PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7096 Ah
TRST
60100200
lontecchi 6 - PP 559 040) 7796-600 >0894 PD I 40/772418
:a
OSREDNJA KNJIžNICh
i i t i 1-4	}-? . I A
red 24 maggio 1 481) 533382-535723 81/532958
)
tori 28 132) 731190 12/730462
dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 115 (14.206)
Trst, četrtek, 21. maja 1992
Tudi po 12. glasovanju za predsednika črn dim nad Montecitoriem
V ospredju zdaj Valiani
Demokristjani niso bili pripravljeni podpreti kandidature Vassallija - Valianijevo ime prišlo na dan po srečanju Forlanija z La Malfo - Zdaj vsi čakajo DSL
Sanacija Italije: klestenja in davki
RIM V Rimu nič novega, bi lahko zapisali po včerajšnjem dvanajstem glasovanju, po katerem Italija ostaja še naprej brez predsednika republike. Vassalli je bil tudi včeraj kandidat »koalicije« PSI-PSDI-PLI, ki Pa ni bil deležen podpore drugih strank. Veliki volilci KD so se namreč vzdržali, predstavniki DSL pa so v pričakovaniu novih dogodkov oddali bele glasovnice.
Prostora za gibanje političnih strank je bilo izredno malo, pa vendar je v večernih urah prišlo do rahle zjasnitve, potem ko so še zjutraj nad Montecitoriem lebdeli temni oblaki. Čeprav PSI še vedno stoji za Vassal-bjem, pa so njegove kotacije začele krepko upadati po popoldanskem srečanju Forlanija z La Malfo. Tajnik KD in predsednik senatne skupine Mancino sta dala vedeti, da KD išče »široko soglasje« ob imenu Lea Va-lianija, ki je bil tudi med imeni, ki jih je predlagal Craxi, sprejemljiv pa bi bil tudi za republikance. Pozornost KD pa je, je še poudaril Mancino, usmerjena tudi k DSL, pa čeprav je ta s Chiarantejem, izrazila nekaj pomislekov ob tem predlogu.
Forlani je zelo pazil, da ni nikoli izrekel povsem jasnega »ne« Vassallijevi kandidaturi, vendar pa si je prizadeval, da bi pojasnil razloge, ki preprečujejo KD, da bi ga podprla. »O njegovi kandidaturi ni širokega soglasja,« je dejal tajnik KD, kar z drugimi besedami pomeni, zanj nista PRI in DSL. Še popoldne je Martelli kritiziral stališče KD, nato pa so republikanci s predlogom za Va-lianija precej razgibali politično sceno. Do preobrata je prišlo popoldne, ko se je Forlani sestal z Altissimom, Vizzinijem, Cariglio, socialiste pa je zastopal Amato. Po srečanju je v ospredje prišlo Valianijevo ime, ki pa zdaj čaka še na podporo DSL.
Pozornost se torej zdaj obrača k DSL. Po burnih polemikah priča o tem tudi Craxije-va izjava, da »nihče noče izključiti DSL iz pogajanj.« DSL pa bo danes dopoldne najprej v vodstvu, nato pa na skupščini velikih volilcev razpravljala o kandidaturi Valiani-ja. Politično prizorišče je torej zdaj manj razdeljeno, s čimer pa se morda tudi bliža končna odločitev.
Na sliki AP: bivši predsednik republike Cossiga po včerajšnjem glasovanju v parlamentu.
RIM Nova italijanska vlada se bo znašla pred nehvaležno nalogo, kako bo državni blagajni zagotovila vsaj 30 tisoč milijard lir, saj bo primankljaj znašal 32 tisoč milijard lir, in sicer 21 tisoč milijard lir zaradi nižjih »dohodkov«, 11 tisoč milijard pa zaradi višjih stroškov. Državno računovodstvo je že začelo proučevati razne rešitve, ki pa bodo po dosedanjih izkušnjah bržkone boleče, saj bodo milijarde postrgali s klestenjem skrbstvenih in zdravstvenih postavk, obenem bodo skoraj gotovo privili davčni vijak.
V Rimu navajajo, da bi to Italija morala storiti, ne glede na predvčerajšnji poziv Evropske skupnosti. Resnici na ljubo so s tem manevrom zavlačevali samo zaradi aprilskih političnih volitev, saj bi ga morali sprejeti že prej. Po tem kratkoročnem iskanju pa bo morala Italija uresničiti globalno reformo svojih javnih financ.
Ob prisotnosti predstavnice Visokega komisariata za begunce M. Voyerjeve
V slovenskem parlamentu obravnavali pereče vprašanje bosanskih beguncev
Sporazum Slovenija-Efta Jutri sprejetje v OZN JAT ne sme v Ameriko
REVKJAVIK — Združenje zar svobodno trgovino Efta je včeraj v Reykjaviku podpisalo sporazum o sodelovanju s Slovenijo, ki je tako prva od držav nekdanje Jugoslavije, ki ji je uspel tak dogovor. Jutri pa bi morala Slovenija s Hrvaško in Po vsej verjetnosti tudi z Bosno in Hercegovino Postati polnopravna članica OZN, saj je Varnostni svet včeraj podprl njihovo članstvo. S tem je popolnoma jasno, da je jugoslovanska (srbsko-črno-gorska) diplomacija popolnoma pogorela, saj sedaj postavljajo v dvom celo pravni status jugoslovanskega članstva, ki se ga je polastila »okrnjena« ZRJ. Dodaten udarec pa je dobil Beograd vče-raj, ko so ZDA prepovedale letalom JAT, da Poletijo in odletijo z ameriškega ozemlja.
LJUBLJANA Družbenopolitični zbor je na nadaljevanju 38. seje obravnaval predlog za izdajo zakona o posebnem prispevku solidarnosti za pomoč beguncem z osnutkom zakona. Po uvodni besedi predstavnice Visokega komisariata za begunce v Ljubljani Michele Voyer in njenih odgovorih na poslanska vprašanja, so razpravo zaradi nesklepčnosti prekinili in jo preložili na jutri.
Michele Voyer je v imenu Visokega komisariata za begunce dejala, da je Slovenija z izredno visoko ravnijo pomoči beguncem, kljub njenim gospodarskim težavam, postala model pri urejanju problema beguncev v drugih državah. Voyerjeva je dejala, da je Visoki komisariat mednarodno skupnost zaprosil za 150 milijonov dolarjev pomoči za svojo dejav-
nost, Evropska skupnost pa je v ta namen že odobrila 31 milijonov ecujev. Slovenija, kjer je po zadnjih podatkih okoli 50 tisoč beguncev, kar je 5% celotnega števila beguncev, naj bi dobila tudi 5% tega denarja.
V razpravi je Franco Juri (LDS) prosil za natančnejše pojasnilo, ali gre pri ljudeh iz BiH, ki prihajajo v Slovenijo, za begunce ali za razseljene osebe, kot jih večkrat imenuje Visoki komisariat v svojih dokumentih. Tudi drugi poslanci so menili, da je izraz razseljene osebe neprimeren, ker gre za ubežnike iz druge države. Menili so tudi, da je 5% od denarja za pomoč beguncem premalo in Vo-yerjevo vprašali, kaj bo Visoki ko-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Precej beguncev iz BiH pa naj bi pobegnilo z vlaka na postaji v Divači
Skozi Trst nova skupina nesrečnikov
TRST Na opensko železniško postajo je včeraj zvečer vlak pripeljal novo skupino bosanskih beguncev, ki so pot nadaljevali proti Červinjanu. Pričakovali so skoraj 200 starejših oseb, žensk in otrok (na sliki Foto Križmančič), toda na vlaku je bilo precej manj kot sto beguncev, saj naj bi jih precej pobegnilo z vlaka, ko se je ustavil v Divači. Očitno je, da nesrečniki iz BiH ne želijo v Italijo in bi rajši ostali v Sloveniji, kjer imajo mnogi sorodnike, pa tudi sporazumevanje s prebivalstvom je mnogo lažje kot pa v zanje povsem tuji državi.
V zvezi s problematiko beguncev velja še omeniti, da je deželna uprava na včerajšnjem zasedanju odobrila 500 milijonov lir za ureditev sprejemnih struktur za bosanske begunce. Pri goriškem letališču pa so tudi končali s postavljanjem šotorov, ki so namenjeni za namestitev nesrečnikov iz BiH.
NA 3., 5. IN 8. STRANI
V milanskem škandalu aretiran znan član PRI
V okviru preiskave o podkupninah v Milanu so preiskovalci včeraj aretirali bivšega predsednika milanskega pokrajinskega odbora republikanca Giacoma Properzja, ki pa so ga takoj spusatili v hišni pripor	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
Medtem ko je 2.000 muslimanskih otrok še vedno talcev v srbskih rokah
Demantirane govorice o konfederaciji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino
LJUBLJANA — Od včeraj je Jugoslovanska vojska v Bosni in Hercegovini proglašena za okupatorsko armado. Tako je sklenilo Predsedstvo Bosne in Hercegovine, ki je ugotovilo, da je potekel rok za dogovorjeni umik bivše JNA. Vojska pa očitno tega roka ne spoštuje in nadaljuje z oboroženimi akcijami in provokacijami proti Bosni in Hercegovini.
Vesti o konfederaciji med BiH in Hrvaško, ki so bile za mnoge včeraj in predvčerajšnjim največja senzacija, so začele dobivati realnejše razsežnosti. Pristojni predstavniki Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) in muslimanske Stranke demokratične akcije (SDA) so bistveno popravili in pravzaprav demantirali prvotna poročila o nekakšnem tovrstnem in dokončnem dogovoru HDZ in SDA (na sestanku njunih predstavnikov v Splitu in Zagrebu) o ustanovitvi konfederacije med Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Ta strankarski dogovor naj bi, kakor so poročali, v kratkem obravnavala hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman in predsednik Predsedstva BiH Alija Izetbegovič in ob tej priložnosti podpisala »politični sporazum«. Podpredsednik HDZ Perica Jurič je včeraj izjavil, da je »vzpostavljanje konfederacije proces, ki zahteva rešitev vrste vprašanj, vrsto resnih pogovorov na najvišji državni in politični ravni, hkrati pa je za kaj takšnega potreben splošni referendum. Šele potem bi lahko stekla procedura, ki je za nastanek konfederacije predvidena z mednarodnim pravom in Ustavo.« Predvsem pa se lahko, po besedah Juriče, o konfederaciji razpravlja šele po prenehanju vojne. Prav tako je Juriča na novo interpretiral tisti del »sporočila« o pogovorih predstavnikov HDZ iz Bosne in Hercegovine in SDA, ki govori o tem, da dialoga s Srbsko demokratično stranko, ki jo vodi dr. Radovan Karadžič, in agresorjem ne more biti. Perica Jurič meni, da je v teh »naših političnih pogojih dialog edina pot do rešitve«.
Prva poročila v zvezi s »sporočilom« so govorila tudi o nekakšni skupni vojaški zvezi Hrvatov in Muslimanov, pri čemer ni bilo precizno naznačeno, ali gre zgolj za Hrvate iz BiH ali tudi za vojaške formacije iz Hrvaške. Do-
datna pojasnila zelo nazorno govorijo o »koordiniranih vojaških akcijah Hrvatov in Muslimanov iz BiH«, s čimer Hrvaška dokazuje, da ni in noče biti vključena v spopade v BiH.
Tekst domnevnega »Sporazuma o konfederaciji BiH s Hrvaško« je predvčerajšnjim ekskluzivno objavil zagrebški »Novi Vjesnik«. V prvih zmedenih reakcijah iz Evrope se je govorilo, da se o »usodi BiH ne moreta dogovarjati samo dve strani brez udeležbe tretje - srbske. Republiki Hrvaški v tem trenutku seveda ni do tega, da bi izpadla kot dejavnik, ki dodatno zapleta razmere v Bosni in Hercegovini. Zato se zdijo včerajšnja dodatna pojasnila iz Zagreba modra in nujna. Seveda pa so pogovori med predstavniki bosansko-her-cegovske HDZ, ki je močno povezana z matično Tudjmanovo HDZ, in Izetbegovičevo SDA blagodejno vplivali na vse bolj konfliktno ozračje v odnosih
med Muslimani in Hrvati, še zlasti potem, ko naj bi se Hrvati v škodo Muslimanov v G razu pogovarjali s Srbi o delitvi Bosne in Hercegovine. Prav tako je hrvaški predsednik Tudjman še nedavno javno kritično govoril o nekaterih potezah bosansko-her-cegovskega predsednika Alije Izetbegoviča.
Sicer pa je Sarajevo včeraj živelo v znamenju nevarnosti zračnega napada. Že ob 8. uri zjutraj so letala jugoslovanskega letalstva začela preletavati glavno mesto BiH, šele nekaj pozneje pa so prebivalce pozvali v kleti in zaklonišča. Poročila iz BiH so dopoldne govorila o »razmeroma mirnem dnevu«, kar pomeni, da so padali samo posamezni streli in da so bile posamezne eksplozije. Popoldne in proti večeru pa so se spet razvneli boji na posameznih znanih lokacijah, še zlasti v Tuzli, Brčkem in ponekod v Hercegovini. Bilanca 44-dnevnih bojev v Mostarju je porazna. Od
85.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu le še 30.000 do 35.000. Po nekaterih poročilih je jugo vojska zdaj uničila tudi mostarsko vojaško letališče. Pred nekaj dnevi pa je že povsem onesposobila letališči v Tuzli in Bihaču. Tisto v Bihaču je bilo eno izmed najsodobnejših, za njegovo izgradnjo pa so porabili 5 milijard dolarjev.
Na tiskovni konferenci v Sarajevu so sporočili, da je vojna v BiH terjala 2225 življenj, okoli 8000 ljudi pa je bilo ranjenih. Vendar pa so to podatki le za polovico bosansko-hercegovskih občin.
Član predsedstva BiH Fikret Abdič se je včeraj s srbsko stranjo pogovarjal o izpustitvi 2000 otrok, ki so jih srbski agresorji zajeli med njihovim umikom proti Splitu. Ždaj Srbi s temi otroci izsiljujejo izpolnitev posameznih svojih zahtev. Poročila o rezultatih teh pogovorov pa so si bila precej protislovna. (NIA)
Boniverjeva bo danes obiskala Postojno
LJUBLJANA - Italijanska ministrica za imigracijo Mar-gherita Boniver bo jutri popoldne obiskala Slovenijo, kjer se bo srečala z ministrom za notranje zadeve Igorjem Bavčarjem in z drugimi predstavniki Republike Slovenije, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Ministrica Boniverjeva si bo skupaj s sedmimi člani svojega kabineta in še z dvajsetimi italijanskimi novinarji ogledala zbirni center za begunce v Postojni.
Ob 18. uri pa bo v motelu Proteus v Postojni novinarska konferenca, ki jo bo vodil minister za informiranje Jelko Kacin, na njej pa bodo poleg italijanske ministrice sodelovali tudi predstavniki slovenskih ministrstev za notranje in zunanje zadeve, republiške uprave za zaščito in reševanje, ministrstva za zdravstvo in Rdečega križa.
Drama bosanskih beguncev na zagrebškem kolodvoru
ZAGREB - Obupani, prestrašeni, izčrpani; tako izgledajo begunci iz Bosne in Hercegovine, ki že štiri dni čakajo v potniških vagonih na šestem tiru zagrebške železniške postaje. Hrvaške oblasti enostavno ne znajo več kam z njimi. Zagreb je dobesedno preplavljen z begunci. Primanjkuje vsega, od hrane, do obleke, do posteljnine. V temnozelenih vagonih, ki jih prvo spomladansko sonce neusmiljeno segreva, v nepojmljivih razmerah živi približno 250 žensk, otrok in nemočnih starcev. »Od časa do časa, se med nami razširi vest, da nas bodo zdaj pa zdaj poslali v Slovenijo, v Italijo, ali pa kam drugam, delamo si iluzije, vse pa kmalu propade. Očitno nas nihče ne mara,« nam je pripovedovala sedemnajstletna Vesna. V enem izmed kupejev, v katerem so se namestile štiri osebe, smo srečali štiriindvajsetletno Fikreto, ki je pestvala pet mesecev staro hčer in skušala miriti dvajset mesecev starega sina. Z možem je živela v eni izmed muslimanskih vasi v Posavini. Ko se je vojna bližala domačemu ognjišču in je mož moral v teritorialno obrambo, je Fikreta sklenila, da bo šla v begunstvo v Gradec, kjer že nekaj let živi njen brat, ki je med drugim že postal avstrijski državljan. Komaj v Žagrebu je izvedela, da Avstrija ne sprejema beguncev. Zdaj vsa obupana, praktično brez denarja in brez sredstev, čaka, da se bo vlak vendarle premaknil. Po enkrat ali dvakrat na dan pride v kupe kaka gospa, ki živi v okolici železniške
postaje, in ji prinese čiste pleničke za otroke. Nasploh so higijenske razmere na vlaku obupne. Vsak vagon ima samo eno stranišče, ki ga vsi uporabljajo. Poleg tega begunci lahko uporabljajo še stranišča, ki so namenjena železničarjem. Predstavniki Rdečega križa ali Caritasa jim dvakrat na dan prinašajo hrano in pijačo. Kljub temu pa je Fikreta optimist: »Vem, da se bom lahko kmalu vrnila domov.« Ta samozavest je povsem nasprotna obupu, ki veje iz pripovedi štiride- • setletne Marije, begunke iz Kostajnice, ki smo jo srečali v mestnem uradu za begunce na Petrinjski ulici: »Svoj dom smo zapustili pred devetimi meseci,« nam je dejala. »Prepričani smo bili, da se bomo takoj vrnili. Se zmeraj čakamo.«
Pogovarjali smo se tudi z nekim visokim francoskim uradnikom, ki*dela v uradu Visokega komisariata OZN za begunce, ki pa ni želel, da bi objavili njegovega imena. »Evropa se ne zaveda tega, kar se dogaja tu v Jugoslaviji. Drugje po svetu so begunci eden izmed stranskih rezultatov vojne. Tu pa srbska vojska vse svoje aktivnosti usmerja v to, da bi nesrbsko prebivalstvo prisilila v begunstvo. Tu v Jugoslaviji cilj vojne ni osvojitev teritorija. Pravi cilj je etnično čiščenje ozemlja. Zaradi tega sem prepričan, da se bo današnji val beguncev samo povečal, nikdar pa zmanjšal.«	VVALTER ŠKERK
• V parlamentu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
misariat naredil za internacionalizacijo problema in za spoštovanje načela odprtih meja tudi v sosednjih državah.
V odgovorih na vprašanja je Michele Voyer pojasnila, da ob prihodu Visokega komisariata na to območje še nobena država ni bila mednarodno priznana, razen s strani Nemčije, zato so uporabljali izraz razseljene osebe, ki so jih delili na notranje in zunanje. Ta izraz ima po njenem mnenju v Sloveniji po nepotrebnem negativen prizvok, saj se v mednarodnih aktih redno uporablja.
Glede internacionalizacije problema je Voyerjeva dejala, da ima Visoki komisariat stalne stike z drugimi državami, da si prizadeva za spoštovanje načela odprtosti meja, da pa bo morala za internacionalizacijo največ storiti Slovenija sama. Sicer pa je problem beguncev iz bivše Jugoslavije za Visoki komisariat regionalni problem, kar pomeni, da bo skušal čimveč beguncev zadržati na tem območju, da ljudi ne bi še bolj izkoreninili. Po njenem mnenju zgornja meja pri številu beguncev, ki jih lahko Slovenija sprejme, ne obstaja, mednarodna skupnost pa ji mora pomagati, da ne bi bila pod prehudim družbenim in varnostnim pritiskom.
Temu je oporekal namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj, ki je dejal, da so v Sloveniji, kjer je beguncev že za 5,4% njenega prebivalstva, vsak dan pa jih pride še 10 tisoč, epidemiološke, kadrovske in organizacijske razmere v zvezi z begunci kritične. Mednarodna pomoč je nezadostna, sosednje države pa bi morale odpreti svoje meje.
Razpravo o predlogu zakona o pomoči beguncem so zaradi nesklepčnosti prekinili, nadaljevali jo bodo jutri. (STA)
Po štiridnevnem krvavem nasilju vojaške hunte v Bangkoku
Tajski grozi državni udar
BANGKOK — Medtem ko je tudi včeraj tajska vojska zaman skušala z nasiljem streti manifestacije v podporo demokracije, se v Bangkoku že širijo govorice o morebitnem vojaškem državnem protiudaru. V prestolnici pa je položaj v vsej svoji dramatičnosti do skrajnosti nejasen. Po ulicah gorijo avtobusi in avtomobili, v plamenih je elitni Hotel Royal, na barikadah pa so študentje pripravljeni tudi umreti, da bi preprečili soldateski vdor v univerzo. V vsej svoji nemoči vojska strelja po ljudeh, ki hočejo odhod pučistič-nega premierja Suchinda Kraprayo-ona in svobodne volitve.
Kaos vlada tudi na politični fronti. Policijski viri navajajo, da je severno od Bangkoka že prišlo do oboroženih spopadov med vojaškimi enotami, ki podpirajo sedanji tajski režim in upornimi vojaki, ki so siti nasilja nad ljudstvom. V vojaški hunti vse več generalov nasprotuje Suchindu Kraprayoonu, tako da so mu dnevi šteti in da že razmišlja, da bi zbežal iz tujine. To vest naj bi potrdili bančni krogi, ki navajajo, da je premier zaprosil za izreden dvig gotovine.
Poglavje zase je usoda kralja Bu-mibhola, ki je v preteklosti vedno odigral vlogo pomiritelja. Tokrat
kralj molči, tako da so v Bangkoku vsi prepričani, da je v bortce u et-nik v svoji palači, ki jo obdajajo močne vojaške oklepne enote. Take govorice potrjuje tudi dejstvo, da je ljudstvo pozvala k spravi kraljeva starejša hči Sirinhorn. Agencije obenem navajajo, da so pretrgane vse telefonske povezave s kraljevo palačo.
Sinoči se je položaj še poslabšal,
ko so se mladini in študentom pridružili še meščani Bangkoka, ki sedaj čakajo na prihod kralju in demokraciji lojalnih vojaških enot. Premier Suchinda Kraprayoon pa je sinoči napovedal skorajšnjo osvoboditev opozicijskega voditelja Chamlonga Srimuanga. Obljubil je tudi ustavna dopolnila, s katerimi naj bi prekinili štiridnevni upor tajske mladine.
Tajski vojaki so tudi včeraj streljali v množico	(Telefoto AP)
V Milanu včeraj priprli republikanca Properzja
MILAN Milanski sodniki so včeraj aretirali še enega politika. Gre za bivšega predsednika milanske pokrajinske uprave Giaco-ma Properzja, predstavnika republikanske stranke. Properzj je bil od leta 1983 tudi župan v Segrate-ju, v letih od julija 1979 do maja 1987 pa je bil predsednik milanskega podjetja za javne prevoze in nato od maja 1987 do januarja 1991 tudi predsednik milanskega občinskega podjetja za distribucijo električne energije. Bremenijo ga sodelovanja pri prikrivanju denarja od podkupnin v obremenilnih okoliščinah, kar pa je Properzj včeraj odločno zanikal. Sklep o preventivnem priporu so republikanskemu predstavniku izročili včeraj dopoldne v kasarni karabinjerjev v Ul. Moscova, nato pa so ga odvedli v hišni pripor. Giaco-mo Properzj je pred desetimi leti zaradi nesreče na lovu oslepel.
Vodstvo republikanske stranke je članstvo Properzja takoj suspendiralo in v posebni izjavi zapisalo, da je suspenz zahteval sam Properzj. Tajništvo PRI je tudi zapisalo, da upa, da bo nadaljnja preiskava pokazala, da njihov član
ni vpleten v zadevo s podkupninami. S tem v zvezi pa je tajnik PRI La Malfa izjavil, da bo, kar zadeva njegovo stranko, storil vse, da se z javnim mnenjem ponovno vzpostavi medsebojno zaupanje.
V vrtiljak s podkupninami je republikanskega politika potegnil mestni tajnik demokristjanov Ma-urizio Prada. Ta je priznal, da je dobil denar za dela na tretjem odseku milanske podzemeljske železnice, vendar pa je tudi dejal, da ga je razdelil med različne stranke, med katerimi je bila tudi republikanska. Zaslišanje priprtega republikanskega predstavnika je predvideno za naslednje dni.
Namestnik državnega pravdni' ka Di Pietro pa je včeraj v zaporo San Vittore hotel zaslišati pooblaščenega upravitelja družbe Co-gefar-Impresit Enza Papija. Toda do zaslišanja ni prišlo, ker se je Papi poslužil možnosti, da ne odgovarja na vprašanja. Njegova odvetnika sta se nato sestala tudi z Romeom De Burgisom, predsednikom sodišča svobode, ki bo danes odločalo o Papijevi zahtevi po iz' pustitvi. Odločitev sodišča svobode bo znana konec tedna.
Dežela bo nakazala 500 milijonov lir za pomoč beguncem
Odbornik Mario Brancati predstavil poročilo o zdravstvu v deželi FJK leta 1989
V	bolnišnice sprejemati manj ljudi razširiti pa njihovo oskrbo na domu
V	pripravi je zakon, s katerim naj bi deželno zdravstveno službo temeljito preustrojili
TRST, KOPER Deželni odbor je na včerajšnjem zasedanju pod predsedstvom Vinicia Turella sklenil sprožiti nekatere humanitarne pobude za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Tako bo z ustreznim zakonskim ukrepom, ki ga bo sprejel v okviru bližnjih proračunskih sprememb, nakazal izredni prispevek v višini 500 milijonov lir za ureditev struktur v zaslombo pribežnikov, ki so našli in bodo še našli zatočišče na slovenskih in hrvaških tleh. Tovrstno pomoč bo deželna vlada aktivirala preko humanitarnih organizacij.
Vinicio Turello je medtem naslovil nujnostne brzojavke na predsednika pro tempore skupnosti Alpe-Jadran oziroma gornje-avstrijskega predsednika Josepha Ratzenbocka in na predsednike vseh italijanskih dežel, da bi jih opozoril na dramatično stanje, ki je nastalo zaradi množičnega pri-
seljevanja beguncev z vojnih prizorišč v Slovenijo in Hrvaško in ki zaskrblja tudi upravitelje italijanskih dežel, ki so naj bližje meji z novima samostojnima republikama. Turello poziva deželne sredine v tem delu Evrope, naj s primernimi finančnimi nakazili od-pomorejo življenjsko najnujnejšim potrebam beguncev, kakor tudi bremenom, ki pestijo zaradi tega slovenske in hrvaške oblasti.
Glede na okoliščino, da drama z begunci neposredno zadeva tudi Furlanijo-Julijsko krajino, bi morala vso zadevo takoj obravnavati prva deželna svetovalska komisija: to je v imenu skupine Demokratične stranke levice že predvčerajšnjim zahteval Roberto Viezzi.
Caritasi iz trivenetskih škofij bodo še naprej pošiljali pomoč Prizadetemu prebivalstvu v bivši Jugoslaviji in sodelovali pri sprejemanju beguncev na italijanskih beh, vendar se zavzemajo za politično rešitev konflikta, zato bodo Pozvali vlade držav Evropske skupnosti, naj posredujejo za prenehanje vojne in preprečijo podtalne pošiljke orožja na Balkan. To so naglasili na včerajšnjem zasedanju predstavnikov vseh organizacij Caritasa v Trivenetu, ki je bil v Mestrah (Benetke) pod predsedstvom videmskega nadškofa msgr. Alfreda Battistija. »Položaj 9re opredeliti kot političen in ne kot strogo asistenčen problem,« je Poudaril direktor vsedržavnega Caritasa msgr. Giuseppe Pasini. Caritas si bo prizadeval za to, da ne bodo begunci zapustili ozemlja bivše Jugoslavije, kajti na ta način se bodo lažje vrnili v domovi-n°; je nadaljeval msgr. Pasini s Pripombo, da seveda ne bodo odrekli pomoči beguncem, ki so že dopotovali v Italijo. Po konfliktu Pa bodo posamezne škofije v Trivenetu vsaj dve leti navezovale Pobratimske vezi z najbolj uničenimi mesti, pomagale bodo beguncem pri vrnitvi domov, pa tudi Pri obnovi opustošenih krajev.
Predstavniki "Odbora za podporo mirovnim silam in pobudam v Jugoslaviji", ki ga sestavljajo združenja in skupine iz mirovniških sredin, so po včerajšnjem zasedanju v Veroni izrekli vso svojo Podporo delovanju Caritasa in kdečega križa. Dne 7. junija bodo Priredili v Padovi vsedržavno manifestacijo solidarnosti z mirovnimi silami v bivši Jugoslaviji, 13. lunija pa bodo v Veroni organizi-ruli seminar z razmišljanjem o možnosti nenasilnega razreševanja oboroženih konfliktov".
O tragediji je bil govor tudi na oprskem. Koprski župan Aurelio uri se je sestal včeraj s podpred-ednikom svetovnega združenja mest mučenikov, mest miru, Dan-ejem Cruicchijem in z županom p _ine Dolina pri Trstu Marinom ecenikom. Med prisrčnim razgo-orom je tekla beseda o dramatičen problemih, ki so posledica °lgotrajnih in vse hujših vojnih ogodkov v bivši Jugoslaviji, ka-erm poglavitna žrtev je civilno Prebivalstvo. Beg stotisočev pre-
gnancev dobiva biblijske razsežnosti - nujna je torej solidarnost Evrope in vsega sveta, ki jo morajo vlade posameznih držav izkazati s konkretnimi in takojšnjimi posegi. Poleg ustavitve bratomorne vojne, ki je na svojem uničevalnem pohodu doslej povzročila veliko število žrtev, gredo mestom in lokalnim oblastem specifične naloge pri izvajanju in organiziranju vsakovrstnih oblik solidarnosti. Dante Cruicchi bo vse to posredoval med srečanjem, ki bo čez nekaj dni v Varšavi z županom Stanislawom Wyganowskim, predsednikom svetovnega združenja mest mučenikov, mest miru, in z italijanskimi združenji na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Ob tej priložnosti naj bi bila dana pobuda za najširšo akcijo, ki bi tekla med lokalnimi italijanskimi in evropskimi oblastmi, da bi pozitivno odgovorili na poziv, ki ga na svetovno javnost naslavljajo narodi bivše Jugoslavije.
TRST — Deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati je predstavil včeraj novinarjem zajetno poročilo o stanju zdravstva v Furlaniji-Julijski krajini leta 1989. Gre za opis povpraševanja in ponudbe z okvirno oceno nastajajočih problemov ter s progra-matorsko zasnovo. Poročilo je prišlo v času globoke debate o bodočnosti zdravstva, ki naj bi jo konkretizirali na nacionalni ravni z reformo vsedržavnega zdravstvenega sistema, v deželnem merilu pa z bližnjim sprejetjem drugega deželnega zdravstvenega načrta - zakona o zdravstvenem planiranju; deželna vlada ga bo potrdila čez kakšen teden in ga brž nato posredovala v odobritev skupščini. Pri ustrezni razpravi, je naglasil Brancati, morajo sodelovati vsi, za kar pa je potrebno temeljito poznavanje problematike in stvarnega stanja na področju zdravstva.
V programatorski fazi bo treba po odbornikovem zatrdilu še prav posebno upoštevati »kritična« področja, ki zadevajo v prvi vrsti starostnike in emer-genčne pojave. Pri tem bo potrebno seveda računati z dejstvom, da bo v prihodnje na voljo še manj finančnih sredstev kot doslej, kar bo še otežilo upravljanje zdravstva; to bo narekovalo varčevanje, kvalifikacijo bolnišniškega omrežja in okrepitev prevencijskih oziroma teritorialnih posegov ob istočasnem uvajanju inovacijskih služb in struktur v korist šibkejših in riziku bolj podvrženih slojev prebivalstva.
Skratka, je nadaljeval odbornik Brancati, sprejeme v bolnišnico bo treba v bodoče čimbolj omejevati, z druge strani pa ponujati starostnikom, telesno in psihično prizadetim, alkoholikom in drugim nesrečnikom alternativno pomoč, se pravi oskrbo na domu ali v posebnih rezidenčnih strukturah.
Poleg že klasične publikacije s poročilom o stanju zdravstva v deželi, ki vsebuje analitične in specialistične informacije, je Mario Brancati predstavil na tiskovni konferenci še knjižico z ustrezno sintezo pa tudi video s shematičnim prerezom naj raznovrstne} -ših problemov na tem področju; tu so grafični podatki oziroma razpredelnice o demografskem gibanju, o epidemiološki sliki in o bolnišniških, prevencijskih in teritorialnih službah, obenem pa tudi načelne programske smernice in nekakšen osnutek preorganiza-cije deželnih zdravstvenih struktur.
Kljub vsemu pa je ves ta material še pomanjkljiv v pogledu kakovostno-količinske preverbe o stanju zdravstva, je priznal odbornik Brancati, sicer zato, ker ni bilo mogoče globalno opredeliti stopnje dejavnosti in učinkovitosti posameznih sanitarnih služb in deželne zdravstvene službe. Pač pa naj bi bilo to možno že ob naslednjem takem poročilu, ki bi moralo vsebovati predvsem oceno opravljenega dela in stopnje izkoriščenosti razpoložljivih resurzov. (fdg)
Živeti med dvema kulturama pomeni živeti zares odprto
KOPER — »Živeti med dvema kulturama pomeni živeti odprto, biti in ostati dojemljiv za misli in dela tudi drugih, posameznikov in kultur.« Tako je povedal Ciril Zlobec, član predsedstva Slovenije, na včerajšnjem posvetu "Pouk italijanskega jezika v interkulturnih razsežnostih", ki ga je v tukajšnji mali gledališki dvorani organizirala ljubljanska Pedagoška fakulteta v sodelovanju z milanskim raziskovalnim inštitutom IARD ter z ministrstvoma za šolstvo Italije in Slovenije.
Na posvetu so želeli podrobneje preučiti in analizirati rezultate učenja in uzaveščanja drugega jezika (v tem primeru italijanščine) v večjezi-kovnih okoljih, predvsem pa analizirati rezultate učenja italijanščine po skoraj petletnem eksperimentalnem uvajanju italijanskega jezika po sistemu ELLE ('logično-lingvistična vzgoja v osnovnih šolah"). Gre za sistem poučevanja tujega jezika, ki temelji na igri in na ta način omogoča veliko večjo sproščenost pri učenju. Tako učenje pa je dalo tudi boljše rezultate in več jezikovnega znanja. Zato strokovnjaki razmišljajo, kako bi določene elemente takega načina poučevanja italijanščine prenesli na srednješolsko izobraževanje in v druge oblike poučevanja tujih jezikov.
Pomen učinkovitega učenja tujih jezikov je na posvetu poudaril prav Ciril Zlobec, ki je povedal tudi prirejen slovenski pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš. »Na majavih nogah se znajde sleherna nacionalna kultura, če poskuša živeti samozadostno življenje. Za občutek njene vrednosti, pa tudi za odkrivanje slabosti, je potrebna primerjava. Šele primerjava omogoča kriterije, kriteriji pa terjajo kvaliteto,« je med drugim dejal član predsedstva Slovenije in dodal: »Kdor v tem fizičnem stičišču kultur živi samo v eni, živi - pa če se tega zaveda ali ne - reducirano življenje.«
Udeležence posveta - lingviste in učitelje italijanščine na slovenskih šolah z Obale in iz hrvaške Istre - so pozdravili tudi Luigi Solari, generalni konzul Italije v Kopru, Franco Brambilla, predsednik IARD, in drugi. Fabrizio Radin, ki je v Uniji Italijanov zadolžen za šolstvo, pa je na posvetu povedal, da imajo tudi šole italijanske narodnosti podobno jezikovno-kulturno poslanstvo, da torej ne skrbijo le za ohranitev narodnostne identitete, ampak tudi za širitev italijanskega jezika in kulture, vendar ne na škodo identitete drugih narodov in narodnosti, kot skušajo to pogosto razlagati tisti, ki niso naklonjeni manjšinskemu šolstvu.
BORIS ŠULIGOJ
Odobrili so zakona o prosojnosti upravnih aktov in o ptičarstvu
SSk o obisku papeža v FJK in slovenščini
TRST — Deželna vlada je odobrila zakonski osnutek o izvajanju državnega zakona št. 241 iz leta 1990, ki vsebuje določila glede prosojnosti administrativnih listin deželne uprave in raznih deželnih ustanov oziroma glede pravice dostopa do teh dokumentov. Gre za zakon, ki bi moral zagotoviti večjo korektnost v odnosih med javnimi upravitelji in državljani. Dejansko bi moral imeti vsak občan pravico, da vsak trenutek ve, kako je na primer z vloženo prošnjo, sicer pa državni zakon tudi narekuje poenostavitev in še predvsem pospešitev vseh birokratskih postopkov, katerih dolgost je v številnih primerih oškodovala posameznike, pa tudi podjetja, društva in raznovrstne organizacije civilne družbe.
Svetovalska komisija za gozdarstvo, ki ji predseduje socialist Enrico Bulfone, pa je odobrila toliko pričakovan oziroma tudi zasovražen zakon o ptičarstvu. Proti so glasovali Demokratična stranka levice, predstavnik Zelenih Renato Vivian, zastopnik Federacije zelenih Giorgio Cavallo in listar Manlio Ceco-vini. Na dnevnem redu je bilo samo končno glasovanje, kajti o posameznih členih zakona so glasovali že 5. maja. Zakon zadovoljuje seveda vse, ki jim je lov na ptice z zankami in podobnimi nevšečnimi sredstvi hudo pri srcu; omogočil jim bo ulov kakšnih dveh milijonov živalic na leto, to pa bo brez dvoma negativno vplivalo na naravno ravnotežje, kakor je poudaril Vivian. Podobno menijo v krogih DSL.
TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji razpravljalo o političnem položaju v vsedržavnem in deželnem merilu po prelomnih političnih volitvah, o vladnih spremembah v Sloveniji in o obračunu pastirskega obiska, ki ga je opravil v škofijah Furlanije-Julijske krajine papež Janez Pavel II. Po mnenju SSk je sv. oče dovolj jasno odgovoril na vse polemike in nesporazume o rabi slovenskega jezika s svojimi jasnimi stališči o sožitju, poslanstvu naših krajev, pravičnosti in enakopravnosti, bogastvu različnosti, in to kljub neljubim »spodrsljajem« tudi nekaterih cerkvenih predstavnikov.
Deželno tajništvo SSk je tudi potrdilo željo, da bi vse slovenske komponente v zamejstvu sestavile skupen predlog zaščitnega zakona, o čemer se je že začela razprava v skupnem predstavništvu. Obsodilo je tudi novo zavlačevanje v zvezi z začetkom slovenskih televizijskih sporedov RAI, saj je pogodba o tem med predsedstvom vlade in družbo RAI že pol leta podpisana, ne pa potrjena.
Visoko odlikovanje Janku Messnerju
DUNAJ — Avstrijski minister za umetnost in pouk Rudolf Scholten je odlikoval priznanega slovenskega pisatelja Janka Messnerja z velikim častnim znakom za zasluge za znanost in umetnost. Prof. Messner je prejel to visoko odličje za svoje življenjsko delo na področju slovenske in avstrijske književnosti. »To odlikovanje ne velja samo predstavniku slovenske literature v Avstriji«, je v svoji utemeljitvi poudaril minister, »marveč'še posebej zastopniku uporniškega duha, ki ves čas svojega življenja in literarnega delovanja ni klonil modernističnim stremljenjem, temveč je neizprosno hodil svojo pot ne glede na kulturnopolitično konjunkturo«. Prof. Messner je pozneje razkril, da tega odlikovanja ne bi sprejel od kogar koli in zlasti ne od VValdheima: »Iz rok ministra Scholtna, ki predstavlja antifašistično miselnost ter resnično demokratično držo, pa sem tega visokega odlikovanja vesel.«
V Beneški galeriji razstavljajo tri umetnice
ŠPETER V špetrski Beneški galeriji so pred kratkim odprli razstavo treh umetnic: Gabrielle Marchi, Sandre Del Giudice in Rosine Zufferli. Le-ta, ki je svoj čas obiskovala keramično obrtno delavnico zadruge Lipa, je doma iz Benečije in poučuje likovno vzgojo na špetrski nižji srednji šoli.
Med predstavitvijo je predsednik Beneške galerije Paolo Petri-cig podčrtal, da razstavljena dela, čeprav vsebinsko različna, so povezana med seboj in združujejo umetnost treh razstavljalk.
Razstavni prostori v špetrski galeriji bodo odprti še do pojutrišnjem, 23. maja. (R.P.)
'W
Savrinke
navdušile
PORTOROŽ — Deset pevk skupine Savrinke je v portoroškem Avditoriju predstavilo svojo prvo kaseto istrskih ljudskih pesmi z naslovom "Lani sen sjala erbo rožo". Kaseto so posneli v študijih Radia Koper, pesmi je izbrala in poskrbela za spremno besedilo Rosana Koštjal, za tehnično izvedbo snemanja je poskrbel tonski mojster Igor Kuralt, za producentske posle pa Emil Zonta. Kot po navadi je bila tudi na tokratnem predstavitvenem večeru izredno zanimiva Rosana Koštjal s svojim izvirnim, šaljivim istrskim narečnim humorjem, ki po navadi prevzame prav vsakogar. (B. Š.)
Stališči Raičeve (DSL) in Močnika (SSk)
Predvolilno soočanje o vrednotenju teritorija
Pogovor s slovenskimi kandidati na junijskih upravnih volitvah
Race (DSL): Od uprav pričakujem večjo pozornost za šport in za Kras
Zaščita Krasa in predlog za ustanovitev kraške občine sta vprašanji, ki se precej pogosto pojavljata v tej volilni kampanji. O tem je na včerajšnjem shodu SSk spregovoril nosilec liste te stranke za Občino Peter Močnik, stališče o tem vprašanju pa nam je posredovala tudi Anamarija Kalc, ki kandidira na listi Demokratične zveze za mesto v občinskem svetu. Zastopnik SSk je bil mnenja, da je skrajni čas, da se Občina Trst zavzame za primerno in dostojno politiko do kraškega teritorija, ki ga je doslej močno zanemerjala. Močnik se je kritično obregnil ob tiste, ki hočejo v zvezi s Kraškim parkom s kolonialističnim pristopom razvrednotiti slovensko imo-vino ter jo izmakniti iz rok domačinov. »Med glavnimi načrtovalci parka sta PSI in deželni odbornik Carbone, glasni pa so tudi zeleni«, je dejal Močnik, ki se je vprašal kako bomo Slovenci na to odgovorili in »če bomo podpirali te stranke in njihove kandidate, zlasti 'ker posamezniki ne morejo spremeniti politike vsedržavnih strank«.
Kalčeva je poudarila, da je vprašanje upravne avtonomije kraškega območja zelo resno vprašanje, ki pa ga ne gre na noben način izkoristiti za predvolilne špekulacije in podobno. Pri tem je treba vsekakor izhajati iz dejstva, da predstavlja Kras specifično enoto, ki jo je treba primerno zaščititi in ovrednotiti, kar niso doslej naredile pristojne javne uprave, posebno ne Občina Trst. Upravičenim zahtevam slovenskega in italijanskega prebivalstva, ki
živi na Krasu, je treba odgovoriti s konkretnimi dejstvi in ne ustvarjati namišljenih kontrapozicij, na katere, v zvezi s predlogom o novi občini, namiguje KD. Nova upravna rešitev, če bo seveda prodrla, ne bo odvzela tržaški upravi možnost, da se končno resno loti problematike sožitja. »Vsem mora biti namreč jasno, da več kot polovica Slovencev iz tržaške Občine živi v mestu in v predmestnih rajonih. Vsi imajo torej možnost, da nekaj naredijo, če imajo seveda za to politično voljo«, je v svoji izjavi še napisala kandidatka Demokratične zveze.
V zvezi z volitvami se je oglasilo deželno tajništvo SSk, ki pravi, da imena kandidatov te stranke dokazujejo vseslovensko širino SSk ob načelu »enotnosti v raznolikosti ter samostojnega nastopanja«. Na seji tajništva so se prisotni izrekli proti razprševanju slovenskih glasov in »proti naivnemu nasedanju na volilne vabe strank, ki so že zapravile možnost, da bi verodostojno dokazale svojo doslednost glede obrambe temeljnih pravic slovenske manjšine«.
Včeraj se je mudil v Trstu član vsedržavnega vodstva DSL Piero Fassino, ki je sodeloval na manifestaciji o poštenem upravljanju javnih ustanov. Demokratična zveza je javila, da bo volilni kam-per jutri obiskal Opčine, kjer bo med 16.30 in 17.30 parkiran na križišču Narodne in Proseške ulice. Prisotni bodo slovenski kandidati za Občino in Pokrajino Anamarija Kalc, Niki Filipovič, Ravel Kodrič in Mitja Race.
Mitja Race (52 let, arhitekt) je kandidat za pokrajinski svet na listi »Demokratične zveze Trst za Evropo«. Je član DSL in je prvič kandidiral za Pokrajino pred štirimi leti v svetoivanskem okrožju, kjer mu je za las spodletela izvolitev in je bil prvi neizvoljen na listi tedanje KPI. Tokrat ga je stranka kandidirala v nekoliko »močnejšem« volilnem okrožju (Opčine-Vzhodni Kras), kjer ima precej konkretne možnosti za uspeh. Najprej smo ga vprašali, zakaj je pravzaprav sprejel kandidaturo na listi Demokratične zveze?
Sprejel sem to ponudbo, če jo lahko tako imenujem, ker verjamem, da je ta oblika volilnega in političnega nastopa po meri časa, saj nudi Trstu stvarno možnost, v kolikor se bo seveda uveljavila, alternativne napredne koalicije, ki jo to mesto tako močno potrebuje. Demokratična zveza je na aprilskih političnih volitev zabeležila spodbuden rezultat in dosegla cilj izvolitve enega parlamentarca. Upam, da bo tudi tokrat tako in da bodo italijanski in slovenski volilci znali ceniti veliko novost, ki jo za Trst predstavlja to novo gibanje.
Vi ste se dolgo časa, zlasti kot predsednik Bora, ukvarjali s športom in z mladinsko problematiko nasploh. Kaj bi morale javne uprave po Vašem narediti na tem področju?
V Trstu je šport, med Italijani kot med Slovenci, zelo razširjen in priljubljen, manjkajo pa predvsem
Mitja Race
infrastrukture in naprave, kar močno bremeni razvoj velike večine športnih panog. Od novih uprav pričakujem, da bodo pozorneje sledile tem vprašanjem in da bodo upoštevane tudi potrebe slovenske mladine, ki živi v mestu in ki je na športnem področju zelo dobro organizirana, kljub temu, da žal nima primernih prostorov in struktur.
Kaj lahko nudi arhitekt javni upravi?
Arhitekt je kot profesionalec strokovna oseba, ki nudi javnosti strokovne usluge, javni upravitelji pa morajo skrbeti za potrebne servise v okolju, ki ga upravljajo. Pri tem se morajo posluževati tudi strokovnjakov kot so npr. arhitek-
ti. Politika žal večkrat prednjači pred stroko, kar povzroča škodo obema.
Vi kandidirate na Vzhodnem Krasu, kjer so nekateri pred kratkim uradno predlagali ustanovitev kraške občine. Kaj mislite Vi o tem?
Pobuda je vsekakor posledica mačehovskega odnosa Občine Trst do kraškega teritorija in jo zato moramo sprejeti kot zelo upravičen protest proti mestni upravi. Na osnovi skopih podatkov, s katerimi razpolagam, pa se v tem trenutku ne bi znal še odločiti za ali proti ustanovitvi nove občinske uprave. Zamisel bo treba večplastno in strokovno obravnavati. Treba bo vsekakor dobro pretehtati morebitne pozitivne in negativne posledice tega predloga, tudi da ne bi po nepotrebnem dali argumente nam nasprotnim silam, ki itak že stalno trdijo, da Slovenci živimo samo na Krasu.
Kakšna bo Vaša glavna in prvenstvena skrb v primeru, da boste izvoljeni v pokrajinski svet?
Boril se bom, da bo Pokrajina v celoti uveljavila svoje kompetence, ki so sicer omejene le na nekatera področja, in da bo uprava s svojim delom zadovoljila potrebe celotnega prebivalstva, italijanskega in slovenskega. Na politični ravni bom iskal stične točke z vsemi naprednimi silami in predvsem s tistim delom levice, ki se je zaradi različne politične strategije ločeno predstavil na teh volitvah.
Perelli (PSI): Trst nujno potrebuje močno laično fronto z Listo in DSL
V tisku so se v preteklih dneh pojavile številne in nekajkrat tudi precej različne izjave krajevnih voditeljev PSI glede bodočih upravnih koalicij in glede sodelovanja te stranke z Listo za Trst. Pokrajinski tajnik Perelli nam je glede tega dejal, da bo o bodočih zavezništvih in podobno tekla beseda po volitvah, pri čemer bodo morale vse stranke nujno upoštevati volilne rezultate in torej najprej voljo volilnega telesa. »Socialisti vsekakor mislimo, da je treba v Trstu ustvariti močno laično, socialistično in avtonomistično fronto, ki bi se odločno zoperstavila KD in v kateri bi poleg LpT sodelovala tudi DSL, v upanju, da se bo ta stranka dokončno otresla nekaterih dosedanjih shematičnih stališč«, nam je povedal še Perelli. Glede odnosov z melonarskim gibanjem nam je voditelj PSI rekel, da se stranka ne odpoveduje morebitnemu upravnemu sodelovanju z Listo, »tega sodelovanja pa ne tolmačimo kot sodelovanje za vsako ceno, ker mi izhajamo prvenstveno iz stališč moderne levičarske sile«.
Skupen dokument predsednikov dosedanjih rajonskih svetov
Kakšna naj bo vloga rajonskih svetov in kakšna naj bo ozemeljska razmejitev tržaške občine. Čeprav bomo junija glasovali za obnovo teh organov, ostajata omenjeni dve vprašanji brez odgovora. Predsedniki dosedanjih rajonskih svetov so glede teh problemov izoblikovali skupen dokument, ki ga bodo naslovili na vse kandidate za krajevne sosvete in ki naj bi služil kot osnova za bodoče delo teh organizmov. Dokument bodo predstavili jutri na tiskovni konferenci, ki bo ob 11. uri na sedežu občinske izpostave v Ul. Locchi pri Sv. Vidu.
Po Sesljanskem zalivu je sedaj na vrsti nova neskončna »telenovela«
Dežela postavila novo »tehnično« oviro pred nabrežinsko obrtno cono
Zgodba o devinsko-nabrežinski obrtni coni se kot vse kaže razvija po scenariju, kakršnemu smo že bili priče v zvezi s turističnim projektom za Sesljanski zaliv in ki še najbolj spominja na pravcato telenovelo, z vsemi zapovedanimi sestavinami: s presenečenji, preobrati, nerazumevanji in predvsem z... izgubo časa. Zadnja novica s te fronte prihaja z Dežele, kjer je komisija za ozemeljsko načrtovanje zavrnila načrt za notranjo cesto in parkirišča v bodoči obrtni coni. Cesta bi morala po že odobrenem projektu obkrožati obrtniške paviljone, sedaj pa se je med člani komisije nenadoma pojavil »tehnični problem«: cesta ne bi smela imeti oblike obroča, pač pa ribjega okostja. V čem je razlika, navadnemu smrtniku ni dano vedeti, dejstvo pa je, da ostaja načrt za lotizacijo predvidenega območja - ki ga je bila Dežela že pred časom odobrila, Občina Devin-Nabrežina pa izdala deset gradbenih dovoljenj za paviljone - v veljavi, čeprav na Deželi opozarjajo, da ni izključeno, da bo sprememba načrta za notranjo cesto zahtevala tudi spremembo razporeda predvidenih paviljonov. Resnici na ljubo gradbenim dovoljenjem manjka tudi pristanek tržaške Krajevne zdravstvene enote, kar pomeni, da čaka cono še kup preglavic in nepredvidljivih zapletov.
Nova ovira, ki se je tako pojavila pred (zlasti od obrtnikov) toliko pričakovanim uresničenjem cone, je seveda močno razburila vse tiste, ki se že leta borijo za njeno
uresničitev. To so predvsem obrtniki, člani konzorcija za izgradnjo obrtne cone s predsednikom Stanislavom Švaro na čelu in devinsko-nabrežinski občinski upravitelji z županom Caldijem in podžupanom oziroma odbornikom za urbanistiko Brecljem v prvi vrsti. Položaj je naravnost nevzdržen, podoben pravi farsi, opozarjajo na županstvu, medtem ko Švara izraža upravičeno ogorčenje članov konzorcija, ki z gradbenimi dovoljenji v roki ne nameravajo več izgubljati časa za začetek gradnje svojih objektov. Tudi zato, ker so z uresničenjem cone povezane nove in nezanemarljive zaposlitvene možnosti v tej kraški občini.
Nekatere pa je nova ovira, ki jo je Dežela postavila pred obrtno cono seveda močno razveselila. Mednje sodi predvsem glavni nasprotnik tega projekta, tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), katere predsednik Predonzan že napoveduje, da bo zahtevala tudi razveljavitev desetih gradbenih dovoljenj za obrtniške paviljone. Veliko zadovoljstvo nad zavrnitvijo projekta za cesto in parkirišča v načrtovani obrtni coni pa so izrazili tudi zeleni kandidati na listi »Demokratične zveze -Trsta za Evropo« Carolijeva, Radivo in Fab-retti, ki dodajajo, da je treba izgradnjo cone dokončno onemogočiti, in sicer tako, da Krajevna zdravstvena enota zavrne svoj pristanek na že izdana gradbena dovoljenja, varnostne sile pa fizično preprečijo napovedan začetek gradbenih del.
Sistem terapevtskih bazenov v novem centru za ostarele
Tržaški zavod za ljudske gradnje IACP je dal izdelati izvršilne načrte za gradnjo sistema terapevtskih bazenov v centru za ostarele Časa Bartoli v Ul. de Marchesetti. Vest sta objavila predsednik in podpredsednik IACP Emilio Terpin in Franco Zigrino v tiskovnem sporočilu, v katerem pojasnjujeta, da gre za načrt v okviru tretje tranše del. Realizacija sistema bazenov naj bi stala okrog 5 milijard lir, ki bi jih morala prispevati deželna uprava. Predsedstvo IACP poudarja, da bi šlo za visokokakovostno strukturo, ki bi jo lahko poleg gostov centra ostarelih uporabljali tudi zunanji uporabniki oziroma pacienti, in to v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto.
Terpin in Zigrino v svoji noti za tisk med drugim poudarjata, da se je IACP odločil za terapevtske bazene s sladko vodo in ne za bazen z ogrevano morsko vodo, za kakršnega so se nekateri zavzemali, ker bi slednji ne odgovarjal resničnim terapevtskim in drugim potrebam ostarelih, pa tudi mlajših ljudi. Kopanje v morski vodi je med drugim vsaj v poletnih mesecih na voljo vsem Tržačanom v samem morju, pripominjata.
V nedeljo spominski izlet Združenja bivših aktivistov in invalidov
Petdesetletnica taborišča v Gonarsu
Letos poteka petdeset let, kar so italijanske okupacijske oblasti v takratni Sloveniji oz. v ta-kozvani »Ljubljanski provinci« začele ustanavljati internacijska taborišča za slovenske ljudi z namenom, da bi preprečila širjenje Osvobodilne Fronte in vstopanje slovenskih rodoljubov v partizanske vrste. Med nekaj desetinami takih taborišč po vsej Italiji je bilo nam najbližje taborišče v Gonarsu pri Palmanovi. Vanj so prve internirance pripeljali v prvih dneh marca 1942, največ pa v maju, juniju in juliju istega leta. Obstajalo je do kapitulacije fašistične Italije septembra 1943. V času obstoja je bilo v Gonarsu interniranih od 4500 do 5000 Slovencev in delno Hrvatov s čabrskega območja. Med interniranci je bilo tudi mnogo žensk, otrok in ostarelih ljudi. Zaradi nezadostne, slabe in često tudi pokvarjene hrane in bolezni je v taborišču umrlo 415 ljudi, največ ostarelih in otrok. Ker so okupa-
torji pobrali tudi noseče ženske, se je v gonarškem taborišču rodilo 63 otrok.
Združenje aktivistov in vojaških vojnih ivali-dov NOB na Tržaškem pripravlja za to nedeljo v spomin na takratno trpljenje slovenskih ljudi v Gonarškem taborišču in na počastitev umrlih v njem ob letošnji petdesetletnici izlet v Gonars s položitvijo venca na spominski kostnici in krajšo komemoracijo ter s postankom in ustrezno razlago na kraju, kjer je stalo taborišče. Izlet se bo potem nadaljeval v Kobarid z ogledom razstave o »Soški fronti« med prvo svetovno vojno, in po kosilu še v Brda v Dobrovo na ogled Mušičeve razstave v dobrovskem gradu in postankom s prigrizkom v objektu kmečkega turizma.
Vpisovanje še danes na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8. Izlet z avtobusom bo le, če se bo prijavilo zadostno število udeležencev, (jk)
V DSI predstavili slovensko vzgojno-pedagoško revijo
V Peterlinovi dvorani je bilo v ponedeljek srečanje s tremi predstavniki vzgojno-pedagoške revije "Educa", ki izhaja dvomesečno v Novi Gorici, Večer je priredil Sklad Mitja Čuk z Opčin v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev. Gostje srečanja so bili direktor založbe Melior, ki revijo izdaja, Štefan Krapše ter članici uredniškega odbora, obe diplomirani pedagoginji, Joža Ferjančič in Tatjana Krapše.
"Educa" je strokovna revija, ki se ukvarja z vprašanji varstva, vzgoje io izobraževanja predšolskih in osnovnošolskih otrok. Njen glavni in odgovorni urednik je Ludvik Horvat. Revija ne vsebuje izključno didaktičnih in pedagoških tekstov, ampak se ukvarja tudi s sociologijo, psihologijo, pedagogiko, šolsko zakonodajo, itd. Naklada je seveda omejena, saj je revija p° svoji zasnovi namenjena izključno pedagogom. Trenutno izhaja 800 izvodov revije, berejo pa jo v vsej Sloveniji, saj ni nobene druge publikacije, ki bi se specifično ukvarjala izključno z otroki do 10. leta starosti.
Prva številka "Educe" je izšla lansko poletje, pred izbruhom vojne v Sloveniji. Čeprav so bili v začetku celo njeni uredniki precej skeptični, je revija kaj kmalu zrasla in si pridobila številne sodelavce. Gostje v DSI so ob koncu še poudarili, da predvsem pogrešajo članke slovenskih strokovnjakov na šolskem področju s Tržaškega in Goriškega, (hj)
Peščica Bosancev je sinoči skozi Trst potovala v Cervignano
Dolga pot v neznano
Na openski železniški postaji je prestrašene begunce pričakala truma novinarjev
Konec tedna bodo nastopile štiri godbe na pihala
Promenadni koncerti že šestič v Ricmanjih
Tridnevno čakanje, med katerim se je radovednost mešala z občutki usmiljenja in solidarnosti, kadar ni zabredla celo v strah pred novim navalom albanske vrste, se je sinoči razblinilo v bežni prehod peščice bosanskih beguncev skozi Trst. Že navsezgodaj so tiskovne agencije poročale o možnem prihodu 150 do 200 beguncev v Italijo, pripeljali pa naj bi se z večernim rednim Sim-plon expressom, ki vozi na progi Zagreb-Pariz. Po voznem redu bi moral vlak na opensko železniško postajo pripeljati ob 18.54, že debelo uro prej pa se je na peronu zbrala prava množica reševalcev, varnostnikov, novinarjev z vseh koncev Italije in iz tujine, snemalcev, fotografov in seveda nepogrešljivih radovednežev. Vso to četo je v naše mesto priklical sobotni prihod izrednega vlaka, polnega bosanskih ubežnikov, zato so tokrat trumoma pridrveli pogledat, kako ta balkanski begunski val izgleda od blizu.
Toda vlaka kar ni hotelo biti, ker se je po informacijah železničarjev ustavil v Divači. Po zvočniku so napovedali polurno zamudo, eden prijaznih uslužbencev openske železniške postaje pa je novinarjem posredoval vesti, ki jih je prejel od slovenskih kolegov: da begunci nočejo v Italijo, da jih je veliko izstopilo iz vlaka in da želijo ostati v Sloveniji ali se odpraviti proti Pulju. Vlak je iz Ljubljane vsekakor ob 16.30 odpeljal 186 Bosancev, na Opčinah pa je njihovo število znašalo krepko pod stolico. Dobra polovica jih je torej ostala v Divači, drugi pa so se »sprijaznili« z Italijo.
Ko se je nekaj po 19.30 iz zvočnika zaslišalo, da vlak prihaja, se je na robu perona nemudoma ustvarilo
kar nekaj improviziranih televizijskih študijev s poročevalci, izza katerih hrbtov se je bližal Simplon. Dolga kompozicija se je zdela skoraj prazna, le v zadnjih treh vagonih je bilo skozi šipo prepoznati kak zbegan obraz starca, ženske ali zvedavega otroka. Ko se je vlak ustavil, so se nekatera, sicer redka okna vendarle bojazljivo odprla, pod njimi pa se je takoj ustvaril »roj« tele-kamer, zvočnikov in fotografskih flešev. Nekaj žensk, ki jih je bilo pripravljenih govoriti, je opisalo isto tragedijo, isto zgodbo o možeh na fronti, ogroženih ali porušenih domovih, želji, da bi ostali čim bliže doma in da bi se čimprej vrnili. »Kako to, da nekateri niso hoteli v Italijo in zakaj ste vi ostali na vlaku?« smo spraševali 35-letno Safeto
Jukan iz Gračanice pri Doboju. »Nočejo v tujino,« nam je odgovorila, »meni pa je vseeno, kam poj demo, skrbi me le, kako se bomo vrnili.« Ko smo se dotaknili položaja pri njih doma, pa Safeti ni uspelo zadržati solza. »Gorje, gorje. Četniki streljajo na vse, kar se premika, Gračanica je sedaj mrtvo mesto...«
Vlak se je začel premikati, postanka, med katerim so nanj stopile prostovoljke RK in potnikom ponudile okrepčilo, je bilo konec. V teh kratkih minutah se je med begunci in kronisti (na sliki - foto Križman-čič) vzpostavila drobna vez človeškosti, za katero so se ti reveži, napoteni v vojašnico Monte Pasubio v Cervignanu, po svoje zahvalili z žalostnim mahanjem v pozdrav...
VLASTA BERNARD
Godbeniki iz Ricmanj se tudi letos, kot običajno tik pred iztekom redne sezone, predstavljajo na prireditvenem prizorišču s pobudo Promenadnih koncertov. Tokrat se bodo gostujoče godbe na pihala oglasile že šesto leto po vrsti, oba koncerta, tako sobotni kot nedeljski, bosta na ricmanjskem trgu. V primeru slabega vremena pa se bodo nastopajoči predstavili občinstvu v dvorani ricmanjske Babne hiše.
Prvi Promenadni koncert bo torej na vrsti torej v soboto, 23. t.m., ob 19. uri, ko bosta igrala godba Societa filarmonica di Povoletto pod vodstvom Franca Businija in Pihalni orkester Srečko Kumar iz Izole pod vodstvom Aleša Boljeta.
Drugi in zadnji koncert letošnjega glasbenega niza bo že v nedeljo, 24. t.m., popoldan, z začetkom ob 17. uri. Nastopila pa bosta Pihalni orkester Kras iz Doberdoba, ki ga vodi Stojan Ristovski, in pa New Times Big Band iz Šmihela (avstrijska Koroška) pod vodstvom Hansa Košutnika.
Letošnji Promenadni koncerti obetajo kar lepo doživetje: kot ponavadi - pobudniki so si pač zadali cilj kakovosti - bomo lahko prisluhnili dobri glasbi v godbeniški zasedbi. Ob tem pa treba še posebej upoštevati, da je srednja starost vseh vabljenih orkestrov zelo nizka. Tako bodo na ricmanjskem trgu (ali pa v Babni hiši) nastopili predvsem mladi godbeniki, kar nedvomno daje slutiti nekoliko živahnejši oziroma sodobnejši pristop do tovrstnega glasbenega poustvarjanja.
Prvič se bo Promenadnih koncertov udeležil tudi pihalni orkester iz Avstrije: prireditelji so si namreč že dalj časa prizadevali, da bi seznam nastopajočih razširili na sosednjo državo. Tokrat jim je le uspelo, v goste k Ricmanjcem pa prihaja celo koroški big band, torej ne kolikor toliko tradicionalna godba na pihala, temveč živahnejša, pretežno jazzovsko usmerjena zasedba, ki jo - prav tako kot ostale -sestavljajo mlajši glasbeniki. New Times Big Band je nastal na osnovi delovanja dvojezične godbene šole, veliko pa sodeluje predvsem z dirigentom slavnega Big Banda RTV Slovenija, Jožetom Privškom.
Poleg skrbi za čim bolj pester in kakovosten glasbeni spored se Promenadni koncerti ricmanjske godbe na pihala tudi v svoji šesti izvedbi predstavljajo z nameni in cilji, ki so spodbudili nastanek te značilne vsakoletne prireditve. Koncerti pihalnih orkestrov so namreč nastali prav z željo, da bi ovrednotili koncertno razsežnost, ki jo lahko dosežejo tudi tovrstne instrumentalne zasedbe.
Obenem pa gre tudi za ustvarjanje novih prijateljskih vezi, oziroma utrjevanje že navezanih sodelovanjskih odnosov med skupinami, ki prihajajo iz različnih okolij, a vendar delujejo na sorodnem glasbeno-kulturnem področju.	DAMIANA OTA
Vojna v BiH odmevala na seji zgoniškega občinskega sveta
Demonstracija proti vojni v BiH pred jugoslovanskim konzulatom
Na ponedeljkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta je niočno odjeknila vojna tragedija v Bosni in Hercegovini, kateri ni videti konca in vse več beguncev zapušča rojstne kraje. V znak človeške solidarnosti tako prizadetim Prebivalstvom bo Občina Zgonik organizirala denarno nabirko in tako zbrana sredstva bodo v dogovoru s sežansko Občino namenili Rdečemu križu v Sežani, kjer je dobilo zatočišče že več sto beguncev. Zgoniški občinski svet je po [azpravi tudi odobril peticijo, v kateri zahteva od italijanske vla-
Od prejšnjega torka pri Sv. Ivanu pogrešajo 85-letno žensko
de, naj se neposredno aktivira in poseže pri vseh pristojnih mednarodnih forumih, da se v Bosni in Hercegovini čim prej ustavijo smrtonosne sovražnosti.
Sprejeti so bili tudi nekateri upravni sklepi. Tako nameravajo s prispevkom Dežele ter osrednje posojilnice in hranilce kupiti nov šolabus v vrednosti 144 milijonov lir. V proračun so vpisali dodeljeni deželni prispevek za ureditev kala R'kikenca, odobrili so konvencijo za uporabo pesjaka, sprejeli so sindikalni dogovor za dodelitev nagrade za produktivnost in ekonomsko diferenciranih plačilnih razredov. Z urbanističnega vidika je bila tudi dokončno odobrena izgradnja socialnega centra v Samatorci, saj ni bilo nobene pripombe k zadevni delni varianti regulacijskega načrta.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je bil tudi govor o skorajšnji občinski razstavi in pokušnji domačih vin. V nedeljo pa bo na območju Brišč in Samatorce začasno zaprt promet, da se omogoči izvedba državnega prvenstva v teku na ski rolkah. Padel je tudi predlog o zamenjavi dotrajanih toponomastičnih tabel o in omejitvi hitrosti na pokrajinski cesti v Bajti, (bs)
Skupina pripadnikov Zelene alternativne liste je včeraj popoldne manifestirala pred konzulatom nove Jugoslavije v Furlanski cesti za mir v Bosni ter v podporo oporečnikom vesti proti vojni, ki divja na Balkanskem polotoku. Delegacija manifestantov, ki jo je vodil bivši pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo, je obiskala vršilca dolžnosti generalnega konzula Petra Paviča in mu med drugim izrazila ostro nasprotovanje proti načrtu, ki jo nekateri cinično gojijo, da bi v krvi razkosali Bosno in Hercegovino ter jo priključili deloma Srbiji in deloma Hrvaški. Capuzzo je ta načrt označil kot »gnusno špekulacijo«, ki ne upošteva »da je večina prebivalstva muslimanska in da v njej živi močna albanska komponenta«.
Na sliki (foto Križmančič); včerajšnja manifestacija zelenih pred jugoslovanskim konzulatom na Furlanski cesti.
V prometni nesreči pri padriškem Centru včeraj zjutraj umrl 25-letni avtomobilist
Gemma Russi
Prejšnji torek se je oddaljila od °jega bivališča 85-letna Gemma Ussi, ki se je zdravila v centru za j msko zdravje pri Sv. Ivanu. Ostare-d 9ospa ni nikomur omenila name-3 “a se odpravlja z doma, med dru-9 m se ni niti preobula. Odgovorni a center naprošajo vse, ki bi kjer-n0*1 opazili Gemmo Russi, naj takoj Pokličejo na tržaško telefonsko šte-1 ko 367194 in vprašajo po Vandi ž 9gente, obvestijo pa naj tudi tr-sr H' kvesturo. Gemma Russi je ednjevisoka, močnejše postave, si-, asa in ima rjave oči. Oblečena je a v temno obleko z velikimi ru-eno-rdečimi vzorci in črn suknjič opaznimi rožnatimi cvetličnimi 0rci, obuta pa je bila v copate.
Na državni cesti 202 v bližini Padrič je včeraj zgodaj zjutraj spet prišlo do hude prometne nesreče: 25-letni Bruno Furlan, ki je upravljal izredno hitri bmw 520, se je iz še ne povsem pojasnjenih razlogov zaletel v skale, med katere je delno vklesana cesta. Trčenje je bilo izredno silovito, tako da je bil voznik pri priči mrtev. Nekaj ur je bil na odseku ceste, kjer je prišlo do nesreče, ustavljen promet.
Kot že rečeno, so preiskovalci zaenkrat povedali samo nekaj glavnih domnev o tem, kako je prišlo do nesreče. Nesreča se je pripetila na ovinku, ki je v višini Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, zaradi česar je mogoče sklepati, da je Furlan, ki je vozil v smeri mesta, zavozil v ovinek s preveliko hitrostjo in da ga je zato zaneslo v skalnato steno.
Bruno Furlan je bil iz znane trgovske družine Furlan, lastnice več istoimenskih trgovin bele tehnike in radio-televizijskih sprejemnikov iter porcelana in kristala v tržaškem centru. Tudi sam je delal v družinskih trgovinah, predvsem na oddelkih za električne aparate. Pred kratkim se je Bruno Furlan, ki je bil poročen, preselil v Nabrežino.
Bruno Furlan
»Vozniški izpit« za učence in dijake šol miljske občine
Jutri zjuraj bodo milj ski otroci, ki obiskujejo otroški vrtec, osnovno šolo ali nižjo srednjo šolo, pokazali česa so se naučili na tečaju vozniške vzgoje, ki so jo letos prvič vnesli v šole raznih stopenj miljske občine. Posamezni razredi bodo namreč morali peš ali na bi-ciklih prehoditi oziroma prevoziti krajšo traso in paziti, da napravijo čim manj prekrškov. Najboljše uvrščeni razredi bodo nagrajeni.
20. 5. 1991	20. 5. 1992
Pred letom dni nas je zapustil
Silvij Kobal
slovenski igralec
Z bolečino se te spominjamo
VSI TVOJI
Trst, 21. maja 1992
(Svojcem se oproščamo, ker osmrtnica pomotoma ni bila objavljena v včerajšnji številki.)
Ob prerani in težki izgubi drage mame izrekajo Neviju in družini občuteno sožalje sošolci in starši 2. razreda geometrov DTTZ Žiga Zois.
Neviju in družini izrekajo iskreno sožalje ob prerani izgubi drage mame profesorji in ravnatelj DTTZ Žiga Zois.
Globoko nas je prizadela vest, da Ondine Sabadin ne bo več med nami. Ob tej nenadomestljivi izgubi izreka možu Ginu ter sinovoma Ne-viu in Elviu občuteno sožalje
TPK Sirena
Elvisu, Petru in družini izrekajo iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega očeta profesorji in ravnatelj DTTZ Žiga Zois.
SDGZ izreka sodelavki Anici iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
pismo uredništvu
Pojasnilo župana Pečenika o obisku Cirila Zlobca na dolinski Majenci
Spoštovano uredništvo,
Bivši župan dolinske občine Edvin Švab je v objavljenem pismu uredništvu v zvezi z obiskom člana predsedstva R. Slovenije Cirila Zlobca kritiziral župana in dolinsko upravo, češ da je organizirala volilno srečanje in s tem med vrsticami kritiziral tudi Cirila Zlobca.
Ciril Zlobec je v soboto prišel v Dolino na osnovi dveh vsebinsko povsem ločenih vabil.
Povabila ga je tržaška federacija PSI in seveda predvsem njena slovenska komisija in na osnovi tega vabila se je član predsedstva, izvoljen na kandidatni listi Socialistične stranke Slovenije, sestal s tajnikom federacije Sandrom Pe-rellijem in obema slovenskima kandidatoma Edijem Bukavcem in Marinom Pečenikom. Prvotno se je predvidevalo, da bosta srečanje in razgovor že popoldne, bilo pa je kasneje, ker se je Ciril Zlobec udeležil obletnice zgodovinske
prve seje slovenske vlade v osvobojeni Ajdovščini.
Povsem drug značaj pa je imelo vabilo dolinskega župana Marina Pečenika, ki je Cirila Zlobca povabil na Majenco v imenu dolinskih občanov. Ciril Zlobec se je Majence udeležil, prisostvoval najbolj zanimivim dogodkom, obkrožili so ga in toplo pozdravili občani, njegovi prijatelji. Prav tako toplo pa so pozdravili tudi preko dvesto prisotnih predstavnikov slovenskega in italijanskega, političnega in kulturnega življenja, ki so se udeležili odprtja razstave vin in se nato zadržali na družabnosti.
Stališče, ki ga je zavzel Švab, ni sprejemljivo, ker ne odraža resničnega poteka dogodkov.
Zahvaljujem se Vam za ljubeznivo objavo.
S tovariškim pozdravom
Marino Pečenik dolinski župan
Občni zbor padriške Gozdne zadruge
V nedeljo se je na Padričah odvijal vsakoletni občni zbor domače Gozdne zadruge, in to že 93. po vrsti. Ob zadovoljivem številu članstva je uvodno poročilo podal tajnik Igor Grgič, sledilo je blagajniško poročilo, nakar se je razvila diskusija, ki se je zaustavila o problemu za uresničitev Padriškega parka na Globojnerju ter o odprtju kioska oziroma bara na parkirišču na Razklanem hribu in o novi ureditvi otroškega parka, ki ga je uredila Gozdna zadruga s prispevkom Sklada za Trst nasproti parkirišča. Za bodoče delo so člani odboru zadruge naložili nelahko delo, da bi se ta projekt v bodoče uresničil, da bi se tako ne samo Gozdna zadruga, ampak tudi celotna vaška skupnost lahko ekonomsko in etnično opomogla.	d.qr.
razstave
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine
V	prostorih Prosvetnega doma bo do 28. t. m. na ogled razstava risb in besedil otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije. Urnik: vsak dan razen nedelje od 16. do 20. ure, za šole po dogovoru.
Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.	do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA.
V	galeriji Cartesius je še danes na ogled razstava slikarja Polca IACOBIJA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. del-le Beccherie 7/1 je še danes in jutri na ogled razstava PIERA FRAUSINA.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava FRANCESCA GAR-BELLIJA.
V	dvorani Turistične agencije v Ul.
S. Nicolo 20 bo jutri, 22. t. m., ob 11.30 prof. NINO PERIZZI predstavil letošnji VII. Tečaj slikarstva z naslovom "Pittura nuova nellantico scavo" in ki se bo odvijal cel mesec junij v kraških kamnolomih, ob izviru reke Timave, v parku Vile Revoltella in v Ljudskem vrtu.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A bodo v ponedeljek, 25. t. m., ob
18.	uri odprli razstavo GUIDA ANTONIJA.
d.gr.
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
Jutri ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah na sporedu 3. SEZONSKI KONCERT, na katerem nastopata Mic-hele VERONESE (kontrabas) in Luca FERRINI (klavir). Na sporedu: Dragonet-ti, Takacs, Kodaly, Gyory ter praizvedba skladbe mladega tržaškega skladatelja Andreja Pegana.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo na
sporedu koncert Komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona. Na programu Rossinijeve, Tartinijeve, MendeIssohn-Bartoldyjeve skladbe.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu celovečerni koncert godbe na pihala občinskih rekreatorijev. Na programu Schubert, von Suppe, Rossini, Handy, Rota, Evers, Stratford, Briver in Kaempfert.
Gledališče Mlela
V	petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v
gledališču Miela celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue G amer (bas) in Dave Sutter (klaviature).
Evangeličansko-luteranska cerkev V soboto, 23. t. m., ob 18. uri bo v cerkvi na trgu Panfili v okviru prireditev ob 300-letnici rojstva Giuseppeja Tartinija Združenje »Arniči del Conservatorio« predstavilo koncert pianista LUČE SARI J A. Na sporedu Chopin in Mussorgski.
kino
ARISTON - 20.30, 22.15 Le amiche del cuore, r-i. Michele Placido.
EXCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Bolle di sapone, i. W. Goldberg.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15,
22.00	Mediterraneo, r. Gabriele Salva-tores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
NAZIONALE II - 18.00, 21.15 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Manto nero, r. Bruce Beresford.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10,
22.15	Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Ornella Muti.
GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30,
22.15	Lion heart - scommessa Vincente, i. Van Dame, Harrison Page, Deborah Rennard.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30 22.15 La legge del desiderio, r. Pedro Almodo-var, □□
EDEN - 15.30, 22.10 Scontri bestiali sul-le strade, porn., D □
CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 Vite sospe-se, i. Michael Douglas, Meianie Grif-fith.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Tacchi a spillo, i. Victoria Abril, Miguel Bose.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Giocando nei campi del Signore, r. Hector Babenco, i. Tom Berenger, Daryl Hannah, Kathy Bates.
RADIO - 15.30, 21.30 E' mio diritto di godere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo danes, 21. t. m., ob 20.30 Mavhinje.
Ob 30-letnici »Praznika češenj« PD Mačkolje pripravlja v nedeljo, 24. maja, ob 16.30 KULTURNO PRIREDITEV. Z namenom, da ovrednoti kulturno zgodovino tega praznika bo društvo predstavilo domače in tuje izvajalce. Toplo vabljeni!
Odborništvo za šolstvo in kulturo
devinsko-nabrežinske občine vabi otroke na predstavo »Zmajčkov rojstni dan« v priredbi dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo v nedeljo, 24. maja, ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v soboto, 23. t. m., ob 19. uri in v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri na trgu v Ricmanj ih. V soboto nastopata pihalna orkestra iz Povoletta (Videm) in Izole, v nedeljo pa iz Doberdoba in Šmihela (Avstrija). V primeru slabega vremena bodo koncerti v Babni hiši v Ricmanjih.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus 25 ali 26), priredi jutri, 22. maja, ob 20.30 gostovanje Beneškega gledališča z veseloigro Daria Mariniga »Čudne bolezni«. Po igri bo nastopila še glasbena skupina iz Benečije. Vljudno vabljeni.
Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah v soboto, 23. t. m., ob 20. uri v domači dvorani koncert MPZ in DPZ Vesela pomlad, ki ju vodi Franc Po-hajač. Vabljeni!____________________
Prisrčno se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so pripomogli k us-ehu praznika ob moji 50-letnici. osebna zahvala Franki in Bogda-
lU-	Livio Pahor
Slovenska skupnost
prireja okroglo mizo na temo
PROBLEM SKUPNEGA POLITIČNEGA NASTOPANJA SLOVENCEV V ITALIJI
Pri okrogli mizi sodelujejo Martin Brecelj, Anamarija Kalc, Samo Pahor, Josip Pečenko in Jelka Gerbec.
Srečanje bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
prispevki
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 21. t. m., ob 17.30 na odprtje razstave
ROBERT SIMON
grafike
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo v gledališču Rossetti ponovitev dela LA VITA XE FIAMA. V glavni vlogi bo nastopil Gastone Mos-chin, katerega bo spremljal na violončelo Severino Zannerini. V abonmaju odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstavo bodo ponovili do 24. t. m., 25. maja pa bo zadnja predstava v Gradežu.
V	torek, 26. in v sredo, 27. t.m., bo v gledališču Rossetti na sporedu glasbena prireditev VIVA LA GENTE.
V	petek, 29. t. m., ob 21. uri bo enkratna predstava izven abonmaja Gior-gia Albertazzija LE MEMORIE DI ADRIANO. Predprodaja vstopnic za abonente pri osrednji blagajni pasaže Protti in pri blagajni gledališča.
V	četrtek, 28. t. m., bosta v gledališču Rossetti nastopila Liliana Cosi in Mari-nel Stefanescu z baletom "Risveglio del-lumanita". Večer je organiziralo Italijansko združenje žensk operiranih na dojkah - ANDOS.
VERDI
Simfonični maj
Jutri ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Michela Tabachnika. Nastopili bodo Franco Gulli (violina), Bruno Giuranna (violončelo), Gemma Bertagnoli in Milena Rudiferia (sopran), Claudio Di Segni (tenor) in Ste-fano Rinaldi Miliani (bas). Na programu Mozartove skladbe.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v soboto, 23. t. m., ob 18. uri (red S).
V	sredo, 27. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Verdi na sporedu izreden koncert izven abonmaja na katerem bodo nastopili dobitniki mednarodnega natečaja Chopin v Moskvi. Nastopili bodo pianisti Maria Kopylova, Rem Ura-sin, Katherine Machetina in Ksenia Yu-rist. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
včeraj - danes
izleti
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 24. t. m., ob 50-letnici nastanka taborišča, enodnevni izlet v Gonars in Kobarid. Vpisovanje in informacije na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
Klub prijateljstva vabi na skupen obisk botaničnega vrta La Carsiana pri Zgoniku v sredo, 27. t. m. Odhod s Trga Oberdan ob 8.30 z rednim avtobusom za Prosek, kjer bomo ob 9.20 prestopili na avtobus št. 46. Ne pozabite voznih listkov oz. izkaznic. Po želji kosilo v Gabrovcu. Program dobite v trgovini Fortu-nato v Ul. Paganini 2. V primeru slabega vremena bo izlet prenešen na naslednjo sredo.
razna obvestila
Danes, ČETRTEK, 21. maja 1992
VALENS
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 24.32 in zatone ob 9.25.
Jutri, PETEK, 22. maja 1992
RENATA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.44 naj-nižja -47 cm, ob 14.05 najvišja 22 cm, ob 18.51 najnižja 5 cm, ob 23.46 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb narašča,veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 66 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mauro Marchesan, Mariin Medizza, Ilaria Blasi, Sara Marti-nelli.
UMRLI SO: 45-letna Irene Ancer, 5 let star Vania Franceschinis, 59-letna Licia Salamon, 81-letna Eleonora Benci, 53-let-na Ondina Skergat, 77-letni Vittorio Ha-bian.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do nedelje, 24. maja 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič
obvešča, da bo v soboto, 23. maja letos, v prostorih TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici OBČNI ZBOR TPPZ Pinko Tomažič v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem ob 9.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, umetniškega vodje; diskusija; razrešnica staremu odboru; volitve; razno.
KD Rovte-Kolonkovec - Ul. M. Semio 27 - prireja v nedeljo, 24. maja, z začetkom ob 18. uri 11. PRAZNIK VINA. Nagrade za najboljše vino in za tekmovanje »Spoznaš svoje vino«.
Zdrave in vesele počitnice za mlade od 5. do 16. leta v Dragi od 3. do 23. julija. Starši lahko vpišejo otroke v to počitniško kolonijo na Občini v Dolini ob sredah od 9. do 11.30, v nabrežinski ob četrtkih ob 8. uri, v zgoniški ob 10. uri. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo v teh občinskih upravah. Za pojasnila tel. na št. 226117.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu (Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141, fax 574142) sporoča, da zbira solidarnostno pomoč za begunce, ki so žrtve vojnega stanja v bivši Jugoslaviji (obstojna hrana, osnovne higienske potrebščine, predvsem za otroke, denar). Nabrano blago in denar bo uprava izročila občinskemu odboru Rdečega križa v Kopru. O poteku akcije bomo obveščali javnost.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Solidarnostna akcija za pomoč begunskim otrokom iz BiH. Do sobote, 28. maja, (razen v nedeljo) bomo od 16. do 20. ure sprejemali najnujnejše otroške potrebščine: vse za dojenčke, igrače, pribor, kozarčke, lončke iz plastike, spodnje perilo in obutev, toaletne potrebščine za osebno nego, denarne prispevke. Društvo bo zbrani material osebno izročilo raznim zbirnim centrom po dogovoru z Rdečim križem iz Sežane.
Vesele počitnice med gorami? Vpiši se v kolonijo v Comegliansu! Vpisujejo občinske zdravniške asistentke v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, razen v tržaški. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo na občinah v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ob 8. uri, v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Imeti morajo s seboj podatke o cepljenju. Pojasnila po telefonu 43194.
SKD Vigred obvešča, da bo jutri, 22. t. m., od 17. do 20. ure v društvenih prostorih v Šempolaju zbiralna akcija denarja, oblačil (poletnih), posteljnine, mila, brisač, papirnatih robčkov in serviet, konzerv za pomoč bosanskim beguncem. Prosimo, da so oblačila čista in primerno spravljena. Vse bo dodeljeno Rdečemu križu.
Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure, tel. 370846.
V	spomin na Darko Lipovec-Taha, darujeta Renata in Franco 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Alessandra Auberja darujejo delovni kolegi Občine Trst 80.000 lir za Center za zdravje srca in ožilja splošne bolnišnice v Trstu.
V	spomin na tov. Emila Furlana darujejo prijateljice in prijatelji iz Klanca v Skednju 25.000 lir za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Košute darujejo Marta, Jelka z družino in Miran Košuta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu in 20.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI.
Namesto cvetja na grob Pepija Ferfo-lje daruje Franko Milič z družino (Šem-polaj) 40.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Marico Lupine in na Ma-riota Grudna daruje Franko Milič z družino (Šempolaj) 60.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Marijino mamo Vilmo Vidušek-Plahuta darujeta družini Devetak in Peric 50.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na drago sosedo Marijo Bogateč vd. Regent darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek.
Namesto cvetja na grob drage Vere Gherlani damjeta družini Žužek in Škrk
50.000	lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Pepija Ferfolje daruje Vardka Puntar 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marija Grudna darujeta družini Kosrnina Kante
30.000	lir za SKD Vigred iz Šempolaja.
Namesto cvetja na grob Egidija Ulčig-
raja darujeta Irma in Fani 30.000 lir za SKD Vigred Šempolaj.
čestitke
Nono LOJZE UŠAJ praznuje svoj 90. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Paola, Andrea in Naila.
Mama Tanja je v torek imela fantka. Očetu Igorju, noni Marti, nonotu Dari-otu in stricu Aleksandru Bogatcu prisrčno čestita Peter iz Cerovelj.
mali oglasi
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
BORIS LOVRIHA, Dolina 233, toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Dom-jo 172. Toči rosatello, črno in belo DOC. Tel. 281244.
OSMICO ima Alojz Kante - Praprot 18.
LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot. Odprti bomo samo še do 26. maja, zato pohitite, ker torek prihaja!
RIBARNICA Branko Brumat v Gorjanskem (tel. 003867 78542) obvešča cenjene stranke, da ima vsak dan na razpolago sveže ribe in školjke. Urnik obratovanja: torek, sreda in četrtek od 8. do 13. ure, petek in sobota od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, nedelja od 8. do 12. ure, ponedeljek zaprto.
AUDI 80 1900/115 CV 5 valjev, letnik 82, prevoženih 92.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. (0481) 882151.
PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Elektronika«.
MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234.
PODARIM ljubitelju živali dva psička stara 2 meseca mešanih staršev. Tel. na št. 829963.
DOMAČO dolgodlako mucko podarim ljubitelju živali. Tel. 413142.
PRODAJAM časopisni kiosk z obratovalno licenco, z dokazanim letnim prometom. Tel. na št. 365764 v večernih urah.
PRODAM bele sanitarije po ugodni ceni. Tel. na št. 44631 ob urah kosila.
PUSTILA sem naočnike na Opčinah pri šoli. Če jih je kdo našel, prosim naj kliče na tel. št. 226404.
27-LETNO DEKLE iz Slovenije ponuja pomoč kot snažilka ali za katerakoli hišna opravila. Tel. na št. 003867/82579.
PRODAM opel ascono 1.6 SR v zelo dobrem stanju za 1.000.000 lir. Tel. na št. 759148 v večernih urah.
KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 99 -prodaja kokoši po 3.000 lir. Tel. 231846.
DOKONČAL sem gostinsko šolo in iščem zaposlitev kot natakar. Teb 232614.
IŠČEM zaposlitev kot vajenec pri avtomehaniku. Tel. na št. 232614.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Umik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
OSEMTEDENSKO samičko nemškega ovčarja oddajamo, edinka gnezda. Možen ogled staršev, oba res lepa in z rodovnikom. Tel. 44710 v večernih urah.
NA PRODAJ so mladiči cocker spaniel. črne barve, z rodovnikom. Za informacije tel. na št. (040) 567631 po 19. uri.
menjalnica
20. 5. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1202.—	1170 —
Nemška marka.......	752,85	745,—
Francoski frank....	223,79	221.—
Holandski florint ...	668,52	662.—
Belgijski frank....	36,568	35,50
Funt šterling....... 2204,20	2190.
Irski šterling..... 2010.—	1985.
Danska krona.......	194,73	192,—
Grška drahma.......	6,331	5,50
Kanadski dolar..... 1004,70	965.-
Japonski jen ...... 9,279	9.
FDCING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank.....	819,60	810.
Avstrijski šiling... 106,956	105,50
Norveška krona......	192,81	190.	;
Švedska krona.......	208,96	205.
Portugalski eskudo .	9,03	8.-—
Španska peseta ...... 12,028	11,3°
Avstralski dolar....	908,50	865.
Jugoslov. dinar ....
ECU.................. 1546.—	"
Slovenski tolar.....	—	13,75
Hrvaški dinar.......	—	6,50
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Izšla je knjiga z nasveti kako iskati partnerja
V začetku maja je izšla ameriška uspešnica Kako poiščemo pravega partnerja. Namenjena je vsem, ki želijo najti primernega partnerja ali pa še izbolšazi zvezo s sedanjim.
Avtorica Susan Page je na osnovi dolgoletnega dela s samskimi, razvezanimi in drugimi, na psiholoških seminarjih in delavnicah spoznala, da lahko napotke za vse, ki si želijo najti primernega partnerja, strne v deset temeljnih strategij.
Knjiga posega na področje človekove razdvojenosti, samospoštovanja, strahov... V knjigi je veliko vaj in testov, s pomočjo katerih lahko razjasnimo nekatere dvome, recimo o tem, kaj je prava in kaj lažna intimnost, ali pa najdemo smernice za to, kje in kako poiskati pravega partnerja, kako zavrniti neustreznega in kako premagati strah, ki nas ovira pri spoznavanju novih ljudi ?...
Knjiga je resnično izčrpen priročnik za vse, ki želijo spremeniti svoje ljubezensko življenje na bolje. Pisana je optimistično. Glavna misel knjige je: »Če se bomo tudi sami potrudili, nas bo sreča zagotovo obiskala.«
Knjiga je na prodaj v knjigarnah, dobite pa jo lahko tudi po pošti.
Knjigo je prevedla Nuša Javornik, uredila in izdala pa sta jo skupaj v samozaložbi s Stanetom Padežnikom.
S prodajo knjige želita zbrati denar za Stanetovo očesno operacijo na Kubi. Kljub močni slabovidnosti je Stane Padežnik pred nekaj leti napisal in izdal delno avtobiografski roman Pod plaščem
naivnosti, ki govori tudi o teh problemih.
Brez omenjene operacije na Kubi, grozi Stanetu v nekaj letih popolna izguba vida, zato si sedaj prizadevata zbrati potrebna finančna sredstva s prodajo knjige.
Uspeh zbora Vesela pomlad
Konec prejšnjega tedna se je v Zagorju ob Savi odvijala XIII. revija otroških in mladinskih zborov Slovenije. Te ugledne pevske manifestacije se je kot edini zamejski zbor udeležil tudi DPZ Vesela pomlad z Opčin.
Na letošnji reviji je bila prisotna visoka kvaliteta petja, prav zato so openske pevke s svojim zborovodjem Francetom Pohaja-čem z velikim presenečenjem in seveda nepopisnim zadovoljstvom pozdravile oceno strokovne komisije, ki je zboru priporočila udeležbo na tekmovalnem delu mladinskega pevskega festivala v Celju prihodnje leto.
Mladim pevkam in njihovemu dirigentu za lep pevski dosežek iskreno čestitamo in obenem želimo, da bi jim bil ta tudi spodbuda za vztrajno nadaljevanje dela v smeri še kvalitetnejšega petja.
M. D.
■ V soboto, 23. maja, ob 21. uri, bo v gledališču Miela nastopil kantav-tor Alfredo Lacosegliaz s koncertom »Est,Est,Est«. Gre za večjezično glasbeno-besedno performance, ki črpa navdih iz glasbene tradicije Srednje Evrope in Vzhoda.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Z očitki se ne bo otrok izboljšal
Otrok in družina
Pred nami je letošnja peta številka revije Otrok in družina, ki se ukvarja z družinsko in družbeno vzgojo.
Rubrike nam razčlenijo vsebino revije v aktualna vprašanja, vprašanja o vrtcu, šoli, zdravju, o vprašanjih bralcev in odgovornih izvedencev, o družini, o prebranem in poslušanem, o mladostnikih in v prilogo »Pozdravljeni otroci!«
Aktualno je seveda vprašanje pomoči beguncem iz vojnih območij tik za pragom, pa tudi manj dramatično vprašanje, kako do dobre igrače, ki naj bo po možnosti po ceni dostopna.
V problematiko predšolske vzgoje je vključena waldorfska pedagogika, saj se zanjo ogreva čedalje več vrtcev, zanimivi pa so tudi še nasveti otroka odraslim. Zadnji med 26 nasveti se glasi: Pomisli! Več me nauči vzornik kot kritik.
Zanimiv je obisk med dnevom odprtih vrat na osnovni šoli Bogomir Magajna v Divači. Glede na geografsko bližino bo verjetno zanimalo tudi bralce na naši strani meje.
Mag. Vesna Mežan Falatov kot profesorica kemije opisuje v članku Z veseljem do znanja svojo metodo izvedbe učne ure, ki jo je lani predstavila v Veliki Britaniji.
O načrtovanem izvajanju izpopolnjevanja za ravnatelje osnovnih šol piše Marija Velikonja. Logopedinja Blažka Jurček-Strmšnik in psihologinja Zdenka Borštnik pa se ukvarjata z opismenjevanjem drugače v viziji bolj humane šole.
Marja Strojin nadaljuje iz prejšnje številke razmišljanje o slovenski šoli
in sodobnih ciljih nove Republike Slovenije.
O zdravju se razpisujeta dr. Mira Ažman in višja fizioterapevtka Majda Anžin. Njen članek Pravilna drža - zdrava hrbtenica pestrijo zgovorne ilustracije.
Nekaj je zanimivih prevodov iz britanske revije Parents. Tako: Starši so zlata vredni; Ko vaš otrok joče v rubriki Vi sprašujete, mi odgovarjamo in Kako zabavno je gospodinjiti.
Seveda pa vsebuje tudi tokratna številka revije Otrok in družina veliko originalnih razmišljanj, nasvetov in člankov.
Otroci in zaupanje v samega sebe
Morebiti velikokrat občudujemo otroke drugih, ki so tako samostojni, tako polni zaupanja v same vase, naši pa so cmeravi, plahi in sitni!
Mogoče smo tudi mi med tistimi starši, ki se sploh ne zavedajo, koliko gorja povzročajo svojim otrokom že z nepremišljenimi besedami. »Ti si in boš ostal neroda!« »Ti nisi nič in nimaš nič, ne znaš ničesar in nikoli ne bo nič iz tebe!« Roko na srce, ali smo kdaj nepremišljeno in v jezi že izgovorili te ali pa podobne besede?
Nočemo odgovora, le pripravljenost na razmislek ob situacijah, ki jih bomo opisali.
Normalno si starši želimo za svoje otroke najboljše, zato jim sledimo pri nalogah, vozimo jih k treningom, k glasbeni vzgoji, k petju itd., itd.
Seveda imajo starši, žal, pravico, da gredo včasih iz kože, ko se otrok menca, ko ne vadi klavirja ali kakega drugega glasbila, ko neprizadeto ne razume matematike, ko si da v glavo, da
tega ne zna. In tako padejo besede, ki otroka ranijo.
Dvanajstletnik je iz matematike že tretjič prinesel domov negativno v šolski nalogi. Oče je iz sebe, saj sta vendar skupaj vse ponovila, in sedaj zopet isto! »Tega ne boš nikoli "ukop-čal"!« se razjezi oče, češ saj sem vedel. In to so besede, ki bodo sina ranile. Tako globoko, da ne bo zaupal več samemu sebi, da se bo predajal malodušju, da bo kot v začaranem krogu hodil od ene negativne ocene do druge.
Podobno se lahko zgodi s hčerko, ki ji ne leži angleščina. Starši bi ji seveda radi pomagali in zato sedijo pozno v noč z njo ob zvezkih in ponavljajo nove besede. Toda vsega je preveč: pri naslednji šolski nalogi zopet pade petica. In tedaj, namesto, da bi se starši poglobili v hčerkine težave, pridejo na dan z besedami »Nikar ne računaj več na našo pomoč!« Otrok, ki bi potreboval spodbude in tolažbe, je na tak način potlačen v obup.
Takih izrazov pa je še več: »Zakaj drugi znajo, ti pa ne?«, »Če boš to storil še enkrat, te ne bom več hotela!« »Privedel me boš do groba s svojim početjem!« »Resnično je človeku boljše, če nima otrok!«
Otrok dobi vtis, da ga nihče ne posluša, prepriča se, da mora biti sam velika reva, če vsem ostalim uspe tisto, kar sam ne zna privesti do pravega zaključka. Prav tako težko pade otroku sodba, da ga starši ne marajo več, ker jemlje te besede popolnoma zares. V otroku starši s svojimi težavnimi trditvami včasih vzbujajo občutek krivde.
Zato je mogoče najbolje, da se starši zadržimo, predvsem takrat, ko smo jezni. Štejmo do deset, kot pravi star nasvet in šele potem skušajmo s pogovorom spoznati težave svojega otroka, zaradi katerih venomer pada v iste napake.
C
:

današnji televizijski in radijski sporedi
lH RAI 1___________________
6.55	Aktualno: Unomattina 0.00 Jutranji dnevnik
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Krtatke vesti iz Milana
11.55	Vremenska napoved
12.00	Nan.: Proibito ballare
12.30	Dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Nan.: Black Beauty
14.30	Otroška oddaja
15.00	Aktualno: Primissima,
15.30	Cronache italiane
16.00	Mladinski variete: Big!
17.40	Odprti prostor
18.00	Dnevnik 1
18.10	Variete: Hočeš zmagati?
18.20	Nanizanka: Blue jeans
18.50	Dok. odd.: Kvarkov svet (vodi P. Angela)
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Luna di miele (vodijo Gabriella Car-lucci, Gigi in Andrea)
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Aktualno: Evropa
24.00	Dnevnik in vreme 6-30 Rubrika opolnoči
1.00	Film: Dracula
2.45	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.40	Dok.: Campus
9.40	Film: Tre piccole parole (kom., ZDA 1950)
11.20	Segreti per voi
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo in rubrika Nonsolonero, nato vremenska napoved
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Film: La regina del Far West (vestern, 1954)
17.25	Vesti in Bellitalia
17.50	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Perry Mason -Crimini di guerra (krim., ZDA 1990, r. Christian I. Nyby II.)
22.10	Nan.: II commissario Koster
23.15	TG Pegaz in dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Dok.: Jean Bernard 0.15 Nočni spored
^ RAI 3	|
11.00	Namizni tenis, 11.30 hokej na kotalkah
12.00	Krožek ob 12 in vesti
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dokumenti: DSE - Pa-noramigue - Ekološke nevarnosti, 15.15 Šola se posodablja
15:45 Rubrike o nogometu, Biči & Bike, in o tenisu
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok. oddaja: Geo -Gnezdo v ledu
18.45	Rubrika Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Varieteja: Blob cinico
TV, 20.05 Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda (vodi Michele Santoro)
23.30	Kratke vesti
23.40	Aktualno: On-off (vodi Antonio Leone)
24.00	Posebnosti TG3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti
1.05	Variete: Fuori orario
1.25	Nočni spored
[ fr- TV Slovenija 1	|
10.00	Video strani
10.10	Spored za otroke: Pe-denjžep, 10.40 Stare japonske pravljice - Trije bratje in divje hruške
10.55	Šolska TV: Boj za obstanek, 11.20 Angleščina,
11.40	Kemija - Od rude do surovega železa
12.00	Poročila
15.00	Napovednik
15.05	Športna sreda: finale PEP v nogometu (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke in mlade: Ebu drame za otroke - Elifine sanje,
17.35	Živ Žav
18.30	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
19.05	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Gore in ljudje
21.35	Tednik
22.25	Dnevnik, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Kronika ICSID
23.15	Napovednik
23.20	Sova, vmes nan. Dragi John ter nadaljevanki Vietnam in Šingen
1.30	Video strani
P8^ -TV Koper
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Nanizanka: Agencija Rockford
14.10	Film: Nevesta (dram., It. 1958, i. Irene Tune)
15.30	Nan.: Čudežni svet gospoda Monroa
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
16.30	Aktualno: Kramljanja,
17.00	Sever Vzhod
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	Dnevnik - Vsedanes
19.30	Šport
20.05	Nad.: Rayanovi
20.35	Aktualno: Meridiani
21.15	Glasbena oddaja v živo:
Juke box, vmes (22.00) TV dnevnik Vsedanes
23.20	Šport
| ^ TV Slovenija 2
15.45	Sova (pon.)
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Nan.: Simpsonovi
20.30	Po sledeh napredka
21.30	Umetniški večer: Video na Slovenskem
23.35	Video strani
c
CANALE5
7.00	Aktualno: Na prvi strani 6-30 Nan.: Arnold - Willis contro Arnold, 9.00 I cin-gue del guinto piano 9-35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
1-50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) u'40 Aktualno: Affari di fa-miglia
jJOO Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
. (vodi E. Bonaccorti)
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone . (obe vodi Marta Flavi) b.00 Otroški variete: Bim 1 s n *Jum bam in risanke ■80 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike
|.«0 D»e?n°in?G5 •25 Variete: Striscia la noti-
20.40 Kviz: Telemike (vodi „ Mike Bongiorno)
•15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes i » c (24.00) Dnevnik TG 5 •45 Nočni spored
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00
8.55
9.00
10.10
10.55
11.10
12.15
13.30
13.45
13.50
18.00
18.30
19.15
20.30
22.30
0.30
Nan.: L incredibile Hulk Dober dan, prijateljica Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital Kviz: Čari genitori TG 4 vesti Nad.: Marcellina Otroški variete TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini,
16.10	Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre damore, vmes (17.50) TV 4 vesti Variete: Ceravamo tan-to amati
Kviz: Gioco delle coppie Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola contro il mondo
Film: Cobra (krim., ZDA 1986, r. George Pan Cos-matos, i. Sylvester Stal-lone, Brigitte Nielsen) Nan.: Avvocati a Los Angeles, 23.30 Agenzia Luna Blu Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Il mostro del mare, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Ne preghie-re ne minacce, 15.00 Su-percar - Formula K.I.T.T.,
16.00	Paradise, 17.00 A-Team, 18.00 MacGyver -Due vite spezzate
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei nove
20.30	Film: American College (kom., ZDA 1983, r. Noel Black, i. Phoebe Cates, Betsy Russell)
22.30	Film: La Venexiana (erot., It. 1985, r. Mauro Bolognini, i. Laura Anto-nelli, M. Guerritore)
0.10 Vreme in Odprti studio
0.30 Studio šport
0.40 Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Malaspina (dram., It. 1947, r. A. Fizzarotti, i. Vera Rol)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Un eguipag-gio tutto matto
20.30	Film: Fuga d'inverno (dram., 1984, r. Gillian Armstrong, i. M el Gibson, Diane Keaton)
22.30	Reportaža: Gheddafi
23.00	Film: I diavoli 2 - Aristo-crazia immorale (dram., 1973, r. Andrew Sinclair, i. Oliver Reed)
TMC
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delFArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.40	Film: Lasciami sognare
(glas. kom., ZDA 1951, r. Joseph Pevney, i. Frank Sinatra)
19.15	Ci šara una volta...
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Igra: No zapping!, vmes film Napoli-Berlmo - Un taxi nella notte (kom., Nem. 1989, r. Mika Kau-rismaki, i. N. Manfredi)
22.40	Rubrika: Morski planet
23.25	Vesti: TMC News
23.45	Film: Un uomo senza speranza (dram., ZDA 1977, r. John Nevvland, i. Angie Dickinson, David Jansen)
1.35	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Avventura
15.00	Nan.: Adorabili creature
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.30	Nad.: White Florence
18.00	Kratke vesti
18.05	Nad.: Davinia
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Na prostem
20.00	Rubrika: Belo & Črno
21.30	Nad.: Un siciliano in Si-cilia (i. Orso Maria Guer-rini, 3. del)
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Znani ansambli; 9.00 Evergreeni; 9.30 Beležka; 9.35 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Oblomov (57. del); 11.50 Melodije; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Evergreeni; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 15.50 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Zbor Lauda_ iz Rige; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu:
11.00	Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souve-nir d’Italy; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Občinski svet na izredni seji soglasno odobril resolucijo
Občina Sovodnje odločno proti šoli za financarje na letališču
Jutri na pobudo goriške KD
Javna razprava o politiki graditve sožitja ob meji
Sovodenjski občinski svet se je na izredni seji predsinoči soglasno opredelil proti gradnji šole za financarje na letališču. Izredno sejo, je povedal župan Vid Primožič, so sklicali po srečanju s predstavniki odbora proti gradnji fi-nancarske šole in za razvoj sedanjih športno-rekreativnih dejavnosti na letališču z namenom, da tudi sovodenjska občina pove svoje mnenje o zadevi, ki se je neposredno tiče, saj je dobršen del letališča prav na ozemlju te občine. Kot je dodatno' pojasnil odbornik Rafko Butkovič, naj bi v Gorici prav v prihodnjih dneh posebna svetovalska komisija na občini povedala svoje mnenje o možni lokaciji financarske šole. Stališče sovodenj ske občine proti gradnji na letališču je torej pomemben glas za premislek o lokaciji oz. o sami gradnji financarske šole v Gorici.
V resoluciji, ki jo je občinski svet kot rečeno odobril soglasno, je poudarjena tradicija letalstva v Gorici, ki je ne gre zapraviti, pač pa jo je treba zaščititi in razviti. Letališče bi lahko pridobilo mednarodno vlogo, kar bi mestu prineslo ekonomsko, športno-turis-tično in kulturno rast. Predvsem je treba ovrednotiti sedanje letališko območje, ga nameniti izključno letalskim, športno-rekrea-
tivnim, turističnim dejavnostim, civilni zaščiti in uporabi v prostem času ter preprečiti posege, ki bi ogrožali te dejavnosti.
V	resoluciji je iznešena tudi zaskrbljenost zaradi narodnosto-kulturnih posledic, ki bi jih imela namestitev ogromnega kompleksa in množično priseljevanje na slovenskem teritoriju med Štan-drežem in Sovodnjami.
Občinski svet v Sovodnjah se zato zavzema za drugačen razvojni načrt letališča in je pripravljen na sodelovanje z drugimi krajevnimi upravami v konzorciju ali podobni ustanovi, ki naj bi izdelala tak načrt. Glede financarske šole predlaga njeno morebitno namestitev drugje, začenši z opuščenimi vojašnicami, s čemer bi dokazali razumnost pri upravljanju teritorija in razpoložljivih objektov. Resolucija se zaključuje s pozivom k prozornim izbiram in postopkom, ki so še posebno potrebni danes, ko je v središču pozornosti problem povezave med politiko in drugimi interesi in ko so vse glasnejše zahteve po novi politični etiki.
V	razpravi o resoluciji ni bilo bistvenih razhajanj med svetovalci, saj so vsi podprli njene bistvene točke. Branko Černič (SSk) je med drugim priporočil, naj bi ne-
kdo na občini stalno sledil temu vprašanju in bodočim korakom za razvoj letališča. V tem je naletel na soglasje uprave, ki namerava sicer delovati ločeno in kvečjemu vzporedno z goriškim odborom proti financarski šoli, povsem pa hoče biti soudeležena in imeti torej možnost vpliva na bodoče načrte razvoja letališča.
Na torkovi izredni seji so svetovalci prav tako soglasno odobrili še dva nujna sklepa. S prvim so odobrili prevzem 30-milijon-skega posojila za nakup večnamenskega traktorja za občinske službe, z drugim pa so vnesli nekaj popravkov v proračun, da bi krili zlasti večje stroške za delovanje telovadnice, šole, vrtca, za uničevanje odpadkov in javno razsvetljavo.
■ Odborništvo za finančna vprašanja sporoča, da bodo danes odprli poseben urad v ulici Gadoma št. 1 (za tržnico na debelo), kjer bodo občanom nudili pojasnila v zvezi s prijavo dohodkov. Do konca maja bo urad odprt od 9. do 12. ure, v juniju (do 20. junija) od 9. do 13. ure, od 21. do 30. junija pa tudi od 15. do 19. ure. V omenjenem uradu so na razpolago (brezplačno) tudsi obrazci 740.
Goriška krščanska demokracija pripravlja ciklus treh javnih srečanj pod naslovom "Politika in družba na Goriškem po pastoralnem obisku Janeza Pavla II." Srečanja bodo na sporedu jutri, 22. t.m. v Gorici, 29. t.m. v Ronkah in 5. junija v Krminu.
Vsako od omenjenih srečanj bo namenjeno obravnavi specifičnega vprašanja. Jutrišnje, ki bo ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela, bo na temo Sožitje ob meji. Govorili bodo odgovorni urednik tednika Voce Isontina Renzo Boscarol, poslanec Sergio Coloni in deželni tajnik KD Bruno Longo. Predvidena je tudi razprava.
Zanimiva in predvsem aktualna je tema naslednjega srečanja, ki bo 29. t.m. ob 18. uri v župnijski dvorani v Romjanu. Beseda bo namreč o morali v javnem (političnem) življenju.
Zadnje srečanje, ki bo v Krminu, pa bo zadevalo vlogo družine v novem družbenem in kulturnem okolju.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
praznik špargljev
v Štandrežu 23., 24., 30. in 31. maja
Sobota, 23. maja ob 20. uri otvoritev in plesna zabava z ansamblom
Happy Day.
Nedelja, 24. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop štandreške ritmične skupine in plesnega kluba Pepelka iz Nove Gorice, sledi ples.
Sobota, 30. maja plesna zabava
Nedelja, 31. maja, ob 19. uri nastop zbora Rupa-Peč in domačega mladinskega zbora. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za prazen nič", štan-dreška dramska skupina pa veseloigro "Obravnava". Sledi ples.
Poskrbljeno bo za odlične jedi, pijačo in zabavo
DSL pozitivno ocenjuje nedavni sestanek s KD
Ustvarja se osnova za drugačen način vodenja politike v občini
Medtem ko se s precejšnjo težavo vzpostavlja dialog med DSL in PSI na Goriškem, kaže, da so se znatno izboljšali odnosi med KD in DSL. Pred kratkim so se sestali predstavniki občinskih odborov omenjenih dveh strank in izmenjali poglede o vrsti vprašanj.
Nedavno je o poteku in pomenu srečanja razpravljal občinski odbor DSL in dogodek zelo pozitivno ocenil. Pozitivna je zlasti ugotovitev, da so odpadli ideološki in drugačni zadržki, ki so v preteklosti bremenili stvarno soočanje o raznih vprašanjih.
V mestnem odboru DSL so zlasti pozitivno sprejeli vest, da je KD, preko izjave enega svojih uglednih predstavnikov, deželnega odbornika Brancatija, napovedala spremembo dosedanjega stališča glede šole-vojašnice na letališču in da je že pred časom spremenila stališče glede zahodne obvoznice v korist gradnje vhodov v mesto.
Bivši komunisti izražajo prepričanje, da se bo v kratkem začelo novo, drugačno obdobje pri vodenju politično-upravnih zadev in da bo konec obdobja, v katerem
so izbire pogojevali razni »interesni odbori«.
DSL pričakuje zdaj, piše v poročilu za tisk, da bo KD spremenila tudi dosedanje stališče glede gradnje nove bolnišnice, ali vsaj temeljito preverila dosedanje.
Pred kratkim se je delegacija DSL srečala z delegacijo PSI, v načrtu pa so srečanja tudi z drugimi strankami.
razne prireditve
SPD Gorica priredi danes ob 20.30 društveni večer. Ivo Berdon in Miro Kuzmin bosta prikazala videofilme o nedavnem pohodu na Sabotin ter o izletu na G oče. Večer bo zadnji pred nastopom poletne sezone. Vabljeni v čitalnico knjižnice v Križni ulici!
Fotoklub Skupina 75 vabi jutri ob 21. uri v Kulturni dom na Bukovju na predvajanje diapozitivov z letošnje Dia Primorska in republiške razstave.
koncerti
Naravoslovni šolski center in glasbena mladina Kulturnega doma Nova Gorica vabita danes ob 20. uri na koncert Palatinskega pihalnega kvinteta iz Manchestra v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
V taborišču RK na letališču ze danes pripravljeni na sprejem 700 beguncev
Taborišče Rdečega križa na letališču bo predvidoma danes že usposobljeno za sprejem okrog 700 beguncev iz Bosne, ki naj bi jim v Gorici nudili začasno bivanje v pričakovanju razmestitve v zbirne centre v vojašnicah v pokrajinah Belluno, Bočen in v čer-vinjanu. V taborišču so včeraj popoldne postavljali še zadnje 3 od skupno 27 velikih belih šotorov, v
vsakem od katerih bo 24 ležišč. Potem ko so v prejšnjih dneh postavili kontejnerje s sanitarijami, so včeraj še usposobili ambulanto za prvo pomoč in začeli razmeščati po šotorih pograde ter drugo opremo, ki so jo z velikimi tovornjaki pripeljali iz centra za civilno zaščito v Lodiju. Urejali so tudi še priključke za vodo, elektriko in telefonske zveze ter nekaj drugih
podrobnosti. V teku današnjega dne naj bi bilo vse urejeno.
Polkovnik Iginio Anticoli Borza, ki skrbi za postavljanje taborišča, včeraj še ni vedel, kdaj bodo sprejeli prve begunce. Manjšo skupino, nam je povedal, bi lahko zasilno namestili že sinoči, danes pa bo taborišče predvidoma usposobljeno za vseh 700 beguncev, kolikor jih lahko sprejme. Njihovo bivanje v Gorici naj bi bilo začasno, nihče pa še ne ve, če to pomeni le nekaj dni ali pa daljše obdobje.
V pričakovanju beguncev se množijo solidarnostne akcije. V Dijaškem domu v Gorici zbirajo (vsak dan med 18. in 21. uro) pomoč za begunce v zbirnem centru v Desklah. Novogoriški župan Pelhan je zaprosil predvsem za pomoč otrokom, saj primanjkujejo plenice, mleko, hrana za otroke in dojenčke in drug material. V Ro-senbaru v Ul. Duca d'Aosta pa zbirajo igrače (vprašati je treba po Micheli) za male bosanske begunce, ki bodo prišli v Gorico.
Na sliki (foto Marinčič) tabor Rdečega križa na letališču
izleti
Boatova ostaja še v priporu Na sledi drugim požigalcem?
Petovlje: danes razprava v Rimu
Čez nekaj dni bo minilo dvajset let od krvavega atentata pri Pe-tovljah, kjer so izgubili življenje trije pripadniki karabinjerskega zbora, vendar zadeva s sodne strani še ni povsem zaključena. Danes bo namreč na kasacijskem sodišču (5. oddelek za kazenske zadeve) prizivna razprava. Sprožila sta jo zagovornika dveh pripadnikov karabinjerskega zbora, Mingarellija in Chirica, ki sta bila na prizivnem porotnem sodišču obsojena zaradi potvarjanja resnice.
Na prvostopenjskem sodišču sta bila obsojena zaradi omenjenega in drugih kaznivih dejanj na težko zaporno kazen, v naslednjih stopnjah pa je zagovornikom uspelo znatno omiliti obtožnico in s tem seveda tudi kazen. Priziv na kasa-cijsko sodišče je seveda poskus, da bi obtoženca - obsojenca dosegla popolno oprostitev.
Razsodba bo predvidoma znana že danes.
Silvana Boat 29—letna gospodinja, osumljena, da je podtaknila požar v podjetju Maricoltura Ita-lia v Tržiču, je še zmeraj v priporu, preiskava pa se nadaljuje. Ženska, ki so jo izsledili že nekaj ur potem, ko je ogenj povzročil za okrog 50 milijonov lir škode v poldjetju v ulici Timavo, taji, da bi bila odgovorna ali soodgovorna tudi za požar, ki je uničil skladišče rabljenih gum, podjetja Ekore-cuperi. Preiskovalci, ki po vsej verjetnosti razpolagajo s številnimi indici, pa vrtajo naprej. Tudi s ciljem, da bi izsledili morebitne sodelavce.
Tudi glede te okoliščine imajo menda preiskovalci v rokah kar precej elementov.
Podrobnosti žal niso znane, ker je celotna zadeva še zmeraj v preiskovalni fazi in so zaradi tega novice zelo skope.
Eno je gotovo: sodnik dr. Mat-teo Trotta je zavrnil prošnjo po izpustitvi na začasno svobodo, ki jo
je vložil zagovornik Boatove, odvetnik Ginaldi. Slednji namerava menda tudi zahtevati za osumljenko zdravniški pregled. Tako zahtevo naj bi utemeljeval z dejstvom, da naj bi Boatova že imela težave psihične narave.
Nocoj film ”Evropa-Evropa”
Spored Gorica kinema (kino Vittoria, 20.45) ponuja danes film Evropa, Evropa, poljske režiserke Agnieszke Holland. Pripoveduje o mladem Judu nemške narodnosti, ki zaradi vojne in nacizma potuje po Evropi. Med kroženjem iz Nemčije na Poljsko, v SZ in spet v Nemčijo se zaplete bodisi v nacizem kot v realni socializem: prepričan komunist v Sovjetski zvezi, bo postal ob vrnitvi v Nemčijo zagnan nacist, po načelu »če hočeš preživeti, sledi močnejšemu«.
V	Krminu hudo ranjen mopedist
V	bolnišnico na Katinari so sinoči prepeljali 14—letnega Davi-deja Braido iz Krmina ul. Zardini. Fant se je hudo poškodoval v prometni nesreči, nekaj pred 18. uro v Krminu, na drevoredu Venezia Giulia, v neposredni bližini tamkajšnje bolnišnice. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi prišlo do trčenja med motornim kolesom, ki ga je upravljal Braida in avtomobilom panda, ki ga je vozila 47—letna Andreina Todero iz kraja Cor-no di Rosazzo.
V	nesreči je fant zadobil hude poškodbe na nogah in spodnjem delu hrbtenice. Prav zaradi teh poškodb in nevarnosti trajne paralize nog so se zdravniki goriške bolnišnice, kamor so ranjenca najprej prepeljali in mu nudili prvo zdravniško pomoč, odločili za premestitev v bolnišnico na Katinaro.
Vzroke in dinamiko nesreče ugotavljajo karabinjerji iz Gradišča.
SPD Gorica priredi v nedeljo, 24. t.m. izlet na Kobiljo glavo. Prevoz z lastnimi sredstvi, Odhod ob 7. uri s Travnika.
kino
Gorica
VITTORIA 20.45 »Evropa, Evropa«. Režija Agnieska Holland. Film iz ciklusa Gorica - Kinema.
CORSO 18.00-22.00 »La villa del vener-di«. Prep. ml. pod. 18. letom.
VERDI 16.00 gledališka predstava »A ru-ota libera«.
Tržič
COMUNALE Ni predstave.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Eccitazioni bes-tiali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 20.00 »Laž ima kratke noge«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Srčna dama«.
DESKLE 20.00 »Posli s seksom«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n.2) - ul. Garzarolli 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo dr. Olivetti - ul. Prirno Maggio 94 - tel. 790338.
__________pogrebi____________
Danes, 12.30 Maria Forabosco vdova Vuerich, iz bolnišnice Janeza od Boga v Pontabelj.
Ob izidu knjige pesnika Alojza Kocjančiča »Ljudi opeval sem, vode in skale«
Neminljiva ljubezen do rodne grude v pripovedih o ljudeh Istre in Krasa
Neskončno radost bivanja med ljudmi bi lahko označili kot življenjsko vodilo-župnika in pesnika Alojza Kocjančiča (1913-1991), ki je vse svoje moči, notranjo energijo in celoten ustvarjalni opus posvetil svoji rodni Istri. Iz vsake njegove napisane ali izgovorjene besede izžareva presunljiva ljubezen do rodne grude in slovenskega jezika. Kot duhovnik je služboval v različnih krajih, kjer je dodobra spoznal garanje , bedo in trpljenje sočloveka; njihove in svoje duševne stiske pa senzibilno »prelil« v številne verze in pripovedi. Njegova pot dušnega pastirja se je pričela v Buzetu (1937-1938), nadaljevala v Koštaboni, Šmarjah, na Pomjanu (1938-1963), zaključila pa na Klancu in Malem Krasu (1963-1987), kjer je končal župnikovanje kot zla-tomašnik. Alojz Kocjančič je bil vseskozi eden izmed tistih duhovnikov, ki so s svojim vztrajnim delom in iskrenim rodoljubjem med ljudmi vzpodbujali in širili narodno zavest. Že v času fašizma in tudi kasneje med drugo svetovno vojno je bil ožigosan od tedanje oblasti kot nevaren, subverziven eksponent svobodoljubne miselnosti. Velik del svojih življenjskih izkušenj in spoznanj je strnil v svoji pesniški zbirki »Šavrinske pesmi« (Ljubljana, 1962). V tej zbirki, ki je izšla ob podpori Ciril-Metodovega društva so bile zbrane refleksivne, rodoljubne in religiozne pesmi. Le redki so tedaj doumeli, da je Alojz Kocjančič prepričljivo »vstopil« v zakladnico slovenske povojne poezije z novo istrsko pokrajinsko inačico, ter kot svojevrsten znanilec nove istrske Prebuje opozoril na značilnosti tega Pomembnega koščka slovenske zemlje.
Povsem drugače je bilo v osemdesetih letih, ko je pisatelj Marjan Tomšič vzpodbudil Kocjančiča, da pripravi svoje pesmi za novo pesniško zbirko. Tako je po dolgih pripravah leta 1988 pri koprski založbi Lipa izšla njegova druga pesniška zbirka »Brumbole«, ki je z razliko °d prve, doživela odmev med Istra-Ui. zahvaljujoč istrskemu »revivalu« (Marjan Tomšič, Skupina Istranova Ua čelu z Dariom Marušičem, Kul-turno-debatni klub Istra na čelu z Nilanom Gregoričem, Leandrom 9Unjo in ostalimi). To gibanje, ki je že v začetku osemdesetih let ponov-n° oživilo istrsko identiteto je pri mnogih ustvarjalcih sprožilo pozitivni odnos tako do tradicije kot do sodobnosti. Nedvomno pa je bil
prav Alojz Kocjančič prvi istrski pesnik, ki je poleg dosti mlajšega kolega Edelmana Jurinčiča, prebil »kitajski zid« zaprtosti in na stežaj odprl vrata Istri. Postumno izdana knjiga A. Kocjančiča »Ljudi opevam, vode in skale« je po izboru Ines Cergol-Bavčar razdeljena v tri vsebinsko sklenjene sklope, ki razgaljajo preteklost oziroma polpreteklost ljudi in krajev Šavrinije, kot je pesnik rad imenoval svojo deželo. V prvem sklopu, naslovnjenem »Od pastirčka do dušnega pastirja« so zbrane avtobiografske pripovedi. Tukaj lahko zasledimo avtorjeve spomine na otroška leta, npr. leta šolanja v goriškem semenišču ali opravljanje službe božje v Istri in na Malem Krasu.
Drugi sklop, »Med svojimi ljudmi«, je še posebej zanimiv, saj nam avtor med drugim nazorno prikaže krajinske značilnosti oziroma zgodovinske, zemljepisne in etnološke posebnosti Šavrinije in okoliških krajev. V vseh pripovedih pa so vedno v ospredju ljudje in ljudsko izročilo. Z enostavnostjo in iskrenostjo se odlikujejo zapisi o »Šavri-nih«, ki prebivajo v porečju Dragonje in Rižane od Kopra do Pirana, mimo Pomjana, Kubeda in Movraža, tja do Rakitovca. Pesnik Kocjančič, velikokrat očaran z lepoto Savrin-skih brd, ki segajo z znatnimi vzpetinami vse do obale, pravi: »V nižjem, severozahonem področju, so kakor lep vrt in sadovnjak, kakor svojevrstna terasna pokrajina.« Nič manj lepi niso njegovi opisi Krasa, ki se vzdiguje nad Savrinskimi brdi s strmim robom od tržaške Vejne, mimo Socerba, Črnega kala, Podpeči in Moravža, do Črnice v buzeški kotlini. Z njihovih pobočij vidimo sledove starih gradov - očakov burne preteklosti. Posebno mesto v Kocjančičevih opisih in verzih predstavlja življenje Šavrink - žena mučenic, kot jih pogosto še danes imenujejo.
Šavrinke, ki jih je v prozi mojstrsko "oživel" pisatelj Marjan Tomšič, v likovni umetnosti pa akademski kipar Jože Pohlen, so prisotne tudi v Kocjančičevih verzih. O Šavrin-kah (po domače tudi jajčaricah) je Kocjančič velikokrat pisal tudi v svojih pripovedih in spominih na mater Ano Kocjančič, Škergatovo iz Kubeda. S temi in podobnimi pripovedmi je spisal pravo odo Slovenski Istri in njenim prebivalcem.
Po drugi strani se Kocjančič z nostalgijo spominja npr. romarskih
shodov iz svojih otroških in študentovskih let pri Devici Mariji na Vzročku, na veliki in mali Šmaren. Takole pravi: "Stoletja so ob prazničnih dneh romali tja Marijini čas-tivci od vseh krajev Šlovenske Istre, zastopani pa so bili v zadnjih stoletjih tudi tržaški Slovenci. Sosednje župnije Dekani, Osp, Sv. Anton, Kubed so bile vedno močno zastopane. Slovesna maša z leviti, praznična pridiga, prekrasno petje, dekleta in žene v narodnih nošah, ob sklepu pa veličastna procesija s kipom Matere božje, ki so ga nosili postavni fantje ali zala dekleta - globoko doživetje vere, doživetje srečanja z Bogom in z brati v jeziku in veri... V zgodnjem večeru so poti in steze v vse smeri odsrkale pisano množico romarjev. Vrnile so jo domačemu krovu in družinskim skrbem.
Z Marijinim blagoslovom je mladina z zaupanjem odhajala v svoje neizbežne pomladne viharje, odrasli v svoj naporni delavnik ob misli na Mater, ki vliva poguma in moči, pa tudi ob vzpodbudnem spominu na številno občestvo bratov in sestra z enakimi težavami in cilji, nadložni straci in bolniki v svoj življenjski zaton, ožarjen s sijajem onstranske glorije".
V tretjem delu knjige je urednica Ines Cergol-Bavčar izbrala Kocjančičeve spise posvečene težkemu življenju Istranov pod fašizmom. V teh zapisih avtor večkrat poudarja, da so ostali v tistih hudih časih slovenski in hrvaški duhovniki v Istri brez vsake podpore tako od civilne
kot tudi od cerkvene oblasti; bili so neprestano preganjani in obsojani, pravi Čedermaci. Ostajali pa so med svojim ljudstvom ter mu pomagali ohraniti narodno zavest, vero v smiselnost in pravičnost življenja.
V vseh zgodbah, ki so nekakšno dopolnilo in nadaljevanje Kocjančičeve poezije, je prisotno njegovo pokončno slovenstvo in brezmejna vera v človeka. Njegove pesmi je uglasbilo več skladateljev, med njimi Ubald Vrabec, Zorko Harej, Dina Slama, Ivan Šček, idr. Alojz Kocjančič je bil na svoj način tudi vizionar in utelešena duša vseh ustvarjalcev, ki so svoje življenje in delo posvečali Istri. Leta 1986, torej v svojih zrelih letih je zapisal: »Čas je dozorel, da se tudi mi, istrski Slovenci, otresemo svojega že davno vžganega čuta manjvrednosti. Stopimo v korak enaki z enakimi - z ostalimi Slovenci. Mi Istrani ob Rokavi in Rižani z vsemi ostalimi Slovenci ob Soči in Vipavi, ob Savi, Dravi in Muri. V ta prizadevanja vključimo še Slovence v zamejstvu ob Jadranu, Soči in Nadiži. V vsej tej potrebni enotnosti se zavedajmo svojih posebnosti, svojih korenin. Samo tako bomo uspeli izraziti svoje bistvo, po katerem se od drugih ločimo, prav s tem pa tudi druge bogatimo.« Te besede so bile nedvomno življenski čredo pesnika in župnika Alojza Kocjančiča ter cele generacije Istranov, katerim je bila sreča in radost v preteklosti v najboljšem primeru le krušna mati.
SLAVKO GABERC
Robert Simon danes v TKG
V Galeriji Tržaške knjigarne bodo danes, ob 17.30 odprli razstavo francoskega slikarja Roberta Simona, ki je stalen profesor na Akademiji za likovno umetnost v Mulhousu, hkrati pa poučuje zgodovino umetnosti na univerzi ter litografijo na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah. Njegova dela so nekakšen preplet sanj in resničnosti ter polna simboličnih pomenov, ki jih je trreba prebirati z metafizičnim pogledom. Simonov repertoar nezavednega sestavlajo grozotne čeri in neverjetne gore, polne skrivnostne moči, zastrašujočih slutenj in hkrati nekih komaj slutenih odrešilnih in razčiščevalnih zaznav.
Topel poklon Biagiu Marinu v interpretaciji G. Moschina
Gastone Moschin
Letošnja sezona Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine se počasi izteka v znaku skrajno elegantne rafini-ranosti. Do 24. maja bo namreč na sporedu hommage gradeškemu pesniku Biagiu Marinu z Gastonom Moschi-nom, pred slovesom pa so za abonente pripravili še dodatno presenečenje: 29. maja bo v Rossettijevem gledališču gostoval Giorgio Albertazzi s predstavo Hadrijanovi spomini - portret glasu. To so fragmenti iz romana francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Predstava je povsem nova, saj je bila premiera ob nedavni otvoritvi gledališkega festivala v Parmi.
Poklon Biagiu Marinu z naslovom La vita xe Hama (Življenje je plamen) je zadnja predstava v postavitvi deželnega Stalnega gledališča. Pri njej so sodelovali še Roberto Damiani in Fu-rio Bordon ter Pier Paolo Bisleri za sceno. To je kolaž pesmi v narečju in raznih odlomkov iz pesnikov proznih del v italijanščini, iz katerih prav tako veje za Biagia Marina značilna nežna liričnost. Lahko bi rekli, da izbrana besedila oblikujejo nekakšen intimni življenjepis. Preprosta, a sugestivna scena s črnimi kulisami in topla mehka svetloba ustvarjata primerno vzdušje za kratko potovanje v umetnikovo intimo. Negibne črnobele slike na levem ekranu pripoveduj o o pesnikovem življenju in o preteklosti njegovega rodnega mesta, medtem ko barvni posnetki lagune, na katerih je gibanje zaznavno le v rahlem valovanju morske gladine, prikazujejo sedanjost. Glas Gastona Moschina se prepleta z glasom Biagia Marina in otožnimi zvoki violočela, ki ga igra Severino Zannerini. Vse je združeno v skladno celoto, da čustvena nežnost pesmi takoj prevzame občinstvo, ki na koncu izbruhne v prepričan aplavz, (bov)
Vrsta kulturnih prireditev v okviru svetovnega kongresa industrijskih oblikovalcev v Ljubljani
~ ,1
Bogat in razgiban teden za ljubitelje estetskega
Bienali industrijskega oblikovanja v Ljubljani so letos na-'dili Kazua Kavvasakija za oblikovanje invalidskega vozička
V nedeljo, 17. maja, se je pričel 17. kongres ICSID (International Counsil of Societies of Industrial Designers), zagotovo najpomembnejši svetovni dogodek leta na področju industrijskega oblikovanja. Svetovni kongres oblikovalcev, napovedan za lanski september, je bil takrat zaradi znanih dogodkov odpovedan. Kljub težavam je tokrat stekel. Na nedeljski otvoritveni slovesnosti je med drugimi spregovoril tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Potem ko je orisal sedanji položaj Slovenije po vzpostavitvi parlamentarne demokracije, je Kučan poudaril, da se je Slovenija, po vsem, kar se je zgodilo v zadnjem letu dni, znašla na trgu, ki ni ne domač ne tuj, je globalen, mednarodni trg, zahteven in kompetitiven. »Velja se sprijazniti z dejstvom«, je dejal, »da je na tem trgu možno zmagovati in si ustvarjati blaginjo le z visoko kvalitetnimi, inovativnimi izdelki z veliko dodane vrednosti, ki so v znatni meri tudi rezultat dela industrijskih oblikovalcev«.
Srečanje oblikovalcev spremljajo Številne prireditve v Ljubljani in v osmih manjših mestih. Pričele so se že prejšnji teden. Tako so v Moderni galeriji pripravili razstavo skupine izbranih evropskih kiparjev. Izmed Slovencev sta zastopana Lujo Vodopivec in mladi Mirko Bratuša. V petek so odprli v galeriji trajne delovne skupnosti svobodnih umetnikov Egur-na, ki jo sestavlja del najzanimivejših in najprodornejših umetnikov srednje generacije, dokaj reprezentativno razstavo z naslovom Salon Egurne. V arboretumu Volčji Potok, kamor bodo tretjega dne odšli na piknik udeleženci kamniškega dela kongresa, so na ogled bronaste skulpture znanega kiparja Janeza Boljke, na Vrhniki pa novejša dela v Švici izjemno uspešnega vrhniškega slikarja Milogoja Dominka, ki pa se je domačemu občinstvu predstavil le redkokdaj. Razstava pomeni tudi počastitev avtorjeve šestdesetletnice in ob tej priložnosti je izšla lepa monografija o umetniku. V Tivolskem gradu so razstavljene grafike Janeza Bernika, hkrati pa je postavila Zlatarna Celje na ogled svoj dragoceni nakit, ki ga je oblikoval naš sloviti designer Oskar Kogoj. Njegove izdelke si je te dni mogoče ogledati tudi v prostorih Šmelta.
Najpomembnejše pa se šele pričenja. Na otvoritveni dan kongresa se je zvrstila kar lepo število različnih prireditev.
Že opoldne so v Jakopičevem razstavišču odprli trinajsti Bienale industrijskega oblikovanja. Mednarodna žirija je nagradila mikrofone našega oblikovalca Marka Turka in Kavasa-kijev invalidski voziček, med grafičnimi deli pa plakate hrvaškega avtorja Borisa Bučana in studia Novi kolektivizem. Posebno nagrado, plastiko postojnskega kiparja Erika Lovka, je letos prvič podelil tudi časopis Delo. Dobil jo je Marjan Gašperšič za svoji servirni mizici.
Nemara je še zanimivejša mednarodna razstava Design Expo, kjer je mogoče videti nekaj resnično vrhunskih oblikovalskih dosežkov na različnih področjih, posebna poslastica pa je kulturološko zasnovan prikaz italijanskega racionalizma v oblikovanju pohištva v letih 1929 - 1940, ki jo je pripravil COSMIT (Comitato Organizzatore del Salone del Mobile Italiano) iz Milana. Prikupno deluje tudi sobica, v kateri so študentje arhitekture prikazali svoje sicer ne vedno do popolnosti prignane, a pogosto izjemno inventivne in sveže domislice. Nasploh je velika pozornost namenjena tudi vzgoji oblikovalcev. V paviljonu Jurček lahko obiskovalci primerjajo študijske programe petnajstih visokih šol iz vseh delov sveta, od Amerike do Japonske, od Avstralije do Srbije.
V Cankarjevem domu se lahko poučimo o razvoju oblikovanja stolov v Sloveniji od druge vojne do danes. Zanimivo je, kako so v posameznih obdobjih družbene razmere in nezainteresiranost podjetij ali pa nesposobnost njihovih vodstev dušile ustvarjalnost arhitektov in kako se le-ta razmahne v obdobjih sprostitve, ko nastajajo v resnici Kataloncu Antoniu G audiju in Slovencu Jožetu Plečniku, v Narodni galeriji. Prireditelji so nameravali vključiti še tretjega, škotskega arhitekta Charlesa Rennieja Mackintosha, pa jim žal finančne možnosti tega niso dopuščale. Kljub temu je nadvse zanimiva primerjava teh dveh velikanov z evropskega obrobja, ki sta se s prekipevajočo ustvarjalno domišljijo in željo po poduhovljenju človeškega bivalnega okolja upirala mrzlemu funkcionalizmu v arhitekturnih tokovih tistega časa.
Že prvi dan sedemnajstega kongresa ICSID je bil, kot vidimo, izredno razgiban, v naslednjih dneh pa so se in se bodo zvrstile pe številne prireditve.	jjgj BEZLAJ
Po sinočnjem porazu proti Barceloni v finalu nogometnega pokala prvakov
Sampdoria bo še dolgo žalovala
ZLATA KNJIGA POKALA PRVAKOV
1956:
1957:
1958:
1959:
1960:
1961:
1962:
1963:
1964:
1965:
1966:
1967:
1968:
1969:
1970:
1971:
1972:
1973:
1974:
1975:
Real Madrid - Stade R. 4:3 Real Madrid - Fiorentina 2:0 Real Madrid - Milan 3:2 Real Madrid - Stade R. 2:0 Real Madrid - Eintracht 7:3 Benfica - Barcelona 3:2 Benfica - Real Madrid 5:3 Milan - Benfica 2:1 Inter - Real Madrid 3:1 Inter - Benfica 1:0 Real Madrid - Partizan 2:1 Celtic - Inter 2:1 Manchester U. - Benfica 4:1 Milan - Ajax 4:1 Feyenoord - Celtic 2:1 Ajax - Panathinaikos 2:0 Ajax - Inter 2:0 Ajax - Juventus 1:0 Bayern M. - Atletico M. 4:0 Bayern M. - Leeds U. 2:0
1976: Bayern M. - St. Etienne 1:0 1977: Liverpool - Borussia M. 3:1 1978: Liverpool - Bruges 1:0 1979: Nottingham - Malmoe 1:0 1980: Nottingham - Hamburger 1:0 1981: Liverpool - Real Madrid 1:0 1982: Aston Villa - Bayern 1:0 1983: Hamburger - Juventus 1:0 1984: Liverpool - Roma 4:2 (11-m) 1985: Juventus - Liverpool 1:0 1986: Steaua - Barcelona 2:0 11-m) 1987: Porto - Bayern 2:1 1988: Eindhoven - Benfica 6:5 (11-m)
1989: Milan - Steaua 4:0 1990: Milan - Benfica 1:0 1991: C. zvezda - 01ympique 5:3 (11-m)
1992: Barcelona - Sampdoria 1:0
Slovenija pogojno sprejeta v UEFA
Zdesetkali postavo Baracca Lugo
BARCELLONA - SAMPDORIA 1:0
po podaljških (0:0, 0:0)
STRELEC: Koeman v 7' drugega podaljška
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Katanec, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo, Cerezo, Vialli (v 11' prvega podaljška Buso), Mancini, Bonetti (v 27' drugega polčasa Invernizzi).
BARCELLONA: Zubizarreta, Nan-do, Ferrer, Koeman, Juan Carlos, Ba-guero, Salinas (v 19' drugega polčasa Goicoechea), Stojčev, Laudrup, Guar-diola (v 7 drugega podaljška Alexan-co), Eusebio).
SODNIK: Schmidhuber (Nem.); KOTI: 7:4 za Sampdorio; GLEDALCEV: 80.827; OPOMINI: Mannini, Vi-erchowod, Baguero, Mancini.
LONDON — Za Sampdorio se je sinoči zaključil njen doslej naj lepši ciklus, končal pa se je dokaj žalostno. Najprestižnejši pokal se ji je namreč izmuznil samo nekaj minut pred iztekom drugega podaljška, ko je vse kazalo, da bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Vse dotlej bi si tako ena kot druga ekipa zaslužila zmago, vsaj glede na priložnosti, ki sta jih imeli. Sreča pa se je nasmehnila Barceloni, ki je tako osvojila edino trofejo, ki je še manjkala v njeni bogati vitrini. Italijanski prvaki se vračajo domov z izredno grenkobo v srcu, saj so za las zgrešili morda neponovljivo priložnost.
Tekma na slovitem Wembleyu se je začela dokaj umirjeno, ekipi sta se v glavnem »proučevali«. Po 11. minuti, po silovitem udarcu Koemana, ki je zaposlil Pagliuco, pa je Barcelona prevzela pobudo in vse do konca polčasa imela terensko premoč ter pokazala bolj organizirano igro. Na drugi strani je zgledalo, kot da je strah nekje vzel moči Italijanom in jim zameglil ideje. Še najbliže golu sta bili ekipi med 22. in 27. minuto s sposkusi Stojčeva, Laudrupa in Lombarda.
Tekma pa se je razživela v drugem polčasu, ko je Barcalona silovito pritisnila, vendar je bil Pagliuca na mestu in je odbil strele Salinasa, Eu-sebia in Stojčeva, ki je zadel tudi okvir vrat. Sampdoria je odgovorila z Viallijem, ki pa mu je Zubizarreta dvakrat zaustavil žogo, a enkrat je Italijan, ki ja zatem moral predčasno na klop zaardi krčev, udaril za las mimo vrat. Posrečena se je izkazala poteza Boškova, ki je Vierchowodu naložil skrb za Laudrupa, dotlej med najboljšimi na terenu. Ko se je še Stojčevu začela poznati utrujenost, je lahko Sampdoria brez prevelike muke, s požrtvovalnim in povsod prisotnim Lombardom, lahko zadihala in imela tudi nekaj priložnosti. Vse pa se je odločilo v 6. minuti drugega podaljška, ko je Koeman svoj nastop zaključil kot ga je začel: s silovitim udarcem, pri katerem je bil tokrat Pagliuca brez moči.
Po tekmi se niso ne Boškov ne igralci predstavili na tiskovni konferenci, za kar jih morda tudi čaka kazen UEFA. Očitno jih je poraz preveč prizadel. Po njihovem mnenju je bil posledica sodnikove odločitve, ki naj bi v korist Barcelone neupravičeno dosodil prosti strel, s katerega je padel gol. Boškov naj bi ob tem dejal: »Ni mogoče zgrešiti teh priložnosti. Oni so jih imeli in so jih izkoristili, mi pa smo jih zapravili. Prekrška nisem videl, zato pa sem videl, da je bil živi zid slabo postavljen: osem ljudi v vrsti, osem ljudi slabo razmeščenih. To je vse.«
Romunija boljša od VValesa
BUKAREŠTA — V srečanju 4. kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Romunija s 5:1 (5:0) premagala Wales. Lestvica: Romunija 4 točke (2 tekmi), Belgija 2 (1), Ciper 0 (1), Wales 0 (1), Ferski otoki 0 (1), Češkoslovaška 0 (0).
LONDON — Odbor UEFA je veraj sklenil, da se evropskih tekmovanj, tako za klube kot za reprezentance, lahko udeležujejo Estonija, Litva in Latvija. Pogojno pa so bile sprejete še Ukrajina, Gruzija, Hrvaška in Slovenija. Slednje bodo morale po trditvah UEFA zagotoviti notranjo varnost, obstoj organizacije, ki bo skrbela za odvijanje tekmovanj in primerne strukture.
Nadalje so pojasnili, da Jugoslavija, Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija ne bodo »kot take« več prisotne v posameznih tekmovanjih. Federacija Jugoslavije bo sicer ostala ista, vendar bo morala zastopati nove teritorialne realnosti dežele. Rusija ne bo nasledila Sovjetski zvezi, Vzhodna Nemčija pa itak ne obstaja več. Vsekakor bosta Jugoslavija in Rusija glede na svojo preteklost imeli po dva zastopnika v pokalu UEFA, Hrvaška, Slovenija, Ukrajina, Gruzija in _ Ferski otoki po enega, Italija skupaj s Španijo in Nemčijo pa po štiri.
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli diskvalificirala Loseta (Bari) in Cornacchio (Atalanta). Po eno kolo pa bodo počivali Brehme (Inter), Verdelli (Cremonese), Corino (Lazio), Galia (Juventus), Giannini (Roma), Invernizzi (Sampdoria) ter Jarni (Bari). V B ligi je bil za dve koli diskvalificiran Putelli (Padova), za eno pa Gadda (Ancona), Deruggiero (Cosenza), Donatelli (Lucchese), Enzo (Taranto), Pepi (Cese-na), Rocco in Romano (Venezia) ter Rossi (Brescia). V C-l ligi pa so »zdesetkali« moštvo Baracca Lugo: kaznovali so kar 9 igralcev in enega člana vodstva. Šest jih je bilo izključenih že na nedeljski tekmi (trije od teh so sedaj kaznovali s prepovedjo igranja dveh kol, trije pa po eno kolo). Nadalje so tri diskvalificirali, ker so si znova nabrali vrsto opominov.
1. slovenska nogometna liga
Vodilni par ne popušča
KOPER — V včerajšnjem 37. kolu 1. slovenske nogometne lige sta vodilna zmagala, SCT Olimpija v Trbovljah, Maribor pa doma. Po šestih dokaj sušnih kolih je končno uspelo zmagati tudi Kopru, ki je na Bonifi-ki z obetavno igro vendarle potrdil, da bi bil ob normalnih pogojih trd oreh najboljšima. Rekordno zmago je dosegla Ljubljana in se prebila na visoko četrto mesto. Izola Belvedur je zanesljivo slavila v gosteh, SAOP Gorica pa je v derbiju kola igrala brez golov z Živili Naklim, za katerega nastopa tudi prvi ruski nogometaš v Sloveniji. Če je na vrhu praktično vse znano, pa je gneča pri dnu, saj je ob trojici, ki je že obsojena na selitev v nižjo ligo, za naslednji dve mesti, ki tudi peljala v drugo ligo, kar pet kandidatov.
IZIDI: Mura - Primorje 1:1, Medvode - Belvedur Izola 0:2, Oria Rudar - SCT Olimpija 0:3, Nafta -Domžale 1:1, Slovan - Publikum 1:0, Maribor - Svoboda 3:1, Eurospekter Ljubljana - Steklar 9:2, Koper -Elektroelement Zagorje 2:1, SAOP Gorica - Živila Naklo 0:0, Rudar (V) - Potrošnik 1:1, Jadran Lama prost.
LESTVICA: SCT Olimpija 58, Maribor Branik 55, Belvedur Izola 50, SAOP Gorica 42, Eurospekter Ljubljana 41, Živila Naklo 41, Koper 41, Mura 38, Slovan Mavrica 35, L.M. Svoboda 35, Rudar (V) 34, Publikum 34, Steklar 33, Potrošnik 31, Primorje 31, Elektroelement Zagorje 30, Nafta 29, Oria Rudar 26, Domžale 21, Medvode 21 in Jadran Lama 14 točk.
(Kreft)
Francoza Bernarda ne bo na »giru«
PARIZ — Jeana Francoisa Bernarda, enega boljših francoskih kolesarjev, zaradi poškodbe ne bo na letošnji kolesarski dirki po Italiji.
V sinočnjem polfinalnem derbiju ji Valprapor ni bil dorasel
01ympia v finalu pokala FJK
olvmpia cdr -
VALPRAPOR IMSA	3:0
(15:10, 15:8, 15:12)
OLVMPIA CDR: A., S. in J. Ter-pin, B. Sfiligoj, A. in M. Vogrič, Pe-tejan, Dornik, Komjanc.
VALPRAPOR IMSA: Palin,- Berza-cola, A. in M. Feri, Pecorari, Paolet-ti, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Su-perga, Petejan.
Odbojkarji 01ympie CDR so se uvrstili v finalno fazo letošnjega deželnega pokala. V polfinalu so v slovenskem derbiju sinoči premagali briško-štandreški Valprapor Imsa.
Glede na konkurenco, ki jo bo predvidoma srečala na nedeljskem finalu v San Vitu, ima 01ympia dobre možnosti, da pokal tudi osvoji, če bi tako tudi bilo, pa bi se sezona za naši vodilni šesterki na Goriškem končala z res izrednim obračunom, saj si je Valprapor Imsa v komaj minulem prvenstvu C-2 lige, kot znano, zagotovil napredovanje.
Sinočnji derbi v telovadnici Kulturnega doma ni privabil običajnega števila gledalcev. Izenačen je bil samo začetek tekme, ko sta obe ekipi precej grešili, zlasti na servisu. V nadaljevanju je OIympia CDR igrala vse. bolje in bolj motivirano in valpraporovce spravila v podrejen položaj, tako da je zmaga Jakopičevih fantov povsem zaslužena.
Mnogo naših na selekcijah za razne odbojkarske reprezentance
Tudi kandidatke za igre Alpe-Jadran
Tri mlade odbojkarice OD Bor in ena ŠZ Sloga se v teh dneh potegujejo za uvrstitev v deželno mladinsko reprezentanco do 17. leta starosti, ki bo konec prihodnjega meseca v Szombathelyju na Madžarskem nastopila na tradicionalnih igrah Alpe-Jadran. Selektorica te reprezentance Maria Savonitto, glavna trenerka Sangiorgine, najboljše ženske šesterke iz FJK, je namreč na izbirne treninge povabila 18 igralk, med temi pa so tudi borovke Aleksandra Ažman, Katja Vodopivec in Raffaella Guštini (vse letnik 1976) in slogašica Karin Starc (letnik 1975). Reprezentanca Alpe-Jadran bo po izboru štela 12 igralk.
Mnogi mladi odbojkarji na Tržaškem se v teh dneh udeležujejo tudi treningov za sestavo pokrajinskih reprezentanc do 16. in do 14. leta, ki bodo junija nastopile na Trofeji pokrajin.
V ženski vrsti under 16 (trofeja bo 6. in 7. junija v Lignanu), ki jo vodi Borova trenerka Betty Naci-novi, je med kandidatkami, kajpak, največ borovk (Ažman, Vodopivec,
Guštini, Flego, Vidali, Pitacco in Čok), ki so pred kratkim na klubski ravni osvojile naslov deželnih prvakinj, poleg njih pa sta od slovenskih odbojkaric še slogašici Miličeva in Ciocchijeva.
Enako staro moško vrsto vodi trener Seppi, v njej pa so med kandidati za končno selekcijo tudi slo-gaši Federico Glavina, Iztok Spetič, Primož Štrajn in Aljoša Kralj ter borovca Alan Domio in Alberto Ta-berni.
Za nastop v tržaški reprezentanci štirinajstletnikov (vodi jo Igor Gombač) se med drugimi poteguje tudi šest borovcev (Ivan Furlani, Iztok Furlanič, Rado Šušteršič, Luka Pieri, Goran Čuk in Gabrijel Talot-ti) in slogaša Fabio Germani ter Francesco Micalessi.
Selektorja ženske vrste under 14 Hovanessian in Rana pa sta že izbrala dvanajsterico, ki bo 28. junija nastopila v Tolmeču. V njej je kar šest slovenskih igralk. Le-te so Tanja Blažina (Kontovel), Tjaša Gruden, Micaela Faimann in Tanja Zadnik (Bor), Mojca Kalc in Maja Grgič (Sloga).
V organizaciji Mladine Resco
V nedeljo drugo tekmovanje za italijanski rolkarski pokal
ŠD Mladina bo v nedeljo organizator 2. preizkušnje za italijanski pokal v skirolkah. Priprave na tekmo, ki bo pod pokroviteljstvom italijanske kotalkarske zveze (sekcija za skirolke) in bo veljala za vse kategorije, od mlajših do starejših, so v polnem zamahu, saj prijave in vpisnine treba urediti do petka, dan kasneje pa bo v domu A. Sirk v Križu žrebanje štartnih številk. Sama tekma se bo pričela v nedeljo ob 9. uri in bo po simboličnem startu v Križu potekala po ravninski krožni progi po Saležu, Samatorci ter Bajti.
O tekmovanju samem bomo še poročali, tokrat pa povejmo, da sta se dva člana Mladine Resco udeležila nedavne 1. preizkušnje za italijanski pokal, ki je bila v kraju Lentiai pri Bellunu. Veljala je le za kategorijo A (odrasli), mladi pa so nastopili izven konkurence. Oba člana Mladine Resco, Mateja Bogateč in David Bogateč, sta se na 1 kilometer dolgi progi v reber lepo odrezala. Mateja je namreč zmagala med cici-bankami, David pa je med cicibani osvojil 4. mesto, kar je pred nadaljnjimi nastopi res spodbudno.
Veliko zanimanje za turnir beach-volleya v Štandrežu
Ko so se pri rekreacijskem odseku štandreškega Kulturnega društva Oton Župančič odločili, da priredijo turnir v beach-volleyu (odbojka na pesku), jim niti na kraj pameti ni prišlo, da bi se lahko njihovi pobudi odzvalo posebno koliko privržencev odbojke.
Lahko si predstavljamo, kolikšno je bilo njihovo presenečenje, ko se jih je na turnir, ki ga prirejajo na kotalkališču v Domu A. Budal, prijavilo več kot petdeset parov, to je okrog 110 igralcev in igralk! In to ne, da bi turnir kaj posebno propagirali.
Nastopajoči prihajajo od vsepovsod. Največ jih je seveda iz Gorice (vpisali so se igralci in igralke vseh slovenskih klubov, a jih je precej tudi iz italijanskih), nekaj jih je pa tudi s Tržiškega in celo s Tržaškega.
Skratka, na pesku bo vse do 6. junija, ko bo ob priliki domače šagre na sporedu finalni boj, merilo moči 36 moških in 14 ženskih parov, vpisane pa so tudi štiri ekipe mladih.
Prve tekme turnirja so pred velikim številom gledalcev odigrali že sinoči (v torek je tekmovanje zaradi premočnega vetra odpadlo), danes pa se bo turnir nadaljeval, s pričetkom, vedno ob 19. uri.
Mladinski nogomet na Goriškem
V prvenstvenem derbiju z Juventino prva zmaga sovodenjskih cicibanov
ZAČETNIKI
MLADOST - GRADESE 1:0 (0:0)
STRELEC: Matej Ferletič.
MLADOST: D. Devetak, Sergo, Prinčič, M. Jarc, Petejan, Gorjan. M. Devetak, Jelen, Florenin^ D. Ferletič, M. Ferletič, (Attolini, Černič, Mt. Jarc, Moro).
To je bila verjetno ena naj lepših tekem, ki smo jo videli v prvenstvu začetnikov. Ekipi sta si bili popolnoma enakovredni, s tem, da so v prvem polčasu imeli več od igre domačini, v drugem pa gostje. Mladost je povedla v 10. min. d.p. z mojstrsko izvedenim prostim strelom M. Ferletiča. V tem delu igre si je Mladost ustvarila še nekaj ugodnih priložnosti, vendar so bili njeni napadalci dokaj netočni. V drugem polčasu pa so gostje silovito pritisnili, vendar obramba in domači vratar Devetak so bili vselej na mestu, tako da se rezultat ni spremenil.
V	nedeljo bo še zadnja tekma. Mladost gostuje v Sesljanu pri ekipi Juni-or, ki je predzadnji na lestvici. Srečanje se bo pričelo ob 10.30.
OSTALI IZIDI 10. KOLA POVRATNEGA DELA: S. Michele - Isonzo 1:6, Staranzano - Aris 7:0, S. Canzian - Romana 8:0, Ronchi - Pieris 3:1, Mladost -Gradese 1:0, Junior - Monfalcone 0:3.
Dobili smo še manjkajoči rezultat 9. kola: Real Isonzo - Staranzano 1:6.
LESTVICA Staranzano 39, Monfalcone 35, Real Isonzo 29, Ronchi 29, MLADOST 28, Gradese 24, Aris 22, S. Michele 17, Pieris 11, S. Čanzian 11, Junior 6, Romana 1.
CICIBANI
V	raznih prvenstvih cicibanov so minuli teden odigrali kopico tekem. Poleg rednih kol so bile na sporedu tudi zaostale tekme, tako da so moštva v petih dneh odigrala kar 3 tekme.
GORIŠKA SKUPINA SOVODNJE - JUVENTINA 3:2 (1:2)
STRELCI: Pavšič, S. Tomšič 2 (So-vodnje), Tosig, Fanagel (Juventina).
SOVODNJE: Piras, Monti, D. Tomšič, Cotič, Mauri, Pavšič, S. Tomšič, (Figelj, Tomšič).
JUVENTINA: Radinja, Scocco, Tomasi, Faganel, Golob, Trampuš, Tosig, Pelerin, Brumat.
Sovodnje so se tokrat oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. To je tudi prva zmaga sovodenjskih cicibanov v tem prvenstvu. Povedli so domačini z močnim strelom Pavšiča, nato je Juventina izenačila in povedla.
V	drugem polčasu je domačinom uspelo stanje izenačiti. Nekaj minut pred koncem je Juventina imela na razpolago 7-metrovko, vendar jo je domači vratar ubranil. V naslednjem na-
padu pa je S. Tomšič dosegel zmagoviti gol za Sovodnje.
OSTALI IZIDI 8. KOLA POVRATNEGA DELA: S. Anna - Piedimonte 2:0, Azzurra - Cormonese B 5:1, Audax
-	Isontina B 0:2, Sanrocchese - Itala A 2:2, Sovodnje - Juventina 3:2. SOVODNJE - SANROCCHESE 1:1
(0:0)
STRELEC: Pavšič.
SOVODNJE: Piras, Monti, Cotič, Mauri, D. Tomšič, Pavšič, S. Tomšič, (Frandolič, Tomšič, Figelj, Terpin, Francescotto, Galliussi, Degano).
Proti močnemu nasprotniku so mladi Sovodenjci v tekmi 9. kola upali na časten poraz, uspelo pa jim je odnesti točko. Tekma je bila namreč zelo izenačena in naši so povsem zasluženo dosegli ugoden rezultat. Povedli so gostje, Sovodenjci pa so izenačili z lepim golom, ki ga je s prostega strela dosegel Pavšič.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Sovodnje -Sanrocchese 1:1, Itala A - Audax 5:0, Isontina B - Azzurra 0:4, Cormonese B
-	S. Anna 4:0, Juventina - Piedimonte 5:0.
CORMONESE B - SOVODNJE 4:2
(2:0)
STRELCA: S. Tomšič, Pavšič (7 m).
SOVODNJE: Piras, Monti, Mauri, Cotič, D. Tomšič, Pavšič, S. Tomšič, Figelj, (Terpin, Degano, Frandolič. Francescotto, Tomšič).
Z gostovanja v Krminu (šlo je za zaostalo tekmo) so se mladi Sovodenjci vrnili praznih rok. Domačini so bili za naše namreč premočen nasprotnik, čeprav so jim mladi Sovodenjci nudili močan odpor in so verjetno odigrali eno boljših tekem v prvenstvu.
TRŽIŠKA SKUPINA
Tudi v tej skupini je bilo na sporedu več tekem. Doberdobska Mladost je minuli teden odigrala kar tri srečanja ter skupaj odnesla 4 točke (ena zmago in dva neodločena izida), v vseh treh dvobojih so najmlajši predstavniki Mladosti igrali dobro in p°' vsem zasluženo zabeležili ugodne rezultate, in to proti moštvom, ki so vodilna na lestvici. Proti Arisu so v gosteh igrali 1:1 (0:1), a strelec je bil Ferletič. Gradeseja so v gosteh premagal1 z 2:0 (0:0) z goloma Bagona in Toddeja. a proti Ronchiju so doma spet igrah neodločeno 1:1 (1:0), gol za Mladost pa je dosegel Bagon. Na teh tekma s° Doberdobci nastopili v sledeči postavi: Gergolet, Bagon, Zanier, Zuljan. Ferletič, Todde, Perna, E. in K. Lavrenčič, Spacal, Titus Robinson, Pezu-lič. (Vili Prinčič)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska nogometna komisija J v 1. amaterski ligi izključila za en kolo igralca Primorja Petra Štoko.
Košarkarski turnir »G. Sarti«
Kar trije naši predstavniki
Na tradicionalnem članskem košarkarskem turnirju za Trofejo G. Sarti, ki bo od 1. do 5. junija v Trstu, v organizaciji tržaškega društva Don Bosco, bodo letos nastopile kar tri slovenske ekipe: Jadran TKB, ki je letos naprdoval v B-2 ligo, Bor Radenska, ki je letos prestopil v D ligo, in Kontovel (D liga).
Poleg naših ekip bodo nastopili še miljski Dino Conti, SGT Buli (oba D liga), Servo-lana Latte Carso, ki je izpadel iz C lige, ter seveda Don Bosco, ki bo prav konec tega tedna imel dodatni srečanji za prestop v C ligo.
Razen Stefanela bodo torej prisotna vsa najboljša mestna košarkarska moštva, tako da se tudi letos obetajo zanimive tekme.
Že v prvem, izločilnem kolu se bosta spoprijela Jadran TKB in Bor Radenska, medtem ko bo Kontovel igral z Don Boscom.
SPORED TURNIRJA PONEDELJEK, 1.6.
19.30: Bor Rad. - Jadran TKB 21.15: Dino Conti - SGT Buli
TOREK, 2.6.
19.30: Inter 1904 - Latte Carso 21.15: Don Bosco - Kontovel
SREDA, 3.6.
20.30: tekma »all-Stars«
ČETRTEK, 4.6.
19.30: polfinalna tekma 21.15: polfinalna tekma PETEK, 5.6.
20.00: finale za 3. mesto 21.45: finale za 1. mesto
Vse tekme bodo v telovadnici Don Bosca, Istrska ulica.
Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Livornu
Bersanova (Bor Rinces) presenetila
Namiznoteniški odsek Bora Rinces je po izrednem uspehu v ženskih dvojicah 3. kategorije, kjer je Ana Bersan s krasovko Moniko Radovič osvojila na državnem prvenstvu v Livornu prvo mesto, pripravil še eno, res veliko presenečenje. Bersanova, ki je sicer tretjekategornica, je namreč zasedla na končni lestvici 2. kategorije izredno 3. mesto, kar po vrednosti precej presega uspeh nje in Radovičeve med dvojicami.
Bersanova si je priborila pravico do nastopa v 2. kategoriji s tem, da se je uvrstila med osmerico najboljših v tretji kategoriji. Na njen uspeh ni nihče računal, saj so v 2. kategoriji mnoge preizkušene in odlične igralke. Toda Ana je v prvem kolu presenetljivo zmagala s 3:2, kar je dalo krila njeni igri in tako je v 2. kolu »pospravila« po izredni borbi Albertovo, ki kot drugokategornica nastopa celo v A ligi. S tem se je uvrstila med osem najboljših igralk in je v 3. kolu naletela na še eno zastopnico A lige, Mastroantonijevo, ki je sicer na italijanskih rang lestvicah na 10. mestu. Ana se je svoje renomirane nasprotnice lotila brez občutka manjvrednosti in jo je na splošno presenečenje vseh prisotnih gladko izločila iz nadaljnjega tekmovanja s čistim 3:0.
S to zmago se je uvrstila v polfinale, kjer pa so nasprotnice že vedele, da imajo opraviti z nevarno out-siderko in Tržačanka Panova, ki igra v A ligi za Verono, ni več dopustila presenečenja. Bersanova je tako osvojila končno tretje mesto, kar je zanesljivo njen doslej naj večji uspeh. Potrdila je, da je trenutno res v izredni formi, katero je njen trener Marino Filipas kronometrsko natančno »nastavil« prav na čas njenega najpomembnejšega tekmovanja v tej sezoni. Po mnogih letih ime Bora Rinces tako spet postaja znano ne le v mladinski, ampak tudi v članski konkurenci, (boj)
Uveljavitev Borovih ritmičark
Borove ritmičarke so v drugem delu deželnega prvenstva, ki je za kategoriji A-l in A-2 bilo v Pradamanu, spet dosegle lep uspeh. Med 11 ekipami iz vse dežele so namreč osvojile na ekipni lestvici odlično 3. mesto. Ekipa, katero so sestavljale Karin Mezgec, Kristina Ferluga in Irina Žagar (na sliki z leve), je tako presegla vsa pričakovanja, zlasti glede na to, da vadijo naša dekleta v povsem nezadostnih pogojih, ki se sploh ne morejo primerjati z onimi, v katerih trenira velika večina ostalih društev. Vse tri borovke so se dobro odrezale tudi med posameznicami, zlasti Karin Mezgec, ki je med velikim številom udeleženk osvojila zelo dobro 5. mesto, kar jo trenutno uvršča v sam vrh deželne športno-ritmične gimnastike. Če bi Mez-gečeva ne zagrešila grobe napake v vaji z obročem v prvem delu prvenstva, bi zanesljivo posegla celo v sam boj za kolajne.
Naša dekleta so dobila priznanje strokovne komisije, kar jim je lahko le v vzpodbudo za nadaljnje nastope. Kaže, da kriza ob menjavi generacije Borovih telovadk polagoma že ponehuje. Seveda pa bo za še boljše dosežke treba poskrbeti za izboljšanje razmer kar se tiče vadbe, saj trenutno opravijo naše telovadke v vsem letu toliko ur treninga, kolikor ga opravi večina boljših ekip v enem samem mesecu. V takih razmerah pa je doseganje boljših rezultatov zelo težko, (boj)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Danes na vrsti že tretje kolo
V zamejskih balinarskih krogih je v preteklem tednu najbolj odmevala novica o odličnem uspehu Sokola Franko, ki je med 80 udeleženci prvega memoriala Mameli, ki ga je v nedeljo organiziralo miljsko društvo Muggia bocce, dosegla nepričakovano a povsem zasluženo 5. mesto. Bruno Metlikovec in Vasja Pertot sta dokazala, da sta v odlični formi. Po 4 prepričljivih zmagah sta v četrtfinalu izgubila proti dvojici San Giovanni (Angelica, Podleca), ki sta na koncu dosegla 2. mesto, čeprav sta imela proti njima celo priložnost, da bi ju presenetila. Sokolovca sta bila nagrajena z zlato medaljo in pokalom. Poleg odličnih uspehov na lanskih pokrajinskih in državnem prvenstvu je bil nedeljski podgiv Metlikovca in Pertota prvi v letošnji sezoni. Nabre-žinca pa sta prepričana, da to ne bo zadnji.
Danes se bo s 3. kolom nadaljevalo 12. zamejsko balinarsko prvenstvo. V prvi skupini premočno vodi Primorje, ki je doslej zbralo kar 14 od 16 možnih točk. Kraški dom bi si proti razigranim Prosečanom nedvomno zalu-žil kaj več, toda Succi in N. Škabar sta si zapravila. V drugi skupini je Zarja kar s 7:1 v gosteh premagala Ricmanje. Prvenstvo pa se je komaj pričelo in spričo letošnjih novosti (uvedba »play-offa«) bo letošnji zamejski prvak postal tisti, ki bo v najboljši formi v zadnji tretjini prvenstva.
IZIDI 2. KOLA.
SKUPINA 1: Sokol - Mak 8:0 (11:3, 11:2, 11:5, 27:13); Kraški dom - Primorje 2:6 (11:5, 10:11, 1:11, 15:18); Kras prost. LESTVICA: Primorje 14, Sokol 8, Mak 6, Kraški dom in Kras 2. DANAŠNJE KOLO: Kras - Primorje , Sokol - Kraški dom, Mak prost.
SKUPINA 2: Ricmanje - Zarja 1:7 (8:11, 10:11, 5:11, 17:17); Gaja - Nabrežina 2:6; Polet prost. LESTVICA: Zarja 13, Nabrežina 13, Ricmanje 3, Gaja in Polet 2. DANAŠNJE KOLO: Polet - Nabrežina, Ricmanje - Gaja, Zarja prosta. (Z. S.)
Andrej Kosmač med dirko in nagrajevanjem v Portorožu (prvi z leve)
Pogovor z obetavnim motociklistom Primotor kluba Andrejem Kosmačem
Včasih pridejo prav tudi komolci...
Andrej Kosmač je bil v naših športnih krogih najprej poznan kot obetaven smučar ŠD Breg, a pred nekaj leti Je to dejavnost opustil in se opredelil za motociklizem, kjer brani barve Primotor kluba. Na prvi pogled gre za Povsem nasprotujoči si panogi, a če dobro pomislimo, ni tako. Cilj obeh je namreč isti: čimhitreje priti do cilja.
»Prišel sem do spoznanja, da v smučanju nisem imel več pravih pogojev, da bi napredoval, vrh tega sem se zaposlil, tako da tudi časa nisem imel več, zato pa sem pri 16 letih končno (ahko uresničil svojo željo, da se preizkusim v motociklizmu. Saj bi se že Prej, a kaj, ko starši niso hoteli podpisati dovoljenja, ki je potrebno za pridobitev licence. Naposled pa sem jih te prepričal...«, je za uvod pogovora v našem uredništvu povedal zdaj 21-let-ni Kosmač.
Že krstni nastop na dirki Alpe-Adria na Grobniku 1989. leta na sedlu serijske aprilie 125 je pokazal, da mlademu Kosmaču predispozicij za ta šport ne primanjkuje. Uvrstil se je namreč ha 7. mesto v konkurenci kakih 20 °olj prekaljenih tekmecev. Sicer pa motociklizem Andreju tedaj že zdav-haj ni bil tuj. Kot mehanik je že prej sledil dirkam, na katerih sta se preizkušala njegova sestrična Jasna Paro-vel in bratranec Edmund Hlabjan.
»Na prvi dirki nisem občutil nikake treme, saj sem bil nastopov že prej va-)en kot smučar, v veliko oporo z nasveti in s svojo prisotnostjo pa mi je ml. in še mi je, Mario Rapotec, ki je bil prej tudi moj smučarski trener, zdaj pa je moj mehanik«.
Naslednje leto se je Kosmač vpisal v državnp prvenstvo šport production, v katerem, s pomočjo sponsorja Adria-lmpex, tekmuje še zdaj. »Na tem prvenstvu«, nam je dejal, »smejo nasto-Pati motorji, ki izhajajo iz serijskih, lehtati smejo le nekaj kilogramov Jhanj od teh (vsekakor ne manj od 115 kg), na motorju so dovoljeni minimal-ni Posegi, največ lahko spreminjaš iz-Pušno cev, a skrivnost je v tem, da Pravilno naravnaš uplinjač. Razvijajo mtrost do največ 190 km na uro.«
Na prvenstvu šport production s sv°jimi uradnimi piloti nastopajo vse hajbolj znane motociklistične firme, azen Suzukija. Prvenstvo obsega se-?ern dirk, od teh so štiri področne oz. kvalifikacijske. Na sklepne tri se uvr-h okrog 50 najboljših tekmovalcev iz '(Se Italije, področne pa so dosti bolj množične, vsake se udeležuje tudi do j b pilotov. Za nastop v sklepnem yu je potrebno osvojiti določeno šte-*lo točk (od pet do deset), točkuje pa Se tako, kot do lani na dirkah za sve-
tovno prvenstvo (20 točk zmagovalcem, 15 drugemu itn. do 15. mesta). Doslej Kosmač res ni imel sreče.
»Po časih razlike z boljšimi niso velike, a primanjkuje mi uvrstitev. Najtežje je doseči kvalifikacijo. V prvi sezoni mi je to uspelo le enkrat, a dirke nisem dokončal. Bil sem zelo neizkušen, premalo »žleht«. Če se želiš preriniti v ospredje, ne smeš biti prizanesljiv, v ospredje se je treba preriniti tudi s komolci, če je potrebno. Lani mi je šlo že bolje, a imel sem veliko število padcev, ker sem vozil preveč na robu svojih zmogljivosti in zmogljivosti mojega motorja.«
Da pa se bo Kosmaču prej ah slej vendarle »odprlo«, potrjuje razplet na letošnjih prvih dveh dirkah. Marca v Misanu je na kvalifikacijah dosegel 11. najboljši čas. To uvrstitev je nato uspešno branil tudi med samo dirko, a prav na zadnjem ovinku zadnjega kroga ga je zaradi vlažnega cestišča in pretrdih gum zaneslo s proge in prve prvenstvene točke so splavale po vodi.
Na drugi dirki aprila, vedno v Misanu, pa je pokvaril motor in čeprav sta si z Rapotcem skoraj vso noč prizadevala, da bi ga popravila, dela do štarta nista mogla dokončati.
Kljub temu je Kosmač pred zadnjima dvema kvalifikacijskima preizkušnjama (naslednja bo 20. julija) optimist. »Testiranja v Misanu in na Grobniku so pokazala, da lahko razvijam odlično hitrost, prepričan sem, da lah-
ko pridem na zadnjih dveh dirkah do potrebnih točk za nastop na treh finalnih preizkušnjah.«
Skrita želja Kosmača je vsekakor nastop na tekmovanjih za Trofejo Ita-lia, kjer piloti tekmujejo s pravimi dirkalnimi inačicami motorjev, s takimi, kakršne upravljajo tudi udeleženci dirk za SP. Vodstvo Primotor kluba je že vložilo prošnjo za pridobitev licence. Kaže, da jo bodo Kosmaču dah. Ne dobi je vsak, kar pomeni, da mladi pilot vendarle opozarja nase, saj navsezadnje ne smemo pozabiti, da je na predlanski izvedbi dirke Alpe-Adria z dvema uvrstitvama na 3. mesto osvojil absolutno 4. mesto, (ak)
iz planinskega sveta
Nočni pohod na Slavnik
V skladu z lani započeto tradicijo pripravlja SPDT tudi letos v sodelovanju s planinsko podružnico »Zlata krona« iz Mačkolj in z Obalnim planinskim društvom iz Kopra nočni pohod na Slavnik, na katerega vabi vse vnete planince. Pohod bo v soboto, 23. t.m. zvečer in zbirališče tržaških udeležencev je v Bazovici pri kalu ob 21. uri. Iz Bazovice se bodo udeleženci napotili proti mejnemu prehodu na Pesku, kamor bodo prispeli po poldrugi uri hoje, nadaljevali nato pešačenje v vas Mihele in od tam v vas Klanec, kamor bodo prišli okrog polnoči. Približno pol ure kasneje bodo že v Br-gotu, nato v Prešnici in približno ob treh ponoči bodo dosegli vrh Slavnika. Med potjo se jim bodo pridružili planinci, ki bodo odšli na nočni pohod iz Mačkolj, pa tisti pohodniki, ki se bodo na Slavnik potrudili iz Kopra. Za planince, ki se bodo na Slavnik napotili iz Bazovice, pomeni nočni pohod približno šest ur hoje. Udeleženci seveda ne smejo pozabiti na svetilko in najbolj primerna je pač čelna, s katero si bodo svetili na poti na Slavnik.
Ob prihodu v kočo »H. Tume« na Slavniku bo kar veselo. Prireditelji so poskrbeli za prijetno počutje ob zvokih harmonike in ob petju zborčka iz Kopra. Udeleženci nočnega pohoda na Slavnik bodo potem v nedeljo, 24. maja, dočakali jutranjo zarjo in se nato podali v Podgorje, kjer bodo imeli na voljo prevozno sredstvo, da jih pripelje v Bazovico do njihovih vozil.
SPDT vabi člane in prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeleže nočnega pohoda na Slavnik skupno s planinci iz Mačkolj in Kopra.
Srečanje mladih na Vremščici
Mladinski odsek planinskega društva iz Sežane prireja v nedeljo, 24. maja, že tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici. Pod vrhom Vremščice bo ob 11. uri priložnostna proslava, pri kateri bodo sodelovali mladi planinci in
planinke sežanskehga društva. Sledilo bo veselo planinsko srečanje povezano z zabavnimi igrami. Prireditelji vabijo na srečanje vse planince in ljubitelje narave. Z železniške postaje Vreme je na Vremščico dve uri hoje, s postaje Gornje Ležeče poldrugo uro, iz Košane pa dve uri in petnajst minut. Po poti slovenske planinske poti je iz Škocjana tri ure hoje, iz Senožeč pa poldrugo uro hoda. Možen je tudi dostop iz bližnje vasi Gabrče pri Senožečah in sicer do staj z avtomobilom, od koder je do vrha še pol ure hoje. (L.A.)
Pohod na Stol
Za pričetek glavne poletne sezone je SPDG v nedeljo organiziralo vzpon na kobariški Stol. Sam hrib, ki leži v Bre-ginjskem kotu, ni višji od 1673 metrov, ampak je pot do koče na vrhu, ki je na žalost zaprta in v zelo slabem stanju, kar težavna, ker je južna stran poraščena le s travo in nizkim grmičevjem in površina vsa ožgana od nedavnega požara; cesta pa, ki je tudi za avtomobile, pa močno serpentinasta, hoja v tem letnem času, ko sonce že močno pripeka, pa prav nič prijetna. Sreča je bila le v tem, da smo bili kar pisana in vesela družba, tako da smo se ves čas bodrili in vzpodbujali eden drugega, da smo končno po nekajurni in še kar težavni hoji le dospeli do cilja.
Spričo lepega sončnega vremena smo imeli na vrhu čudovit razgled na vse naše gore. Nismo pa mogli odtisniti žiga v naše planinske izkaznice, ker so ga nepridipravi odnesli. Res je škoda, da se to kar pogosto pojavlja v naših planinskih postojankah, kajti taka »necivilizirana« dejanja pustijo v nas planincih res slab občutek.
Po krajšem postanku in okrepčilu smo se napotili v dolino, k avtomobilom, od koder smo se vračali domov, trudni a vendarle zadovoljni, da smo kljub naporu in hudi nedeljski vročini le »osvojili« vrh Stola.
obvestila - obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 21. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu SEJA IZVRŠNEGA ODBORA.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ PINKO TOMAŽIČ IN ŠD PRIMOREC TREBČE vabita na ogled ŠPORTNEGA DNE, ki bo v Trebčah ob nogometnem igrišču v soboto, 23. t. m., ob 9.15. Sodelujejo osnovne šole KD Kajuh Gropada, P. Trubar Bazovica in P. Tomažič Trebče.
TPK SIRENA
organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in vvindsurf. Tečaji za
razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za windsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi: od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah.
ŠZ JADRAN
obvešča, da bo v petek, 29. t. m., v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor.
DNEVNI RED: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. volitve novega odbora, 4. razno.
SK BRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Gardaland v nedeljo, 24. maja, ob 5.30 z Opčin.
Na razpolago je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Tel. na št. 212859 in 299573.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje društva na srečanje s pobratenim SK Snežnik. Zbor je na Sviščakih v nedeljo, 24. t. m. Zjutraj je predviden vzpon na Snežnik, popoldne pa piknik.
Rezervacije do petka, 22. t. m., na telefon 200236 od 19.00 do 20.30.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348: za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT).
‘na prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo po-ravnajo do 29.2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon "73360; Fak 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 21. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V armensko-azerbajdžanski vojni se je Baku znašel v težavah
Po porazu v Gorskem Karabahu nova fronta pri Nahičevanu
MOSKVA - Azerbajdžan ni član Skupnosti neodvisnih držav, ker je sklep bivšega predsednika Ai-aza Mutalibova o članstvu Azerbajdžana v SND pravno ničen, saj ga ni potrdil parlament. To je včeraj izjavil predsednik azerbajdžanske ljudske fronte Abulfaz Elcibek, ki je potrdil, da njegova fronta nadzoruje celoten Azerbajdžan razen območij, ki so vpletena v spopade zaradi Gorskega Karabaha.
Elcibek pa ni povedal, da so Armenci v bistvu osvobodili Gorski Karabah in da so osvojili kopenski koridor, preko katerega oskrbujejo bivšo armensko enklavo z gorivom, strelivom in okrepit-vami v vojaštvu. Vojaški poraz skušajo sedaj Azerbajdžanci omiliti z napadi z nahičevanskega ozemlja, nekdanje Na-hičevanske ASSR, ki je naseljena z Azerbajdžanci, obdaja pa jo armensko ozemlje. Za razliko od Gorskega Karabaha, ki je bil v celoti obdan z azerbajd-žanskim ozemljem, pa Nahičevan meji na Iran, od koder bi lahko dobil pomoč, če bi se položaj dokončno izrodil. Baku je torej takoj izkoristil spremenjeno ir asko politiko do armensko-azerbajdžanskega spora. Teheran je namreč skušal za razliko od Ankare, ki je takoj podprla turško govoreče Azerbajdžance, zavzeti še kar nevtralno stališče do spora, a ni skrival svojih simpatij do krščanskih Armencev. Ko pa so Armenci dokazali, da so lahko kos azerbajrižanskim paravojaškim enotam, ker jih niso več podpirali pro-komunistični oficirji nekdanje rdeče armade, se je
Iran zbal splošnega zapleta, saj tudi sam ima številno brezpravno azerbajrižansko manjšino, ki bi se mu lahko uprla, če ne bi v sili podprl Azerbajdžana. Turčija je že zagrozila z vojaškim posegom, če se Armenci ne umaknejo. V tej godlji se je zbudil tudi Washington. Glasnica državnega tajništva Margaret Tutwiler je včeraj najodločneje obsodila »stopnjevanje napadov v Gorskem Karabahu«, ne da bi omenila krivca.
ZDA in Zahod tudi na Kavkazu ponavljajo napake z Balkana, kjer prav tako niso hoteli imenovati krivcev. Splošne obsodbe nasilja, ko so še pred razpadom SZ Moskvi lojalni azerbaj rižanski paravojaški oddelki od podpori nekaterih enot rdeče armade klali »armenske secesioniste«, se danes vračajo kot bumerang. Armenci sedaj vračajo Azerbajdžancem milo za drago, kar so morali v stoletjih pretrpeti.
V zadnjih urah pa se položaj zapleta tudi na pri-dnestrskem bojišču. Po vsemu sodeč so se vojaki in nižji oficirji 14. armadnega korpusa SND uprli svojim nevtralnim nadrejenim in odkrito podprli pridnestr-ske secesioniste. Moldovski predsednik Mircea Sne-gur je včeraj obsodil to vpletenost, ni pa povedal, da jo je povzročilo bombardiranje Dubosarija, kjer imajo vojaki 14. armadnega korpusa svoje družine, svojce in prijatelje. Širšemu pridnestrskemu in moldovske-mu območju sedaj grozi splošen krvav spopad.
Umrl kardinal Colombo
Včeraj zjutraj je v starosti 90 let na svojem domu v Milanu umrl nekdanji milanski nadškof, kardinal Giovanni Colombo. Rodil se je 6. decembra 1902 v Pertuselli pri Vareseju, za milanskega nadškofa pa ga je imenoval papež Pavel VI. leta 1963. Milansko nadškofijo je vodil do konca leta 1979, ko se je umaknil v pokoj. (Telefoto AP)
Zagovarjanje nacizma v Avstriji
DUNAJ — V Avstriji se je razplamtela polemika glede pisanja znanega komentatorja časopisa Kronenzeitung Richarda Nimme-richterja, ki ga obtožujejo, da zagovarja čedalje bolj desničarska stališča, ki soupadajo s stališči vodje nacionalliberalne stranke Haiderja. Nimmerichter, ki se podpisuje s psevdonimom Staberl, je pred časom napadel zelenega predsedniškega kandidata Jungka, ki je židovskega porekla in ga obtožil, da je v izgnanstvu napisal nekaj člankov, ki so poveličevali nacistično Nemčijo. Jungk ga je takoj tožil in sodišče je Staberlu prepovedalo, da širi take klevete.
Staberl je v bistvu protisemitsko in filonacistično usmerjen. Glede dogodkov v drugi svetovni vojni na primer trdi, da je šlo za pretiravanja in da se Židom v nacističnih taboriščih pravzaprav ni godilo nič slabše kot Nemcem v ruskih.
Tako daleč v nostalgičnem pisanju je šel samo nacistični list Balt, katerega založnika je sodišče pred kratkim obsodilo na poldrugo leto zaradi zagovarjanja nacizma.
Nova izvršitev smrtne kazni v Teksasu
HUNTSVILLE (TEKSAS, ZDA) - V ameriški kaznilnici v Hunt-svillu v Teksasu so včeraj izvedli novo smrtno kazen. Smrtonosno tekočino so z injekcijsko iglo vbrizgali v žilo 27-letnega Jesusa Rome-ra, ki je bil leta 1984 obsojen na smrt zatadi sodelovanja pri posilstvu in umoru nekega 15-letnega dekleta. Romero je bil mehiški priseljenec, skupaj z njim pa sta bila za isto dejanje obsojena na smrtno kazen še dva, na 20 let zapora pa en član tolpe mladih, ki se je vdajala alkoholu in mamilom, znana pa je bila tudi zaradi nasilnih dejanj.
S tem v zvezi je treba še povedati, da je bil Jesus Romero v trenutku, ko je prišlo do posilstva in umora dekleta, na pogojni prostosti na besedo po obsodbi zaradi spolnega nasilja nad neko drugo žensko. Romero je sicer pred izvršitvijo kazni zaprosil za pomilostitev, ki pa jo je teksaški guverner zavrnil. Včerajšnja usmrtitev je že 49. po vrsti, odkar so v Teksasu leta 1976 ponovno uvedli smrtno kazen.
UNIVERZITETNIM
DIPLOMIRANCEM
PONUJAMO
NAELEKTRIZIRANO
PRIHODNOST
IŠČEMO OSEBE Z DIPLOMO IZ PRAVA, EKONOMIJE IN TRGOVINE, INŽENIRSTVA, KEMIJE, FIZIKE, GEOLOGIJE, INFORMATIKE, POLITIČNIH VED.
Obrazci za prijavo so na razpolago na sedežih ENEL in v tajništvu posameznih fakultet.
Poklic energija