebino so bile na razstav i k arte razdeljene v štiri skupine: h idro­ grafske (20 eksponatov), hidrogeološke (18), karte vodnih akum ulacij (13) in