— 182 — Potovanje po nekterih jugo-slavenskih krajih. Spisal M. Verne. 15. pismo. Dragi prijatel! Iz bližnjica griča, kamor me je g. Svetlin peljal* je veličansk razgled ne samo čez lepo široko Kerško polje, kjer je nekdaj samoblastoo mesto (Municipium) Noviodunum stalo, — čez Brežice na Štajarskim. ki se unikraj Save kažejo; — in čez bližnje Horvaške kraje proti Zagrebu: temuc tudi na visoke hribe, ki Kerško polje obdajajo, in na sevemo-zahodni strani čez nekoliko Sent-Jernejškiga polja, ki je nar lepši in redovitniši na Dolenskim. — Med tem je došel g. Jan, fajmošter od svetiga Križa poleg Kostanjevice, moj nekdanji součenec v Ljubljani, s kterim se mnogo let nisva vidila, in vsi skup smo šli potem lep grad prek hriba nad Leskovcam ogledat, kteriga krasen gaj obdaja. Nekdanji posestnik tega grada, ki se mu po nemško wThurnam Hart", popačeno slovensko pa (zakaj? ne vem) Srajbarski turn" pravi, je bil nekdaj Janez Kerstnik Valvasor, sedaj pa je gosp. Anton grof Turjaški, ki pod imenam „Anastazi Gruntf slovi v pervi versti nemških pesnikov. Žal mi je bilo, da slavniga pisatelja ^sprehodov Dunajski g a p es- — 183 — nika", razsipa", ;,poslednjiga viteza" inv nemško prestavljenih slovenskih narodskih pesem nisim doma dobil; rad bi se bil poklonil moža, s kte-rim se zamore naša domovina zares ponositi. Le žal mi je bilo, da se ni vse, kar sim tu o zadevah nekdanjima podložtva slišal, kaj prav vezalo s svobodonadu-šenimi razodevami krasne njegove pesmi ^Dunajskih sprehodov", — vunder — sim si mislil — nihče ne more vsi m prav storiti. Kerško mestice ^Gurkfeld), ktero sva popoldne z g. Svetlinam ogledala, leži na prav oskim prostoru med derečo Savo in visokim hribam, po kterim je veliko lepih vinogradov. V tem mesticu, ki ima nekoliko prav zalih pohištev, je v letu 1693 slavni za Krajnsko deželo nepozabljeni Valvasor umeri v revnim stanu. — Z gosp. Svetlinam sva obiskala kapucinarski samostan, ki je bil v letu 1639 sozidan, in kjer naji je verli guardian Zupan, prej več let fajmošter, prijazno sprejel. Taki možje, ki so se dolgo za blagor ljudstva trudili, in si sred nepokojniga sveta mnogo skušinj nabrali, so pač vse časti in hvale vredni, naj si bo že njih obleka kakoršna koli. Kerško je bilo v 14. stoletji mogočnih Celjskih grofov, in Miroslav je tu gospodoval, ko je z očetam v prepiru živel. Pa še veliko prej, že v letu 1248, se Kerško v starih pismih najde, in nekteri še clo ter-dijo , de je tu nekdanje Noviodunum stalo, in de je Konstanci, sin cesarja Konstantina Velikiga, nekaj časa tu stanoval. Jez pa raji s tistimi potegnem , ki pravijo, da je Noviodunum dobro uro nižej v sedanjim lepim polji bilo. — Iz mestne zgodovine t? ne vem druziga povedati, ko de so Turki v letu 1469 našo deželo na več straneh napadli, in Kerško mesto razdjali. V letu 1542 je bila tod huda lakota? ker so bile kobilice polje in vinograde popolnama razdjale; in trideset let pozneje v letu 1573 so se bili tod okrog, ne vem zakaj, kmetje spuntali in mestjane prisilili, se ž njimi združiti. Čez dva tisuč se jih je bilo zbralo; pa Krajnski stanovi so puntarjem Kerško kmalo vzeli in punt zaterli. Svetlin me je tudi v Videm na Stajarsko peljal. Videm stoji na levi strani mogočne Save, Kerškimu mestu ravno nasproti. Ondašnjiga tehanta, častitiga g. Rejca sva šla obiskat. Sred Save mi reče Svetlin, ki je vedno dobre volje: jez mu bom naravnost in po pravici povedal, kdo si, pa boš vidil, de ne bo verjel, ker nimaš nič rudečiga na sebi. — Tudi jez simv bil prav dobre volje, ko sim v Vidmu pervič na lepo Stajarsko zemljo stopil. — Videm je precej velika vas, ki šteje do 50 hiš. Zvečer sva se spet v Kerško prepeljala, in nazaj v Leskovec šla. Vsa ta okrajna je dobro obdelana in prideluje posebno veliko sadja in vina. Drugo jutro ob osmih me je peljal Svetlinov hlapec do Zidan i ga mosta (Steinbruck). Skoraj 4 ure sva se vozila poleg Save po dolini, ki je sicer večidel oska, ki se pa vender večkrat zdaj na Krajnski ali desni, zdaj na Štajarskiv ali levi strani Save kake pol ure delječ razširi. Na Štajerski strani se vidi narprej terg Rajhenberg, ki šteje do 80 hiš in okoli 400 duš. Nad tergam se vidi na griču lep grad. ki ee mu Rei-chenburg pravi. — Dalje se vidi na Štajarskim drugi ee veči terg z imeuam Se ven ca (Lichtenvvald), ki šteje do Mizo 600 prebivavcov. — Še dalje je viditi na Štajarskim Loka (Laak), precej velika vas v prav prijetnim rodovitnim kraji, kakih 6 ur od Celja.— Na Krajnski strani pa se vidi gor od Kerškiga narprej T e-ričengrad (Ruckenstein), 9 milj od Ljubljane; — potem Boštanj (Sauenstein), in semtertje kakšna majhna vas in nekoliko posamesnih hiš; — in posled-njič Radeče (Ratschach), zal terg v prav tesnim kraji med goro in Savo. Cesta po ti, čez štiri dobre ure hoda dolgi dolini je prav dobra, in kjer se dolina nekoliko razširi, so kraji, desiravno jih visoke gore obdajajo, Prav prijetni. — Posebno pa so mi Radeče dopadle, ker se nisim nadjal, tu tako zaliga terga najti. Nekdo — mende Schonleben, pa vender prav ne ve'm, — piše, de je nekdaj tu rimsko „Pra?torium Lato-vicorum" bilo. Pa če tudi ni bilo tu rimske vselitve, so Radeče vender že silno stare, in posebno star mora biti grad, kteriga podertine je na griču poleg sedanjiga terga še viditi, ker so se že v letu 1200 neki plemeniti Krajnski gospodje po njem „die Herren von Ratschach" imenovali. — Radeče so mi bile v zgodovinskim obziru tudi za to znamenite, ker je glasoviti Truber nekaj časa tu luteransko vero oznanoval.