Erscheint leden Samstag Einzelpreis 10 Rpt SMSSKI GOSPODAR Verlag und Schrifileiiang: Marburg a.d. Drau, Badgasse 6 — Fernrat 25-67 — Bezugspreise: In der Osintark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Mtreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zelthngszusieilgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 II. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 14. März 1942 Nr.1i Kapitulacija Jave in zavzetje Ranguna Japoncem se je udalo skoro 100.000 mož nizozemskih čet - Japonske čete so se _ izkrcale tudi že na Novi Gvineji - Nepre- slano prodiranje severno od Ranguna - Ponosna japonska bilanca Največji dogodek preteklega tedna na vzhodnoazijskem bojišča je bila kapitulacija velikega nizozemskega otoka Java, skoro istočasno pa tudi zavzetje glavnega mesta Burme: Ranguna. Japonske čete so operirale v okolici Surabaje in Bandunga. 9. marca je sporočil cesarski glavni stan zmagov to vest, da so japonske čete omenjenega dne prisilile 93.000 mož nizozemskih in 5000 mož avstralskih, angleških in ameriških čet k brezpogojni kapitulaciji. Kapitulacija je sled la torej 9. dan po izkrcanju japonskih čet na Javi. Skoro istočasno je objavil nov komunike cesarskega glavnega stana pomembno vest, da so japonske čete zasedle glavno mesto Burme in meslo Pegu. Poročilo se je glasilo: »Ker so japonske čete uničile jedro , sovražnih čet v okolici Ranguna, so zasedlt mesto dne 8. marca ob 10. uri Mesto Pegu, ki se nahaja 50 milj severno od Ranguna. je bilo zasedeno že 7. marca popoldan. Tretji pomembni dogodek na 3)ie Miitecsteieische JaiqwxL dient dem JMcec! Bet JjuhtQOMQ 1942 .meidet sich qe* schlössen mm Dienst m det Deutschen Juqendl vzhodno-azijskem bojišču je izkrcanje japonskih čet na več mestih Nove Gvineje. Medtem pa prodirajo japonske čete v Burmi neprestano proti severu in se nahajajo že več kot 100 kilometrov severno od burmeške prestolnice. Iz cesarskega glavnega stana so sporočili sledečo ponosno bilanco vojskovanja od 8, decembra do 7, marca: 119.028 ujetnikov in 1182 uničenih sovražnih letal. Plen znaša 592 tankov, 1404 topov, 4336 strojnic, 87.000 pušk, 16.500 avtomobilov, 3110 lokomotiv itd. Potopljenih je bilo 767 večjih in 134 manjših ladij. Sovražnik je imel v teku operacij 79.900 mrtvih. Globok prodor v sovjetske postojanke Vsi napadi sovjetov uspešno odbiti - Sovjetsko butanje ob jekleni zid nemške fronte poraja vedno nove, krvave izgube za sovražnika - Nemški proti-sunki povsod uspešni Tudi pretekli teden je bil v znamenju težkih obrambhnih borb, ki so se vrstile tako na južnem kakor tudi n^ srednjem in severnem delu vzhodne fronte. Tako so nemške .čete pretekli teden odbile v kotlini reke Doneč opetovane napade sovjetov, ki so napadali s pomočjo tankov. Skupno z nemškimi četami so se izkazali v teh borbah tudi walonski prostovoljci. Sovražnik je imel po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 5. t» m. tudi v ostalih delih fronte spričo številnih brezuspešnih napadov velike in krvave izgube. Težka artilerija pri Leningradu je uspešno obstreljevala vojaške važne naprave v Kronstadtu. Letalstvo je uspešno posegalo v operacije suhozemne vojske ter je nadaljevalo rušenje sovjetskih železniških zvez. Po petkovem poročilu so nemške in zavezniške čete ob ponovno nastopajočem mrazu odbile vse lokalne napade sovjetov, in sicer v srditih borbah. V nedeljo je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so bili v kotlini reke Doneč ter vzhodno od Har-kova odbiti siloviti napadi sovražnika. Medtem so se nadaljevale na srednjem in severnem delu fronte obrambne borbe. V lastnih napadih sta nemška vojska in Waffen fj vrgli sovražnika iz več postojank ter pridobili kljub srditemu odporu na terenu. Sovražnik je izgubil mnogo ujetnikov, med njimi nekega divizijonarja itt 3000 mrtvih. V času od 25. februarja do 5. marca je izgubilo sovjetsko letalstvo 197 letal, 165 jih je bilo zbitih v zraku, ostanek je bil uničen z artilerijo ali na tleh. V pondeljek je ugotovilo uradno poročilo nadaljevanje težkih obrambnih borb. Sovražnik je- na vsej fronti nadaljeval svoje brezuspešne napade. Lastni napadi so rodili mestoma uspehe. Pri letalskih napadih na sovražne železnice je bilo samo v Valdajskcm področju z bombami težko zadetih 39 transportnih vlakov. V nočnih napadih PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Trautvetter (W'b.) Artillerie ist vorgestoßen. Schnell wird die neue Stellung ausgebaut. Eine Schneemauer tarnt das Geschütz und bietet zugleich Windschutz Terjatev vojne Reichsminister dr. Joseph Goebbels je napisal v velikem nemškem tedniku »Das Rei c h« pod naslovom »Ein Wort an alle« uvodnik, ki je zadel v živo celo vrsto vprašanj, o katerih vemo vsi, da tarejo posameznika kakor tudi skupnost domovine. Članek je poln globokih misli, zato nam bodi dovoljeno, da prepustimo besedo ministru, preden se dotaknemo glavnih misli pričujočega članka Dr. Goebbels piše uvodoma sledeče: »Nemški narod se nahaja danes v totalni vojni. V tej vojni gre za naše narodno življenje, v večini slučajev pa za naše individualno življenje v najširšem smislu besede. Ni kdo med nami ne dvomi več o tem, da bo vojna zadovoljila vse je bila težko bombardirana tvornica letal v Ribinsku. V torek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo važno vest, da sta nemška vojska skupno z Waffen-ff prodrli v srednjem delu fronte kljub žilavem odporu v več globoko razporejenih poljskih postojank. 9. marca so izgubili sovjeti 52 letal, dočim pogreša nemško letalstvo samo eno letalo. Po poročilu s pretekle srede so bili na južnem delu vzhodne fronte odbiti masirani sovražni napadi. Prav tako so sovražne edinice napadale tudi na severnem in srednjem delu fronte brez uspeha. V neprestanih težkih obrambnih bojih se je odlikovala zlasti bran-denburška 7ß. pehotna divizija. naše želje in upanja, da pa bi izguba vojne pomenila konec našega Reicha z vsemi političnimi, vojaškimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi posledicami. Dobro je, da vedo to vsi. To jači našo moč, našo nacionalno samozavest, pa tudi našo odločnost. Te vojne nismo hoteli, bila nam je vsiljena. Ko jo sedaj imamo, mora biti vsak nemški mož in vsaka nemška žena prožeta volje, napraviti v tej vojni veliko šanso naše narodne zgodovine.« Besede državnega ministra dr. Goebbelsa so tako jasne, da ne potrebujejo pač nikake natančne razlage. Kar je zapisal, velja kot nekak program vojnega udejstvovanja slehernega človeka v Reichu. Iz njegovega programatičnega članka, ki se bavi zlasti z vsakdanjim življenjem domovine, je razvidno, da mora domovina stalno vglaševati svoje delo, svoja prizadevanja in napore, da ne bo niti najmanjšega nesoglasja v primerih z napori fronte. Vsakdo — bodisi delavec, kmet, obrtnik, uradnik, podjetnik itd. — mora biti ravno sedaj na svojem mestu. Vojna je totalna in ne pozna nikakegea izmikanja in izogibanja. Če je bila produkcija, bodisi agrarna ali industrijska, doslej dragocen činitelj voj- . skovanja, se mora njene storitve še zvišati na vseh odsekih, da bo fronta založena z vsem, kar potrebuje za dosego svojih ciljev. V svojem članku je opozoril državni minister dr. Goebbels na dejstvo, da moramo v smislu poziva, ki ga je naslovil Führer v svojem govoru dne 30. januarja v berlinskem Sportpalastu, delati in delati, da bo rasla produkcija orožja in municije. Zavedati se moramo, da ima Führer-jev poziv svoj globlji smisel. Sedaj je najvažnejše, da izvojujemo zmago. Za ta cilj se mora domovina žrtvovati na vseh koncih in krajih. Tovarne izdelujejo noč in dan orožje, municijo, ladje, letala in vso tisto opremo, ki jo nujno rabi moderna vojska. Lahko rečemo, da dela 80% celokupne industrije in kmetijstva v glavnem za fronto in njene potrebe. Ostalih 20% je namenjenih potrebam domovine. Naj zato nikdo ne tarna in jadikuje, ako je pri trgovcu zmanjkalo tega ali onega blaga. Sam dr. Goebbels piše v tem pogledu sledeče: »Tako na primer ni mogoča razprava o tem, da danes nima nikdo pravice, nalagati svoj zaslužen denar v blagu. Blaga kratkomalo ni. Blago primanjkuje, ker namesto blaga izdelujejo orožje in municijo. Smoter te produkcije je, da bodo z njeno pomočjo tiaši vojaki zmagali. Zmagati pa hočemo v glavnem tudi radi tega, ker nočemo doseči samo našo življenjsko raven iz let 1938 in 1939, temveč zato, da bomo standard naroda za ves narod še znatne-je zvišali.« Iz ministrovih besed je nadalje razvidno, da bomo z zvišanjem naših vojnih naporov morali še bolj poenostaviti svoje življenje. To je tudi razumljivo, če pomislimo, kako živijo na fronti vojaki in častniki, ki so prišli iz različnih socialnh položajev. Frontni bojevniki živijo cesto v tako primitivnih razmerah, da si človek v domovini, ki uživa kolikor toliko blagodat meščanskega, kmetskega ali delavskega urejenega življenja, teh naporov kar predstavljati ne more. Čimbolj se torej vojna približuje svojemu višku, tem trše so njene terjatve. Vojna terja na fronti celega bojevnika, neustrašlji-vega človeka, polnega zanosa in po-žrtvovalnosti. Kako naj se torej kon-frontira s takim bojevnikom človek domovine, napolnjen z dvomi vseh vrst? Domovina mora biti prav tako fronta ponosnih, zavednih in požrtvovalnih ljudi, ki zvišujejo dnevno svoje delovne storitve v blagor skupne očetnjave. Nikdo nima pravice, razširjati svoje slabe volje. Ne- Drnok un-1 Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Oes. m. b. H. — Veriagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: alle In Marburg a. d. Dran Badgasse 6. Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-neldes. Vojna z Anglijo in Ameriko Nadaljevanje potapljanja ladij v Atlantiku žaj na afriškem bojišču Polo- Pretekli četrtek so nemški letalski odredi v teku oboroženega izvidni-škega delovanja bombardirali pristaniške naprave na jugovzhodni in za-padni obali Anglije. Velik in junaški podvig so zabeležile v svojih knjigah nemške podmornice, ki so po poročilu z dne 6. t. m. potopile v severoameri-ških in srednjeameriških vodah 12 sovražnih ladij s skupno 82.500 tonami. Med temi ladjami se je nahajalo sedem velikih petrolejskih ladij. V teku teh napadov je bil razen tega potopljen velik ameriški rušilec, dočim sta bili dve drugi ladji s torpedi težko poškodovani. Letalstvo je v vodovju okrog Anglije potopilo neko trgovsko ladjo s 3000 tonami, obenem pa bombardiralo taborišče barak in oskrbovalne naprave v Portlandu. V Severni Afriki so nemški letalski odredi bombardirali angleška letalska oporišča in železniške cilje na egiptovskih tleh v prostoru Fuka-el-Daba. Skupno z omenjenimi 12 ladjami so nemške podmornice potopile doslej v amerikanskih vodah 98 ladij z 663.500 tonami. V Severni Afriki je bilo v teku zadnjih dni več ali manj samo de'ovanje izvidniških čet. Uspešni letalski napadi so se koncentrirali na Tobruk. V-borbi z Anglijo so bila v noči na 9. t. m. bombardirana številna pristanišča ob rekah Humber in Tyne. Nemški lovci so ob angleški južni obali sestrelili šest baražnih balonov ter sežgali neko malo ladjo. Pri napadih angleškega letalstva na zasedene zapadne pokrajine in na Pariz je bilo osem sovražnih letal sestreljenih. Na vzhodni obali Afrike so nemške podmornice potopile štiri sovražne trgovske ladje s skupno 27.000 tonami, med njimi dve petrolejski ladji. V noči na 10. t. m. so angleški bombniki napadli nekatere kraje v Zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je beležilo mrliče .in ranjence. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V vodovju Shetlandskih - otokov je bila potopljena s strani nemških letal neka 2000 tonska ladja. Ista letala so bombardirala razna vzletišča imenovanih otokov. V času od 1. do 9. marca je izgubilo angleško letalstvo 68 letal, med njimi 43 nad Sredozemskim morjem ter v Severni Afriki. V istem času je nemško letalstvo v vojni z Anglijo izgubilo 19 lastnih letal. Sovražna letala so priletela v noči na 11. marca nad zapadno Nemčijo ter metala bombe na stanovanjska področja. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Trije napadalci so bili sestreljeni. Malta je bila opetovano težko bombardirana. Borbe za kulisami angleške viade Churchill in notranji minister Amery na eni, Cripps na drugi strani - Sedaj se Angležem maščuje zavožena politika glede Indije Kakor poročajo nemški listi iz vero dostojnih virov, je izbruhnila v Angliji pred kratkim nekaka permanentna vladna kriza, ki se izraža v protislovjih med Churchillom na eni in novim čuvarjem lordskih pečatov Sir Stafford Crippsom na drugi strani. Ta vladna kriza je točen odraz splošne politične in vojaške zmešnjave, v kateri se nahajajo sedaj nasprotniki osovine Rom- precenljive vrednosti so tisti, ki znajo premagovati dnevne težave z dobrim dovtipom in pošteno šalo. Fse to velja tudi za Spodnještajerce, ki so v teh enajst mesecih v marsičem dokazali svoje vzgledne napore za zvišanje produkcije na agrarnem, obrtnem in industrijskem področju. Vse naše misli morajo dnevno veljali borbi fronte. Bundesfiihrer Steindl je pred kratkim prav povedal. da se imenuje strelaki jarek, v katerem sedimo, »Spodnja Štajerska'.'., fronta pa, na kateri se bori-m o. je in ostane Velika Nemčija. Berlin odnosno Trojnega pakta. Potek vojne na anglosaksonski strani je bil vse od početka nepregledna vrsta samih improvizacij in poskusov. Odkar je prišel Churchill iz Washingtona nazaj v London, je angleški vojni stroj kljub vsem pričakovanjem nekam obstal, dočim Amerikanci niti niso prišli iz prve dobe svoje mobilizacije. Vzroki za omenjeno notranjo krizo angleške vlade so zelo globoki. Churchill se ima boriti že od Novega leta sem samo z raznimi osebnimi in načelnimi težkočami, kar ga zelo ovira pri vodstvu vojne politike. To krizo je sedaj še poglobil izredno spretni in častihlepni minister Sir Stafford Cripps, ki se opira zgolj na Moskvo. Sporu med Churchillom in Crippsom načeluje spoznanje, da Anglija in Amerika danes nista več neomejeni gospodarici Oceanov. Po mnenju Crippsa ni bilo mogoče premagati ogromno silo Nemčije, Italije in Japonske samo z ogromnimi suhozemnimi vojskami, čim bolj pa se Cripps opira na Moskvo, tem bolj podpira Roosevelt Churchilla, ker bi Churchillov odstop utegnil raz- Der Herzog von Aosta in Afrika gestorben Nadi einer Meldung von Steiani ist Seine Konigliche Hoheit der Herzog von Aosta (itnser Bild) ain Dienstag, den 3. Mar/, in Nairobi an einer kurzen, heftigen Krank-helt gestorben bit osebno kombinacijo med \Vashing-tonom in Londonom. V središču razprav pa stoji Indija, ki je danes še nekako edini rezervoar ljudi vsega imperija. V tem vprašanju obstojajo največja nesoglasja. Konservativci so bili v svoji kolonialni politiki tako previdni, da v Indiji niso hoteli vzdrževati velike armade domačinov, ki bi bila lahko odpihnila nekega dne tanko plast angleških valptov. Cripps bi sedaj brez dvoma rad videl milijonsko armado, ki bi se v Indiji oziroma v Burmi zamogla upirati prodiranju Japoncev. Angleška politika glede Indije je tako zavožena, da bi Anglija zamogla izposlovati splošno mobilizacijo Indije proti Japoncem samo na podlagi največjih koncesij v smeri osamosvojitve Indije. Medtem ko je Cripps za daljnosežne koncesije, se upira Churchill skupno z notranjim ministromAmeryjem vsake«nu popuščanju napram Indijcem. Churchill je menda mnenja, da bo izgledal Britanski imperij po vojni ravno tako kakor 1. 1933, koncesij pa noče dati, ker si misli, da bi pozneje prišlo kesanje. Kar hoče koncedirati glede Indije Churchill, je zgolj formalna obljuba. Cripps se taki ponudbi protivi, zato še vedno niso sestavili vladne deklaracije, s katero bi se bili že davno morali predstaviti parlamentu. Kakor se čuje, so vladno izjavo odložili na nedoločen čas. Baje sta Churchill in Amery naslikata težave tako nazorno, da je možna poravnava samo v Delhiju, in sicer potoin pooblaščene angleške osebnosti. Prt:je so mnogo govorili, da bo odpotoval Sinclair v Indijo. Sedaj je stopil zop^t Cripps v ospredje. Podoba je, da se Japonska kontrolira vsa področja Jugozapadnega Pacifika Iz Tokija poročajo: Kakor piše Japonski list »Japan Times and Ad-vertiser«, je Japonska z zasedbo otoka Java in mesta Rangun postala popolni kontrolor vseh področij Jugozapadnega Pacifika. Posledica teh zmag je dejstvo, da se nahaja Japonska sedaj v izredno ugodnem strateškem položaju. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da sta Avstralija in Nova Zelandija sedaj popolnoma izolirani. Njune zveze z Zedinjenimi državami in z Anglijo so sedaj praktično prekinjene. Preko tega je Japonska danes v posesti ogromnih surovin Nizozemske Indije, Burme, Malajskega polotoka in Filipinov. Izkoriščanje teh surovin bo omogočilo Japonski, izvojevati zmago ▼ tej vojni brez ozira na trajanje vojne same. Istočasno so Zedinjene države z Anglijo vred odrezane od vseh področij. Posledice teh japonskih zmag se bodo že kmalu pokazale. Amerika in Velika Britanija že trpita težko pod pritiskom japonske proti-blokade. To je potrdil zlasti angleški tajnik za gospodarsko vojskovanje Dalton. Kar se pa tiče zloma Nizozemske Indije, sta Amerika in Anglija to deželo zapustili v trenutku, ko je najbolj potrebovala njuno pomoč. To je po mnenju imenovanega japonskega lista novo svarilo za vse male narode. Londonski Hst »Times« ugotavlja v zvezi z japonskimi zmagami v Vzhodni Aziji, da je pridobila Japonska na Malajskem polotoku velika ležišča bauxita, ki ga rabijo za izdelovanje aluminija In s tem za produkcijo letal. V Johuru pridobivajo letno 100.000 ton rude. Nedaleko od šonana — na otoku Bintan — pa znaša letna produkcija 300.000 ton. Japonska kontrolira potemtakem produkcijo 400.000 ton bauxita na leto. Japonci so v manj kot 100 dneh dejansko zavojevali Britanski Imperij Robert Johnston se je bavil v londonski poročevalski službi z zadnjimi vestmi, ki so prispele iz Vzhodne Azije. Johnston je komentiral te vesti kakor sledi: »Kar so dosegH Japonci v kratkih 13 tednih, je prav tako občudovanja vredno, kakor pomeni na drugi strani zmešnjavo vseh pojmov. V manj kot 100 dnevih so Japonci dejansko zavojevali Britanski Imperij. To dejstvo ni razveseljivo. Položaj je brez dvoma kritičen. Medtem so prispele nove vesti o izkrcanju japonskih čet na Novi Gvineji Wetters mach* der Tanker wohl keinen Zack und läuft seinen -{e-raden Kurs. Die Verfolgung erfordert von jedem Mann der Besatzung das Letzte. Oft steht der Turm 10, 15, 20 Sekunden lang völlig unter Wasser. In mäcfftigem Pull fällt dann das Wasser durchs geöffnete Turmluk. Denn wegen der Nähe des Zieles darf es für den Alarmfall nicht geschlossen werden. Im Boot spült das Wasser schon über die Flur- {latten Lenzpumpen stöhnen und tak- en und schaffen es kaum noch. »Nach unten festhalten!« Schneidend klingt die Stimme des Kommandanten über die Brücke. Vor | einer tibergroß heranrollenden See ducken sich die Männer tief nach unten, krampfen sich im Ring fest. Die Beine wirbeln hoch in der Luft. Dann verläuft sich das Wasser wieder. Wenn jetzt einer aus Angst vor dem Wasser nach oben geklettert wäre, hätte ihn die See trotz Haltegurt davongespült. Stunden sind vergangen. Die Dunkelheit ist inzwischen hereingebrochen. Endlich scheint dem Kommandanten die Lage günstig. »Rohr eins . . . fertig!« »Rohr eins . . . los!« Zischend fegt ein Aal aus dem Rohr. Jagt auf den Tanker zu. Die Sekunden dehnen sich. Getroffen?? Nicht getroffen?? »Peng!« Ein metallisch harter Schlag klingt im Boot. »Getroffen!!!!« Aber keine Feuerwolke steigt zum Himmel. Der Tanker fährt in Ballast. Großartig stoppt der riesige, über 10.000 Tonnen große Schiffskörper und sackt langsam vorne über. Zwei Flöße mit blauen Lichtern treiben in der schäumenden See. Der Kommandant entschließt sich zu einem Fangschuß. Wieder anlaufen. Schnee und Hagel nehmen die Sicht, kaum, daß man 100 Me+er w»!t sehen kann. Die See überspült den Bug, das Vorschiff bis zu den B-ückenauftiauten. Jetzt treibt auch ein Rettungsboot in Lee. »U ...« fährt um seine Beute, 10, 20, 30 Minuten, eine volle Stunde lang. Genau kann man die Größe des Tankers ausmachen. Immer noch treibt er in der See. »Egal, runter muß er!« Ein Torpedo jagt auf den Tanker zu. Treffer achtern! Hinter der Brücke bricht das Ziel In zwei Teile auseinander. »So, das hätten wirf Der ist jetzt nicht mehr zu gebrauchen!« »Neuer Kurs: x-Grad!« Weiter jagt »U....« seinem Ziele zu. Die Jagd in amerikanischen Gewässern, vor der Haustür des Herrn Roosevelt, hätte für »U ...« mit der Vernichtung eines 10.000-Tonnen-Tan-kers nicht eben schlecht begonnen. Siegreiche Abwehrschlacht Von Kriegsberichter Walter Brandecker PK. Auf der großen Karte, die an der Wand des einfachen Zimmers hängt, zieht ein Buntstift drei kleine Halbkreise. Die am heutigen Tage von unseren Truppen erreichten Stellungen werden markiert. Es ist das Zimmer des 1 A eines Armeekorps. Die drei Gospod Nergač kot „vojskovodja" »Najvažnejše v vsaki bitki je pravilen napad«. Možakar, da bi lahko poučil vsakega vojskovodjo, treba ga Je samo slišati pri staIr>e-~> omizja. blauen Halbkreise schließen die le ten Felder eine» Kreises, der aus vk len dieser kleinen Farb&riche gebih'' wird. Ein Ring ist geschlossen. Inmitten dieses Ringes befinden sich d • Sowjetdivisionen, denen ein Von No -den her geführter Durchbruchsversuc s im mittleren Frontabschnitt gelungen ist, die in der Hoffnung weiter vordrangen, eine bedeutende Straße zu erreichen. Der Plan war schlau. Seine Ausführung schlecht Blindlings sind die Sowjets vorgestoßen. Alle ihre Anstrengungen, die Durchbruchsstelle offen zu halten, sind durch unsere Bnks und rechts dieser Durchbruchsstelle eingesetzten Divisionen zunichte gemacht worden. Unerbittlich schloß sich das Loch, von Osten und Westen her. Damit wurde die Lebensader gesperrt, die den eingedrungenen Sowjets Verstärkungen und Nachschub bringen sollte. Der Apparat einer ganzen Armee geriet in Bewegung. Reserven wurden auf schnellstem Wege herangeführt und bedrohte Stellen durch Stützpunkte gesichert; dem weiteren Vordringen der eingebrochenen Kräfte Halt geboten. Der leere, von unseren Truppen besetzte Raum, in dem die Sowjets Operierten, wurde Kampfgebiet. Von Osten, Westen und Süden schoben sich, allmählich den Ring schließend, die neu eingesetzten Kräfte den Eindringlingen entgegen. Nun ist es soweit. Die Vernichtung der eingebrochenen Sowjetdivlsionjn beginnt Eine Panzerdivision hat den Auftrag erhalten, verschiedene Dörfer zu besetzen. Wir haben Zeit. Alle zur Verfügung stehenden Waffen können ifl fast exerziermäßigem Zusammenwirken eingesetzt werden. Panzer und Schützenpanzerwagen nahmen in rasantem Angriff die befohlenen Dorfe' Am gleichen Tag nimmt ein Infan- Weltbild Die siegreichen japanischen Befehlshaber in Niederländlsch-Indien Links: General Terauchi, der Oberbefehlshaber der japanischen Truppen im Süd-gebiet. Rechts: Admiral Yainamoto, der Oberbefehlshaber der Hochseeflotte terie-Kegiment die Nachbardörfer, unterstützt durch schwere Artillerie. Es i?t oen Bolschewisten nicht gelungen, schwere Waffen, also Artillerie, mit sich zu führen, wenige Pakgeschütze und einige schwere Granatwerfer haben sie auf Schlitten mitgebracht. Ihr Angriffsziel war die Stadt M., aus der nun der Angriff unserer Panzerdivision rollt. Die Luftwaffe greift mit Stukas und durch Tiefangriff unserer Zerstörer in den Erdkampf ein. Die sowjetischen Kräfte haben sich verzettelt. Verpflegungsschwierigkeiten haben ihre Konzentrierung verhindert. In weitestehendem Maße müssen sie sich von em ernähren, was sie der Bevölkerung in den von ihnen besetzten Dörfern wegnehmen können. Es sind neue, weit aus dem Osten der Sowjetunion herangeführte Reserven, mit denen die Sowjetführung glaubt, das Kriegsglück in diesem Wrnter, der an unsere Soldaten die härtesten Anforderungen stellt, zu Ihren Gunsten wenden zu können. Stpr, wie wir sie in allen Kämpfen kennengelernt haben, bleiben sie in ihren Schneelöchern hocken, wenn Widerstand bereits so gut wie zwecklos ist. Sre machen es wie der Vogel Strauß, stecken ihre Köpfe in den Schnee und hoffen vielleicht, daß sie unbemerkt bleiben. Ihre Hoffnung ist vergeblich. Die Erbitterung ist zu groß, die in unseren Infanteristen lebt, die in mühsamen Kämpfen, im tiefen Schnee Schritt um Schritt dahinstampfend, die Gesichter vom schneidigen Wind, der aus Nordosten kommt, halb erfroren, das Dorf nehmen. In dunkler Nacht marschieren sowjetische Kräfte in Bataillonsstärke auf tinsere Stellungen zu. Ihr Tun ist unbegreiflich. Posten bemerken sie. Auf wenige Meter, es sind knapp hundert, werden sie durch das zusammengefaßte Feuer der alarmierten Kompanie zusammenkartätscht. In wirren, grauenhaften Haufen, wie sie der Tod auf der Flucht und im Marsch noch ereilte, decken sie den Grund einer Mulde. Hunderte sind es, die hier mit einem Schlag und innerhalb weniger Minuten vernichtet wurden. In den Dörfern ist der Anblick nach unserem Angriff nicht anders. Gefallene, Gefallene und wieder Gefallene. Unermeßliche Blutopfer bringen die eingedrungenen Sowjetkräfte. Die riesigen Verluste der Sowjets erwecken nur zu leicht den falschen Eindruck, daß der Kampf unserer Infanterie doch nicht allzu schwierig sei. Gerade diese Ansicht ist der größte Irrtum, der entstehen könnte. Zäh, verbissen und heimtückisch, in jeder Situation noch gewillt anzugreifen, das ist das wahre Bild des Gegners. Nie aber wird es möglich sein, die Entbehrungen und die Anstrengungen, die unsere Infanteristen in diesen Abwehrkämpfen auf sich nehmen, in Worten zu schildern. Worte reichen nicht aus, können dem, der es nicht selbst miterlebte, der nicht selbst einer der Männer draußen war und nur von seinem warmen, gesicherten Zuhause aus die Kämpfe verfolgt und die Schilderungen liest, nicht das richtige Bild geben . . . Schnee liegt über dem Land und jeder Schritt muß erkämpft werden. Die eisige Kälte macht die Glieder erstarren und die Finger würden am Eisen der Waffen festkleben, griffe man sie mit bloßen Händen an. Vorne aber brennt das Dorf, das heute genommen wird. "Zäh wehren sich die Sowjets, und für manchen von uns ist es die Stunde, in der er sein Leben erfüllt. In diesem brennenden Doff, von dem kaum ein Haus stehen bleibt, wird die Kompanie heute übernachten. Wo? An den schwellenden Balken, in einem £chnee-loch, in der windgesclrtitzten Ecke eines ragenden Hausrestes? Noch wissen die Männer nicht, wo, wissen nur, daß sie in dem Dorf übernachten werden, ungeachtet der Kälte, ungeachtet der Entbehrungen. Kommt die Verpflegung nach oder werden sie abends mit knurrendem Magen ihr Lager, das gar kein Lager ist, beziehen? Werden sie nach einer durchfrorenen Nacht mit frost-starren Gliedern erwachen und nicht« von warmem Tee, von warmer Verpflegung verspüren, bis dann, wenn nicht inzwischen der Angriff weitergeht, dia Verpflegung nachgekommen isr? VieU leicht kauen sie nur den harten Zwieback der eisernen Ration und versuchen, das gefrorene Fleisch in der Büchse aufzutauen ... Vielleicht ist das nächste Dorf weniger versehrt, und sie finden in seinem Häusern Unterkunft. In den Stuben dieser Häuser werden sie dann zu zehn, zu fünfzehn und vielleicht noch meht liegen. Die Postenstände müssen dann besetzt gehalten werden. Fast ununterbrochen dauern diese Anstrengungen fort, werden noch solange anhalten, bis die letzten Reste der eingedrungenen Sowjets vernichtet sind. Das Leichenfeld, das die vorgehenden Kompanien und Regimenter in den genommenen Dörfern zurücklassen, ist trostlos. Die schwarzen Punkte, dl« weithin das Feld bedecken, können keine Gräber finden. Wer soll den steinhart, tiefer als zwei Meter gefrorenen Boden aufgraben, soll die unzähligen Sowjets zusammentragen? Jetzt bleiben sie im Schnee liegen. Nur den eigenen gefallenen Kameraden wird ein Grab geschaufelt. Eine Sprengladung jagt das harte Erdreich noch, und ein Kreuz im Schnee, von harten Männerfäusten zusammengefügt, besagt, daß hier einer sein Leben gegeben hat in diesem unerbittlichen Kampfe im Osten. 'So rollt die siegreiche Abwehrschlacht, in der die Reserven der Sowjets verbluten. Wir wissen, daß die Abwehr nicht überall so hart ist wie gerade hier, an dieser Stelle des mittleren Frontabschnittes, an der die Sowjets mit aller Macht den Durchbruch erzwingen wollen, der ihr Kriegsglück wenden soll. Wir stehen an einem def Brennpunkte der Ostfront. Aber wir wissen auch, daß dank des unvorstellbaren Opfermutes unserer unvergleichlichen . Infanteristen auch an diesem Brennpunkt kein entscheidender Erfolg durch die Sowjets erzielt werden wird. Die Oeschichte dieser Kämpfe aber, die mit dem Blut und den zahllosen Entbehrungen der in diesem Winter in vorderster Linie kämpfenden Männer geschrieben wird, wird nie zu vergessen sein. Ako želite, da Vam Vaš pismonoša ,S(*ietske$a fcsftedotja' vsak teden prinese na dom, Vas prosimo, da ta tednik takoj naročite pri pismonoši ali pa na pošti. Pismonoša prevzame od Vas tiar'1 ''»lino.— četrtletno RM 1.20, ter Vam bo prinašal časopis. S tem si pri-štedite naročevanie pri upravi la nakazovanje naročnine. Vsak pismonoša sprejema naročila in naročnino za »Štajerskega Gospodarja«. Bi!d: Arclilt Reichsminister dr. Joseph Goebbels je prispel v Graz, kjer je imel v četrtek zvečer velik govor. Ne samo mesto Graz, vsa Štajerska, in z njo tudi osvobojena Spodnja Štajerska pozdravlja v osebi državnega ministra dr. Goebbelsa enega izmed najognjevitejših sobojevnikov Adolf Hitlerja. Madžarski ministrski predsednik je odstopil Dosedanji madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Laszlo pl. Bardossy je zbolel ter je moral pred par dnevi iskati pomoči v nekem sana-toriju. Ker je pl. Bardossy obenem zaprosil za razrešitev svoje dolžnosti, je regent Horthy sprejel njegovo demisijo ter je poveril vodstvo vladnih poslov bivšemu poljedelskemu ministru Nikolaju pl. Kallay-u. Kakor preje Bardossy, bo novi ministrski predsednik obenem upravljal tudi posle zunanjega ministra. Vsi drugi ministri so ostali na svojih mestih. Nikolaj pl. Kallay je potomec stare plemenitaške rodbine, ki sega s svojimi rodovi nazaj do ustanovitve madžarske države. Rodil se je 1. 1878. študiral je pravo ter je služil sprva pri velikem županstvu v Szabolcsu. Pozneje je gospodaril na svojih veleposestvih v Ka-losčmjenu. Bil je medtem tudi veliki župan v Szabolcsu, po letu 1929 pa je služil pri raznih centralnih uradih v Budimpešti. Leta 1932 je vstopil v Gom-bosovo vlado kot poljedelski minister. V tem svojstvu je sklenil več trgovinskih pogodb, med drugim tudi z Nemčijo in takratno Avstrijo. Poljedelski, minister je bil do 1. 1935. Nikolaj pl. Kallay je tudi predsednik kmetijske zbornice v Potisju. Politična zborovanja na Spodnjem Štajerskem. Organizacija »Steirischer Hcimatbund« priredi v soboto, dne 14. marca 1942 v raznih krajih zborovanja, ki se bodo vršila kakor sledi: Cilli, Deut-sches Haus (ob 20. url), Mahrenberg (ob 19. uri), Presen (ob 16. uri), Egidi, Kani-scha (ob 20. uri), Gonobitz, Tepinadorf (ob 18. uri), Plankenstein, Bartolomal (ob 16. uri), Windischgraz, St. Johaiin (ob 15. uri), Windiichgarz, Pametsch (ob 19. mi), Drauweiler, kinodvorana (ob 20. uri), Drau\veiler, gostilna Riedl (ob 20. uri), Brunndprf, gledališka dvorana (ob 20. uri), Brunndorf, Mras (ob 20. uri), Brunn-dorf, Rechberger (ob 20. uri). Winter-dorf, Janschendorf (ob 17.30 uri), Winter-dorf, Swetnitza (ob 17.30 uri), Winterdorf Juwantzen (ob 17.30 uri), Gairach (ob 20. uri). Angleški list o življenju angleških vojakov v Egiptu. »Daily Mail« je nedavno med drugim objavil tudi to-le: »Medtem, ko čete na fronti ne uživajo nikakšne svobode ter 24 ur na dan gledajo smrti v oči, se vozijo oficirji v Kairo po dvakrat na dan z avtomobili v glavni stan, kjer igrajo golf, nosijo lepe uniforme in še niso nikdar slišali, kako eksplodira bomba ali kako žvižga izstrelek resno mišljene puške. Tako življenje v zaledju je bedasto. Tudi, če ne prinese izgub bitk, je brezdvomno prineslo druge težk« šlcode,« - Weltbild. Reichsinnenniinister dr. Wilhelm Frick, to je minister notranjih zadev, je dne 12. marca 1942 stopil v svojo '65. leto starosti. Minister Frick je eden tistih sodelavcev Fiihrer-ja, ki je v času najbolj trdih bojev nacionalsocialistov našel pot v njihove vrste. Kot višji uradnik policijskega ravnateljstva v Miinchenu je v istem svojstu spoznal Adolf Hitler-ja, kateremu se je nato pridružil. Kot vodja političnega oddelka policije se je po svojih močeh zavzemal za Fiihrer-ja ter mu v sporih, ki jih je nacionalsocializem imel s takratnim režimom v Miinchen-u, svetoval iti pomagal. Na Flihrer-jevi strani je bil Frick tudi v prvi uri dviga nacional-socializma dne 8. novembra 1923. Prišel je radi tega ob službo in v preiskavo. »Kal obnove Nemčije sem spoznal v nacionalsocializinu«, tako je izjavil pred sodnim tribunalom, ko so ga takratni režimovci za vse to klicali na odgovor. Frick je pozneje postal prvi nacio-nalsocialistični minister v deželi Thüringen, kjer je imel kot prvi priložnost, izvajati nacionalsocialistična načela v praksi. Kar je v Thüringen-it začel, je pozneje, ko je postal minister Reich-a, nadaljeval. Njegovo delo je po Fiihrer-jevih navodilih izvedena reforma celotne notranje uprave tef izoblikovanje nacionalsocialistične revolucije v zakonito obliko. Dr. Frick je rodom iz Pfalz-a. Organisation Todt im Kriegseinsatz Im hohen Nordeil In enger Zusammenarbeit mit der Luftwaflenbaukompanle errichten die Männer der Organisation Todt an der Eistneerfront Flugzeughallen Re.chsminister Dr. Frick - petinšestdesetietnik Reichsminister dr. Joseph Goebbels na Štajerskem Die untersteirische Jugend dient dem Führer! (Der Dienst der Deutschen Jugend im Steirischen Heimatbund) Unser Führer Adolf Hitler will eine •tramme Jugend, er will Jungen und Mädel, die einmal zu tüchtigen, charaktervollen Deutschen heranwachsen. Denn wenn nach diesem großen Weltkampf der Sieg erfochten ist, dann muß ein hartes Geschlecht an die Aufbauarbeit des Friedens herangehen; dann müssen aus dem deutschen Volk die tüchtigsten Arbeiter und Bauern, die fähigsten Techniker -jnd Ingenieure, die tapfersten Soldaten, aber auch die besten Mütter der ganzen Welt hervorgehen. So hat nun die Jugend nach dem Willen des Führers die Pflicht, sich alle die Eigenschaften, Kenntnisse und Fähigkeiten anzueignen, die sie im späteren Leben brauchen wird. Auf Fahrten durch unsere schöne Heimat, in großen Zeltlagern, bei Sport und Spiel, beim Heimabend soll sich jeder körperlich und geistig ausbilden, sich stärken. Es darf keine Jungen und Mädel mehr geben, die beschäftigungslos auf der Straße herum-Iümmeln; wenn in ganz Deutschland die Hitlerjugend mit Millionen von Mitgliedern als die gewaltigste Jugendorganisation der Welt dasteht, so macht auch bei uns in Untersteiermark jeder mit Freude und Begeisterung seinen Dienst in der Deutschen Jugend im Steirischen Heimatbund. In jedem Ort, über das ganze Land verteilt, stehen die Einheiten: Gefolgschaften, Fähnlein und Mädelgruppen. Und überall sind verantwortungsbewußte Führer und Führerinnen mit Eifer und Hingabe dabei, ihre jungen Kameraden zu erziehen. Verschieden sind die Arbeitsgebiete: Die jungen müssen hart werden; sie machen daher sportliche Übungen, Geländedienst und Kampfspiele, Ordnungsübungen, sie lernen sich in allen Lebenslagen zurechtzufinden. Die Mädel wiederum sollen einmal gute, rechte Mütter und Hausfrauen werden: Sie lernen In eigenen Arbeitsgemeinschaften Kochen und Nähen, daneben ist ihnen auch die Pflege unserer schönen Volkslieder anvertraut. Das sind natürlich nur einige Gebiete, die Jugendarbeit ist ja sehr vielseitig, sie erfaßt den ganzen jungen Menschen. Eines haben sie alle gemeinsam: Den unbedingten Glauben an den Führer, den Willen zur Unterordnung unter die Forderungen der Gemeinschaft unseres Volkes. Und wer hätte nicht seine Freude beim Anblick dieser Jugend! Marschierende Jungen, singende Mädel, sie sind uns der lebendige Ausdruck einer neuen Zeit, in der wir alle als treue Gefolgsleute des Führers einer schöneren Zukunft entgegengehen. Jetzt, in der »Woche der Deutschen Jugend«, sehen wir, was diese jungen Kerle bisher schon geleistet haben. Und am 15. März werden nun die Zehnjährigen, die Jungen und Mädel des Jahrganges 1932, erfaßt zum Dienst in der bereits bewährten großen Gemeinschaft der Jugend. Es ist wohl der Ausdruck höchsten Vertrauens und der schönste Dank aller Eltern an den Führer, wenn sie ihm Ihre Kinder anvertrauen. Die Jungen und Mädel selbst, sie brennen ja schon darauf, mitmarschieren zu dürfen; für den kleinen Knirps, der bisher nur immer von fern beim Dienst des Jungvolks zusehen durfte, ist es die Erfüllung seines sehnlichsten Wunsches, daß nun auch er ein richtiger Pimpf werden darf. Der Jugend gehört die Zukunft. Der Führer selbst hat ihr Weg und Ziel gewiesen, als er vor vielen Jahren seine Überzeugung aussprach: »Glaubt mir, es wird eine Zeit kommen, da wird die deutsche Jugend ein wunderbar gesundes und strahlendes Antlitz besitzen, gesund, offen, aufrichtig, kühn und friedliebend!« Die untersteirische Jugend gelobt dem Führer ihre unverbrüchliche Treue und wird alles daransetzen, sich würdig zu erweisen des ihr verliehenen ehrenvollen Namens: Deutsche Jugend. W. H. B.-Heim, Zelle 0! (ob 19. uri), Sauritsch, Dubrawa, Michelitsch (ob 15. uri), Sau. ritsch, Lowretschan, šola (ob 15. uri), Ankenstein, gostilna Reicher (ob 15. uri), Medribnik (ob 18. uri), gostilna Debelak (ob 18. uri), Trifail, Gairach, Hemna (ob 18. uri), šola (ob 10. uri), Gairach, Kra-chosche (ob 10. uri), Gairach, šola (obi 14. uri), Gallenegg, šola (ob 14. uri), Eichtal, Ost (ob 10. uri), Steinbrück, Laak (ob 10. uri), Steinbrück, dvorana St. H. B. (10.30 uri), Leitersberg, Welle (ob 20. uri), Leitersberg (ob 10.30 uri), 16. marca: Bischofdorf, Dornbüchl (obi 17. uri), Franz, dvorana H. B. (ob 17, uri), Klein-Sonntag, Altstraß, šola (ob 17, uri), Zesendorf, šola (ob 18. uri), Plan-kenstein, Seitzdorf, hranilnica, Zelle Olli ob 17. uri), Leitersberg, dekliški dom (oh 20. uri), Thesen, Koschell (ob 20. uri), Thesen, Dowitsch (ob 20. uri), Marburg VI, magdalenska dvorana (ob 20. uri), Friedau, Kulmberg, šola (ob 17. uri), Allerheiligen (ob 17. uri), Jcolodvorska restavracija (ob 17. uri), Paulovzen (ob 17, uri), kmet Kralj (ob 17. uri), Groß-Sonn-tag, Dienststelle (ob 19. uri), Witschanetz, Fiderschek (ob 19. uri), Unterbüchlen, šola (ob 19. uri). 17. marca. Amtmannsfeld, Lorenzen, dvorana za šolanje, Bergneustift, šola (ob 17. uri), Oppendorf, gasilska dvorana (ob 17. uri), Oberburg, dvorana St. H. B. (ob 15. uri), Leutsch, dvorana St. H. B. (ob 18.30), Maxau, dvorana St. H. B. (oh 17.30), Monsberg, Stoperzen (ob 17. uri), šola (ob 19. uri), tovarna (ob 19. uri), Mertendorf, Puchdorf, gostilna Zwetko (ob 18. uri), Marburg I, Wirtschaftskammer, Diensttelle, kazino in kino dvorana (ob 20. uri), Gams, gledališka dvorana, in Brudermann (ob 19. uri), Windischfei-stritz, Schmitzberg, gostilna Essich, Zelle 0VI ob 18. uri, Gonobitz, Stranitzen, šola, Zelle 0V (ob 18. uri), Cilli-Laisberg, go-stilna Grüne, ob 19. uri. 18. marca: Arndorf, Lendorf (ob 17« uri), Oberburg, Wotschna (ob 15. uri), Ponigl, Raiffeisenkasse (ob 17. uri), Klein-Sonntag, Radoslavzen, b. Filipitsch (obi 17. uri), Klein-Sonntag, Drahorn, b. Ran-tascha (ob 18. uri), Egidi, Dimnik-Saal, Zelle 01 (ob 20. uri), Oberpulsgau (ob 19. uri), gostilna Mochorko, Zelle Olli (ob 19. uri), Windischgraz, Werche, Zelle Olli (ob 18. uri), Kötsch (ob 20. uri), Jugendheim ob 20. uri, Hausampacher, šola v Rott-wein-u, Lebe, Unter-Kötsch (ob 19. uri). Rotwein, Linde (ob 20. uri), Marburg Ii Töchterheim, Meran (ob 20. uri), Kirchberg, Volksbildungsheim, Wranga, gostilna Ömuletz (ob 17. uri), Wittmannsberg, dvorana St. H. B. (ob 19. uri), Dörnberg, gostilna Wurzer (ob 19. uri). 19. marca: Kaisersberg, Kaag, športno igrišče (ob 16.30 uri), Polstrau, dom Wehrmannschaft (ob 19. uri), Zellnitz, šola Hl. Geist, Zelle 01V (ob 14. uri), Frauenberg, Waldlberg, kmet Knuplesch, Zelle 01 (ob 15. uri), Windischgraz, dvorana St. H. B., Zelle 011, Neustift (ob 20« uri), Oberburg, Neustift (ob 15. uri), Oberburg, Martin a. Dreiht (ob 17. uri), Laufen, Heimatbund dvorana (ob 17. uri), Cilli-Kötting, Deutsches Haus (ob 17. uri), Cilli-Forstwald, Deutsches Haus (obi 20. uri), Hochenegg, dvorana Heimatbund (ob 15. uri), Rohitsch, dvorana hotela Post (ob 15. uri), Rohitsch-Sauerbrunn, dvorana hotela Post (ob 19. uri), Eriachstein, gostilna Habianitsch (ob 17. uri), Polstrau, Obrisch, gostilna Trsteniak (obi 19. uri), Dornau, Patzing, gostilna Tobias (ob 17. uri), Jörgendorf, dvorana St. H. B. (ob 17. uri), Dornau, šola (ob 19. uri), Dornau-Steinperk, šola (ob 19. uri), Wie- Zborovanja organizaeife Steirischer Heimatbund Med 15. in 21. marcem 1942 se vršijo zborovanja organizacije Steirischer Hei-matbund kakor sledi: 15. marca: Jahring, St. H. B.-Heim, Zelle 01 (ob 14. uri), Jahring, St. H.-Heim, Zelle Ol (ob 17. uri), Jakobstaj, Zelle 01, Oberklappenberg, B. Platteis (ob 14. uri), Jakobstal, Rotschützen, posestnik Peklar, Zelle 011 (ob 13. uri), Jakobstal, Kuschernik, gostilna Schauperl, Zelle Olli (ob 17. uri), Hohenmauten, dvorana strokovne organizacije, Zelle 01 (ob 14. uri), Hohenmauten (ob 17. uri), Fresen, Dörfi (ob 14. uri), gostilna Hlade, Zelle Olli (ob 14. uri), Fresen, St. Oswald (ob 14. uri), gostilna Peterschinegg, Zelle 011 (ob 17. un), Kunigund, Witschein (ob 17. uri), tola, Zelle 0V (ob 15. uri), Hagau, Hagau (ob 15. uri), St. H. B.-Heim, Zelle 01 (ob 15. uri), Egidi, Zellnitz, kmet Spellitz, Zierberg, Zelle Olli (ob 15. uri), Gewerk- schaft, Zelle 011 (ob 18. uri), Mahrenberg, Wuchern (ob 18. uri), St. H. B.-Heim, Zelle 01V (ob 14. uri), Oberpulsgau (ob 14. uri), gostilna Ziesel, Zelle 011 (ob 19. uri), Windischfeistritz, St. Martin frib 19. uri), gostilna Bukovnik, Zelle 0VIII (ob 15. uri), Saldenhofen (ob 15. uri), občinska dvorana, Zelle 01, 011 (ob 17. uri), •Waldegg, St, Ilgen (ob 17. uri), St. H. B.Heim, Zelle 011 (ob 15. uri), Waldegg, St. Florian (ob 15. uri), Hudovernikova dvorana (Zelle 0IV (ob 15. uri), Schleinitz (ob 15. uri), šola Zelle 01 (ob 18. uri), Dobrovzen (ob 18. uri), šdla Zelle Olli (ob 15. uri), Hohenstein (ob 15. uri), dvorana Kratschunk, Zelle 01 (ob 15. uri), Würz, Obertäubling, občina, Zelle 0IV, Barbara Zelle Olli (ob 18. uri), Windischfeistritz, hranilnica, Zelle 01, Zelle 011 (ob 19. uri), Gonobitz, St. H. B.-Jugendheim, Zelle 01 (ob 15. uri), Kerschbach, St. H. GOSPODARSTVO Važno za gozdne posestnike! ozirom na odredbo šefa civilne uprave z dne 10. julija 1941 se mora običajna letna sečnja na 130% zvišati. Radi tega mora vsak gozdni posestnik več sekati, kot Je običajno sekal do sedaj. Sekati mora radi tega, kakor hitro bodo vremenske prilike dopuščale. Vsaka sečnja, ki presega 5 m3, torej tudi sečnja lesa za kurjavo, se mora poprej najaviti pristojnemu Forstamt-u ali tozdarskemu uradu v svrho izstavitve sečnega dovoljenja. Vsak gozdni posest-aik, ki bi imel rad kakšna pojasnila glede gozda ali lesa, naj se obrne zato na Forstamt, kajti ta urad je vprav zato, da daje kmečkim posestnikom v vseh vprašanjih nasvete in navodila. Radi tega je vsak strah pred tem uradom neumesten. Vojno-gospodarska naloga gozdarskega urada je tudi ta, da se nobeden kos lesa, ki bi lahko služil kot uporabni les (Nutzholz), ne bi uporabil za kurjavo. Tozadevni predpisi se morajo vestno izpolnjevati, sicer sledi stroga kazen! Nobeden «drav komad kokršne koli vrste od 2 m 'dolžine in 10 cm premera navzgor se ne sme sežgati, kajti to je uporabni les! Posebno se opozarja na to, da je najbolj dragocen les sadnega drevja, ki zdrav in ravno raščen nadomešča dragocene ino-remske lesne vrste. Posebno je pri tem paziti na oreh in hruško. Tudi drugih vrst .lesa: bilo iglavci ali listavci, čeprav so manj vredni kot na primer jesen, hrast, kostanj, lipa, javor, brest in končno tudi bukva, ne smemo pokuriti, če se dajo ko- derdrieß, Podgorje, šola, Zelle IL (ob 10. uri), St. Nikolai, gostilna Butschnik, Zelle Dil (ob 14. uri), Schober, Hl. Kreuz, šola (ob 13. uri), Slemen, Bauer Urbas (ob ».30 uri), Zelle Olli (ob 9. 30 uri), Win-dischfeistritz, Rittersberg, gostilna Wer-hovnik, Zelle 0V (ob 15. uri), Weiten-Btein, dvorana Kunsmann, Zelle 01 (ob 9.30 uri), Weitenstein, Unter-Doiitsch, gostilna Führer, Zelle 011 (ob 14. uri). 20. marca: Bad Radein, Kapellen (ob 18. uri), Eichmautdorf (ob 15. uri), Ober-Radkersburg, Kerschbach (ob 18. uri), Stainztal (ob 15. uri), Rabensberg, dvorana St. H. B. (ob 17. uri), Packenstein, dvorana St. H. B. (ob 17. uri), Thomasberg, Sawzen 22, lrgolitsch (ob 17. uri), Rutzmanetz 55, Kowatschetz (ob 17. uri), trhomasberg, dvorana St. H. B. (ob 19. uri), Hranigowetz, Orban Alois (ob 19. uri). Laufen-Trautmannsdorf (ob 17. uri). 21. marca: Cilli-grad, gostilna Stegu (ob 18.30 uri), Leutsch Sulzbach (ob 17. uri), Bad Neuhaus, dvorana Schweizerei (ob 17. uri), Neukirchen, šola (ob 15. uri), Windischgraz, Otischnigberg, Zelle DVIH, šola (ob 16. uri), Jahring, Pölitsch-|>erg, kmet Ledineg, Zelle Olli (ob 16. uri). Fresen, Kappel, gostilna Richter, Zelle OIV (ob 16. uri), Ranzenberg, Kreismag., Zelle Ol (ob 18. uri), Ranzenberg, Unter-Kunigund, šola, Zelle Oil (ob 13.30 ttri), Ranzenberg, Roßbach, gostilna Fi-folt, Zelle Olli (ob 16. uri), Frauheim, Kötscherbachern, gostilna Kopp, Zelle OV (ob 15. uri), Oberpulsgau, Pragerhof, gostilna Bergles, Zelle OIV (ob 18. uri), Pettau 1, Pichldorf (ob 18. uri), Ragosnitz (ob 18. uri), Marburg-linkes Drauufer, dvorana Heimatbund, Marburg-rechtes Drauufer, garaža, TriesterstraBe (ob 20. uri). ristno uporabiti. V kolikor ima bukva zdrav raven vrh, se ta porabi za doge, drugi komadi kot jamski les, za železne pragove prihajajo v poštev od 2.5 do 2.6 metrov dolgi hlodi, za na žago pa 4 do 5 metrov dolžine. Kratko, za drva je samo bolan, trhlen, vijugast, vrtinčast, rogovi-last, kladast in močno vejnat les. Vsak drug les je uporabni les in se mora kot tak obdelovati in uporabiti, Posebno moramo opozoriti na to glede jamskega lesa. Pozivamo vse kmete, ki imajo ob potokih, poteh ali kjer koli v gozdu vrbe, topole in jelše, da jih takoj posekajo in jih stavijo rudnikom na razpolago kot jamski les. Ako ima kdo doma v zalogi les, bilo katere koli vrste, preko 2 m dolge in ravne kose, naj to proda za v rudnike. V bodoči jeseni se bo uvedlo takozvani »Umlageverfahren« ali naknadni postopek.. Vsak gozdni posestnik bo dobil predlog * za posekanje gotove količine lesa. Gozdarski uradi so v ta namen že sedaj izdali sečne predloge in jih še bodo. Kdor ima kaj za sečnjo zrelega lesa in ima namen, istega posekati, naj to nemudoma utsmeno ali pismeno javi pristojnemu gozdarskemu uradu Končno je potrebno opozoriti na to, da mora vsak kupec, ki kupuje les, bilo okrogel, rezani ali pa drva, prodajalcu izročiti nabavno dovoljenje ali Bezugschein, kmet pa sme prodati les šele, ko to dovoljenje sprejme od kupca. Ako kupec lesa gozdnemu posestniku nabavnega dovoljenja ne izroči, je kupčija neveljavna. Ta nabavni listek je treba vsakikrat staviti pristojnemu gozdarskemu uradu v pregled. Nabavno dovoljenje je treba imeti tudi v primeru, ako se bodisi drva, ali pa okrogel, oziroma rezan in tesan les uporablja za lastne potrebe! Ne zahteva se pa nabavno dovoljenje takrat, kadar krajevni potrošnik ali obrtnik kupi do 10 m3 lesa listavcev, iglavcev ali do 10 m3 rezanega lesa pri enem ali več gozdnih posestnikih. Prosta je tudi dobava drv za 2 klaftre (do 8 kubičnih metrov). Isto velja tudi za domačo uporabo, kar znači, da gozdni posestnik lahko uporabi do 10 m3 iglavcev za lastno uporabo, ne da bi moral imeti nabavno dovoljenje. Ako rabi več, tedaj potrebuje nabavno dovoljenje. Nabavno dovoljenje se mora glasiti na vrsto lesa in za kakovost, ki se kupuje. Ako hoče torej pri sečnji kdo dobiti n. pr. 50 m" bukovih hlodov, 30* jamskega lesa, 20 m' dog, 30 m3 železniških pragov in 20 m* drv, potrebuje za to 5 različnih nabavnih listov ali Bezugschein-ov ali pa mora biti navedenih vseh 5 sortimentov lesa na enem. Važno je tudi to, da je treba po izvršeni sečnji in meritvi lesa dati točne podatke o množini in o vrstah lesu ter o poedinih kakovostih pristojnemu gozdarskemu uradu. Ne zadostuje napisati na primer: posekal sem 25 m3 lesa, temveč se mora natančno javiti: 2 m" smrekovih hlodov, 5 m* bukovih debel, 8 m' smrekovega jamskega lesa, 5 m3 bukovih pragov in sicer od teh 4 m* iz trdega in 1 m3 iz mehkega lesa. Tudi je treba javiti količino lesa, ki ga je posestnik za lastno uporabo posekal iz gozda. Kdor želi natančnejših pojasnil naj povpraša pismeno, ali še bolje: naj gre osebno na pristojen gozdarski urad, t i. Forstamt. X Prodajanje deipvnih konj na Spod. njem štajerskem urejeno. Po 1. marcu 1942 se sme na Spodnjem Štajerskem nad eno leto stare delovne konje prodajati samo z nakaznico za konje in obvezni sklepni list za delovne in izkoriščevalne svrhe. Gre za takozvano »Pferdekarte und SchluBscheinverpflichtung«. Za take konje se mora določiti najvišja cena od nekega javnega konjskega sejma, ali pa od kake druge, po šefu civilne uprave dovoljene oddajne prireditve, oziroma po kaki drugi cenitvi, ki se je vršila v zadnjih treh~mesecih. X Trgovska pogodba med Bolgarijo in švedsko. Med Bolgarijo in Švedsko Je nedavno prišlo do trgovskega dogovora v pogledu izmenjave blaga v prvih šestih mesecih tekočega leta. Bolgarija bo v glavnem švedski monopolski upravi prodajala tobak medtem ko bodo Švedi Bol» gariji dobavljali železnino, stroje, instrumente in celulozo. X Skrb Amerikancev za aluminij. Ze- dinjene države Severne Amerike so v 500 kovinskih tovarnah zaplenile vse zaloge aluminija, ki se nahaja v polfabrikatih in izgotovljenem blagu. Aluminij potrebujejo za produkcijo letal. X Nova riževa polja v Romuniji. V romunskem kmetijskem ministrstvu so izdelali načrte za ureditev novih riževih njiv v raznih okrajih starega dela Romunije. Gre za 108 hektarjev zemlje, kjer bodo preskusili razne vrste riža. X 67% vseh petrolejsklh vrelcev Sumatre v japonskih rokah. Strokovnjaki trdijo, da ima Japonska sedaj 67% vseh petrolejskih vrelcev Sumatre v svoiih rokah, ker ji je uspelo polastiti se Djamba-sa in Palembanga, ki sta najbogatejša področja nizozemske-vzhodne-indijske pe-trolejske industrije. Pred izbruhom vojne je Palembang producirá! 3,100.000, Djam-bas pa 1,200.000 ton letno. X V Bolgariji so zvišali cene tobaku. Bolgarska monopolska upra\jp je podražila cigarete boljših vrst za 50 levov pri kilogramu tobaka. Cenejše vrste tobaka so pa zvišane za 25 levov. Višji izkupiček iz tega zvišanja bo tekel za obvezno za varovanje kmetijskih kultur zoper točo. X Ameriške oblasti omejujejo uporabe tekstilij. Kljub kričanju o neizčrpnih vi rih surovin, so Zedinjene države Severne Amerike izdale razne omejitve, ki se na našajo na potrošnjo tekstilnega blaga Izšli so, kakor poroča časopisje, razri predpisi, ki določajo, kaj in kakšna oblačila se sme izdelovati in nositi. X Zlate zaloge švedske državne banke. Februarski izkaz švedske državne bankt za februar izkazuje velike spremembe v stanju zlata in valutne rezerve. Zaloge zlata so v zadnjem tednu od 107.42 milijonov kron poskočile na 1054 milijonov kron. S tem je zlata zaloga švedske državne banke prekoračila milijardno mejo. X Finska je najela notranje posojilo. Finska vlada je razpisala notranje posojilo v iznosu dveh milijard finskih mark. Posojilo nosi naziv »Posojilo domovine« datirano je s 1. marcem 1942 ter bo teklo 7 let. Kakor znano, je Finska lansko leto najela eno slično posojilo v iznosu dveh milijard, ki je nosilo naziv »Za delo in boj«, ki ga je finski narod v dveh me secih podpisal. X Lettland gradi tri nove tovarne & predelavo lanu. Tvrdka »Linas«, ki imr svoj sedež v Rigi, gradi tri nove tovarne ki bodo predelovale lan in sicer v Pane munelisu, Panemusysu in v Karteni. Tovarne bodo najmoderneje opremljene. A Panemunelisu bo tovarna kmalu gotova. Scherl-Bilderdienst-M. Der Reis, das Brot des Ostens Fiir fast alle Bewohner Ostasiens ist der Reis das Hauptnahrungsinittel. Vielfach findet man hochentwickelte Reiskulturen, so auch in den verschiedensten Teilen von Java. Unser Bild zeigt Reispflanzungen in der Nähe von Tjisarua, die der Landschaft ihr eigenartiges Gepräge geben. Wesentlich ist eine gleichmäßige Bewässerung der Reisfelder, die durch die Aufschüttung von untereinander angeordneten Dämmen erreicht wird. UMNI KMETOVALEC „Kmetic, sej Ko smo bili še otroci, so nam dedki in babice pravili pravljice o dobrih vilah, ki so ljudem svetovale, kaj 111 kako naj delajo, da bodo imeli uspeh. In so med drugim svetovale te dobre vile kmetovalcem tudi: »Kmetič, sej lan, sej!« Kdor jih je ubogal, si mu je dobro godilo, a tistim, ki ubogati niso hoteli, slabo. Tako pravljica. Dandanes se rojenice več ne oglašajo, da bi z dobrimi sveti pomagale ljudem. Pač pa izhajajo dandanes strokovni časopisi v ta namen. Tudi naš list skuša naše kmetovalce z dobrimi nasveti navajati na tako gospodarjenje, ki najbolje ustreza danim razmeram in zahtevam. Tudi mi danes pozivamo: »Kmetič, sej lan, sej!« Vemo, da ogromna večina našega ljudstva lanu več ne prideluje, da ga — zlasti mlajši rod — niti več ne pozna. Zato ni dovolj, naše kmečke gospodarje samo pozvati, naj začnejo lan vnovič pridelovati, marveč je potrebno lan, njega lastnosti, zvrsti in pridelovanje tako opisati, kot bi šlo za kakšno novo kmetijsko rastlino, ne pa za našo najstarejšo kmetijsko rastlino, ki je bila še pred sto leti na vseh naših kmetijah tudi najvažnejša. Da je lan z naših polj popolnoma izginil, je povzročilo uvažanje bombaža in jedilnega ter industrijskega olja, radi česar so cene lanu, lanenemu predivu in lane-nemu olju tako padle, ga se ga niti za domačo porabo nI več splačalo pridelovati. Narobe se godi danes: Vprav zaradi ne-možnosti uvažanja bombažnega prediva in jedilnih, kakor tudi industrijskih olj je cena lanenemu predivu in lanenemu olju spet izredno porasla in — pridelovanje lanu se spet splača! Poleg tega ima pridelovanje lanu še po-t seben pomen za vojno gospodarstvo. Radi tega se bodo uotovo tudi spdnještajerskl lan, sej!" kmetvalci pridelovanja lanu spet splošno poprijeli. Da jim to olajšamo, boino v naslednjem na kratko opisali lan in njega pridelovanje. I. ZVRSTI LANU Pri nas so poznane samo sledeče zvrsti: a) Navadni lan ali glatavec. katerega glavice se ne prezajo (razpokujejo samo od sebe), zraste do 90 cm visok in daje močno predivo. Steblo je šibko, cvetje drobno in seme temno. Ta lan je pri nas najbolj razširjen in najbolj primeren. Se-jemo ga zgcdaj spomladi, zato mu pravimo tudi spomladni ali jari lan. Daje obilo prediva, pa manj semena kot druge zvrsti. b) Prezovec je tudi jara zvrst lanu, vendar ga sejemo šele pozno spomladi — koncem maja. Rasti je manjše in bolj nežne kot navadni lati, zato mu rečejo tudi mali lan. Močno se razraste v širino, obilo cvete, daje več, pa tudi debelejšega in mastnejšega semena kot navadni lan in tudi predivo je tanjše, svetlejše in boljše, vendar ga je manj in vlakna so krajša. Ta zvrst je posebno pripravna za pridelovanje olja. c) Zimski lan ali turški lan sejemo jeseni. Stebelca tega lanu so nizka, debela in močno razraščena. Rodi obilo semena, ako ga sejemo jeseni. Če pa bi sejali seme te sorte spomladi, sicer tudi dozori, vendar daje drobnejše in lažje, torej manjvredno seme. Pri spomladanski setvi lanu pazimo, da nam ga ne podtaknejo prvih dveli zvrsti, posebno še, ker daje ta vrsta tudi najslabše vlakno, ki ga predilnice odklanjajo. Vse sorte lanu dajejo v ravnini, v vročih in stihih legah več in bolj mastnega semena kot v planinskem, vlažnem in meglenem podnebju, kjer pa daje lan nasprotno daljše in krepkejše predivo. 2. PRIDELOVANJE LANU Pri lanu odpade na seme 7 do 25°/o te/e vse rastline, na steblovje 50—83%, ostalo so pleve in korenine. Seme vsebuje olja do 43°/o svoje teže. V naših podnebnih razmerah uspeva lan do 900 m- višine, torej povsod. I11 sicer mu prijajo v vlažnejših okoliših lahke, peščeno ilovnate zemlje, v bolj suhih krajih 'pa uspeva bolje na težji zemlji. Zemlja s trajno stoječo vlago pa ni za lan primerna. Suša, moča in hudi vetrovi kvarijo kakovost prediva, zato naj bo njiva za lan v zavettii legi. Lan se sme sejati -na eno in isto njivo šele vsako sedmo leto; kajti lan zemljo utrudi in tega utrujenja ne moremo z ničemer odpraviti, kajti po znanstvenih domnevah izločajo lanene korenine neke za lati škodljive izločke, ki se šele tekom let v zemlji porazgubijo, tako"da moremo lan spet na isti njivi pridelovati. Najbolje uspeva lan na deteljišču. Zato je posebno prikladno, sejati pozni lan ali prezavec na deteljišče pokošene inkarnat-ke ali tudi po prvi košnji navadne detelje. Tudi za gnojenimi okopavinami, posebno za koruzo ali krompirjem lan dobro uspeva: seveda pridejo te okopavine, kakor tudi strniščno korenje in repa kot predsadež v poštev predvsem za zgodnji navadni lan. Važno je vedeti, da lan tudi na preorani ledini dobro uspeva, ako ¿S varujemo pred zapleveljenjem. Lan sovraži apno in gnojenje z apneni-mi gnojili, pač pa potrebuje obilno gnojenje s fosfornimi in kalijevimi gnojili; ker zemljo lia hranilnih snoveh zelo izčrpa. Potrebuje torej dovolj hitro raztopljivih in lahko privzemljivih hranilnih snovi. S svežini hlevskim gnojem mu ne smemo gnojiti, ker gnoj njivo zapleveli in povzroči neenakomeren razvoj lanu ter trda in krhka vlakna. Na 1 ha gnojimo lanu s približno 200 kg kalijeve soli, s 150 ksr Tliomasove žlindre in s 100 kg apnenega dušika. Preveč dušika mu ne smemo dati, ker bi v tem primeru polegel in dal tudi predivo slabše kakovosti. Izvrstno gnojilo za lan je dobro predelan kompost. 3. SETEV Zemljo moramo za setev lanu skrbno pripraviti. Najbolje je, če imamo na razpolago že jeseni preorano in pognojeno njivo, ker v takem primeru spomladi sploh nič ne preoravanto, marveč le s kultivatorjem prerahljamo, čim se je zemlja dovolj osušila, in lan (glavatec) čimprej posejetno. Seveda, če sejemo pozni lan, prezavec, ki je kot rečeno, za pridelovanje olja še boljši, moramo deteljišče na sveže preorati. Vsekakor je treba površino zemlje pred setvijo lanu večkrat prevleči, tako da je površina ravna, rahla in kot vrt čista. Seme mora biti enakomerna, prijetnega vonja (to je: ne plesnjivo!), čvrsto in težko ter zlatorumene ali svetlokostanjeve barve. Če vržemo laneno seme v vodo, mora hitro utoniti, če pa plava, je za setev neuporabno. Dobro laneno seme med prsti polzi, je gladko in mehko, hekto-literska teža mora znašati vsaj 68 kg. Paziti je, da je laneno seme popolnoma očiščeno vseh plevelnih semen, zlasti pa prosto predenice. Kaljivost lanenega semena traje 5 do 6 let, in je 4 leta staro seme boljše, kot pa eno ali dve leti staro. Zelo važno je menjavanje semeoa. Domače seme se v 4—5 letih popolnoma iz-prevrže. Zato je treba laneno seme menjati vsaj vsako tretje leto, in sicer naj se po možnosti dobavlja seme iz goratih, višje ležečih okolišev ali Iz severnih dežel. Glede časa setve velja za spomladanske sorte, da sejemo navadni lan ali gla-vatec čimprej mogoče, to je vsaj tekom aprila, mali lan ali prezavec pa: na de-telflšSe takoj po prvi košnji, v dolinah pa Je setev mogoča tudi še po izkopanem najzgodnejšem krompirju in po požetem ječmenu, to je do srede julija 1 To se pravi, da mali lan, prezavec, lahko uporabimo tudi kot drugi ali strniščni sadež! Lan za pridelovanje olja sejemo kar se da redko, dočim se seje lan za predivo kolikor mogoče gosto. Zato potrebujemo pri gosti setvi na 1 ha do 200 kg semena, pri redki samo do 100 kg. Še bolje je, lan za olje sejati s strojem, v vrste, po približno 20—22 cm oddaljene, to je sejemo samo v vsake drugo vrsto. Laneno seme mora priti približno 4 cm globoko v zemljo in sicer enakomerno, Vprav zato smo povdarjali, da je treba njivo že pred setvijo dodobra prevleči, po setvi pa samo na rahlo zavleči in na lahki zemlji z valjarjem povaljati. I OSKRBOVANJE LANU Navadno vzklije lan, če vreme ni pre-siiho ali pa premrzlo, že po 8 dneh. Ko le lan 3—4 cm visok, ga prvič oplevemo, in sicer z rokami. Pleti ne smemo v vlažnem vremenu, pa tudi ne ob zelo suhem, da ne poteptamo ali pa ne poru jemo lanu. Ob suhem vremenu so mlademu lanu zelo nevarni bolhači, ki lahko vso setev BHičijo. Preganjamo jih s škropivom »Uraoia-zelenilo«, ki ga prodajajo vse Kmetijske zadruge (Landwirtschaftliche Genossenschaften). In sicer škropimo z laatopino 50 gramov zelenila na 100 litrov vode. Ko Je plevel vnovič pognal, to je čez 4 do 5 tednov po prvem pletju, ga oplevemo drugič, zdaj lahko med vrstami že 5 strojem all okopalnikom in le v vrstah z roko, če smo lan sejali s strojem. Pfcletni nalivi vržejo lan ob tla, ako je presest sejan !n preveč z dušičnatimi gnoiiti pognojen. Štednja s semenom in dušična tirni gnojili je torej tudi iz tega v^fsiiä važna Tudi toča lahko uniči lanen nasad, posebno, če je že odcvel. Od škodljivcev so razen bolhačev nevarni tudi ogrci majskega hrošča. Največji sovražnik lanu pa je pleveU posebno lanena predenica, ki fettena stebelca izsesava. Okužena mesta Je treba požgati. seme pa pred setvijo skrbno prečistiti na čistilniku ali na situ, fcajiS seme predenice je drobno in ga je lähko mogoče odločiti od lanenega. Rastna doba lanu znaša 100 do 120 dni, to je do štiri mesece. Seveda je to odvisno od vremena, lege in zemlje. O spoznavanju zrelosti, o spravljanju lanu, o pridobivanju semena in prediva, o prodaji in uporabi semena za olje in tufli o pripravi in uporabi domačega platna — o vsem tem bomo govorili ob danem času, saj je do takrat še daleč. Pač pa vas danes prosimo, da-takoj pn-Išeete primeren kos zemljišča, ki vam bo letos služil za pridelovanje lanu ali lani-šee, istočasno pa si naročite primerno količino lanenega semena — to pa od zanesljive strani. Ponudb je v strokovnih listih dovolj! Kmetič, sej lan, sej! Še je čas, da se odločiš za to! OGLAŠUJTE! Pomladansko delo v kmečkih sadonosn kih Tri dela so v kmečkih sadovnjakih sedaj na vrsti. Sadno drevje bo treba očistiti in obrezati, izvršiti bo treba škropi-tev golega drevja ter nego zemlje. Pri obiezovanju bo treba odstraniti vse kar je suhega, kar se tišči ter vse veje in granice, ki se križajo in medsebojno ribajo. Proč morajo tudi veje in vejice, na katerih se drži mrčes in rak. Ustvariti je treba svetle pregledne krone, ker le v takih se ne bo držal mrčes. Kdor bo to opustil, bo že kar spomladi izgubil dober del sadne letine. Istočasno se mora na deblju sadnih dreves s krtačami in pripravami za praskanje odstraniti staro lahko ločljivo skorjo ter na isti rastoč mah. Te odtreb-ke je treba zbirati v rute ali papir, ki ga je preje položiti pod drevo, pozneje pa takoj zažgati, da se mrčes ne razširi. Šele sedaj pride škropljenje. V mnogih krajih se je škropljenje z drevesnim kar-bolinejem že precej udomačilo. Cas škropljenja je najbolj ugoden neposredno predno se poveča brstje. Takrat so radi zimskega spanja oslabljeni živalski sadni škodljivci najbolj občutljivi. Drevje je treba v tem času tako močno škropiti, kakor da bi se jih v pravem smislu besede kopalo. Tudi najmanjša zareza na Schcrt-Bilderdienst-M. Primitive Bodenbebauung in Sumatra Die Insel Sumatra ist auch in landwirtschaftlicher Beziehung ein reiches Land. Die Bodenbebauungsmethoden entsprechen jedoch noch denjenigen ferner Zeitalter. _ Unser Bild zeigt oben Wasser-biiiiel, die durch das bewässerte Reisfeld getrieben werden, um so den Boden zu piliigen. Eine andere Art der Bodenbearbeitung zeigt das untere Bild, auf dem man Frauen der Karo-Batak beim Umbrechen des Bodens sieht, wobei sie , sich langer Stangen bedienen. skorji ne sme ostati suhar Samo površno zmočenje lesa s škropivom je brez koristi. Ker je škropljenje s sadnim karbolineiem učinkovito le pioti živalskim škodljivcem in mahu, proti boleznim gob pa ne. je razen tega škropljenja potrebno še škropiti z bakrom in žveplom. Da se prepreči prvi in najmočnejši razvoj gob v letu. te to brizganje izvršiti neposredno predno se odpre brstje. Pa tudi na druge negovalne ukrene sadnega drevja se ne sme pozabiti. Na prvem mestu je potrebno narahlati gornio plast zemlje, kar se naj zgodi istočasno s pravilnim pomladanskim gnojenjem in to kakor hitro se zemljo lahko obdeluie. Razen potrebnega prezračenja zemlje rabi ista vsakoletno tudi nadomestilo za hranilne snovi, ki io je dala sadni letini. V slabo hranjeni zemlji sadno drevje ta-korekoč gladuje, ker mu zemlja ne more dajati za razvoj sadja zadostnih snovi. Za sadno drevje na travnikih je dobro, če se narahljano zemljo pusti nekaj časa odprto. Ce se ni zemljo že v jeseni nam11-ljalo, se to lahko in mora zgoditi sec!«;. Kjer primanjkuje mineralnih gnojil. lahko souporablja v znatnih količinah kompost. Pregloboko kopanje ni pnnn-ročljivo, ker se lahko poškoduje koren-ne. Obseg in velikost nakopane in naralilane zemlje naj odgovarja približno velikosti kroni drevesa. Spodnještajerski fantie kot votek* m junaki Ravnokar mi je prišel v roke moj osebni dnevnik iz svetovne vojne, ki sem ga pred četrtstoletjem pisal na italijanskem bojišču. Pri tem mi nehote pade v oči prepis točke v batal;on-skem povelju mojega takratnega c. kr. prostovoljnega strelskega bataljona (K. k. Freiwilliges Schtitzenfeldbata !-Ion Marburg IV), s katero se takratni poveljnik bataljona major Vlad poslavlja od svoje formacije. Besedilo dotične točke v povelju se je glasilo: »Po enoletnem delovanju se radi po-stavljenja na položaj poveljnika 3. poljskega lovskega bataljona ločim iz vaše sredine Ves ta čas sta v bojnih in mirnih pozicijah pokazali, da sta bataljon, kjer vlada brezhibna disciplina, odličen duh ter neustrašljiva hrabrost. Z vašimi vojaškimi vrlinami ste ustvarili zveze, ki nas bodo kljub ločitvi večno vezale. Moja hvaležnost častnikom in strelcem ostane neizbrisna. čuvajte s,i duha, ki ste ga prevzeli od svojih prednikov, negujte ga medseboj v svoj lasten kakor tudi v dobrobit vaših predpostavljenih in vaše lepe zelene štajerske! Ostanite vedno moji pridni in dobri štajerski fantje! (Steirerbuben). Bog vas naj blagoslovi in voai! To Vam kliče z željo popolne vojaške sreče Vaš odhajajoči poveljnik. Vlad, major.« Pri tej priložnosti bo zanimivo pripomniti, da je major Vlad, ki je kot stotnik poveljeval bataljonu prostovoljcev, za uspehe, ki jih je njegov ba- Verminderta LsistuRgea sind dl« Folge kranker Zähne. Wer kranke Zürne hat, kaut schlecht; wer schleeht kaut, verbaue nicht gut. Wenn ¿er Ernährunge-Krewlaui gestört ist. wird die Arbeltekraft verringert. Berum nichtige Zahnpflege morjene und ver »Rem abends mit einer guten Zahnpaste wie CWere-dont und jährlich zweimalige Zahnuntersuchung, auch ohne Zahnschmerzen. MAIE VESTI * Führe« Je odflkoval Generakiber«t-a Kle'st-a Za odlične rasluge v vodstvu ter brezozirno osebno obnašanje pred sovražnikom je Führer generaloberst-a Ewald von Kleist-a vrhovnega poveljnika neke oklopne armade, odlikoval s hrastovim listom k Viteškemu križu železnega križa, ♦o je das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Kleist se je raren na 4rugih bojiščih, odlikoval tudi v bojih na Balkanu. * Führer je odlikoval poglavnflca Hr. vatske dr. Ante Paveliča. Führer je dr. Ante Paveliča odlikoval z velikim križem nemškega orla (Großkreuz vom Deutschen Adler). Nemški poslanik v Zagrebu, Kasche, je poglavniku po Führer-jevem nalogu izročil to vieoko odlikovanje. * Ureditev centralne denarne banke v Ukrajini. Reichsminister za zasedeno •zemlje na Vzhodu je izdal odredbo o ustanovitvi centralne denarne banke v Ukrajini. Ta nova banka bo za gospodarsko obnovo Ukrajine velike koristi. * Spodnještajerc. oče devetih otrok. Je umrl. V Wagendorf-u pri Luttenberg-u je umrl kmetovalec Franr Trstenjak, star 70 let. Pokojni zapušča ženo in 9 otrok. * Živinski sejem v Windischfeistritz-u. Zupan mesta Windischfeistritz razglaša potom oglasa v našem listu, da se vrši prihodnji živinski sejem v Wmdtsch-feistritz-u dne 27. marca 1942. * O nakupu jajc v 33. dodeUlni perijodL V oglasnem delu prinašamo oglas šefa eivilne uprave, ki o tem naznanja, kakor sledi: Na odrezke a33 in b33 državnih nakaznic za jajca se je dodelilo po eno jajce. Ker se jajca še ni moglo povsod izdati, ostanejo imenovani odrezki tudi v 34. dodelilni perijodi veljavni. Izdaja jajc na iste se lahko vrši do 5. aprila 1942.« * Kosilo za šolarje. Že od januarja ti dobivajo v šolah v Kreis-u Marburg-Land v oddaljenih naselbinah stanujoči otroci toplo kosilo. Učiteljstvo vodi prt tem nadzorstvo. Dodatki občin omogočajo v v materialnem pogledu izvedbo te socialne zamisli, ki jo prirejajo žene organizacije Steirischer Heimatbund * V 62. leto zakonskega življenja sta Stopila zakonca Johann Wäß, poštni efcs-peditor, in njegova žena Marie, stanujoča v Marburg-u. Hans Sachsgasse 12. tatjon dosegel v deseti bitki na Soči maja 1917 med Duinom in Svetim Ivanom, bil izredno povišan v majorja, dobil je visoko odlikovanje, povrh je pa bil predlagan in odlikovan §e z najvišjim odlikovanjem, ki ga je poznala takratna monarhija, s takozvanim redom Marije Terezije, čast, fef je v vseh štirih letih svetovne vojne zadela samo par častnikov. Prostovoljni strelci so bili sestavljeni iz samih 16 do 18 letnih prostovoljcev iz Spodnještajerske. * Zopet se Je odlikoval Spodnještajerc. Gefreiter Thomas Arlati, iz Marburg-a, GauBgasse 4, je bil odlikovan za hrabrost z Železnim križem H. razreda (Eisernes Kreuz II. Klasse). * »Vom Kaiaerhof zur Reichliaiizlei« v če&tom jeziku. Dne 15. marca, ob tretji obletnici ustanovitve češko-moravskega protektorata. bo založba Orbis v Pragi izdala knjigo »Vom Kaiserhof zur Reichs-kanzlei«, ki jo je spisal državni minister dr. Goebbels, v č«3k«m jeziku. Predgovor češke izdaje je ■ napisal minister za pro-sveto ki vodja urada za poučevanj« naroda Emanuel Moravec. * Hrvatsko «tomebranStve. Maršal ki poslavnik Hrvatske, Slavko Kvaternik, je v hrvatskem sabori« v svojem poročilu e hrvatski oboroženi sili ali domobranstvu med drugim izjavil da je njena svrha samo braniti domovino. Niti sedaj in tudi v bodoče ne bo hrvatska armada služila kakemu napadalnemu cilju, temveč samo obrambi hrvatskih zgodovinskih področij, * 57.000 krat več vredno kakor zlato. Razen radija je najbolj dragocena rudnina na svetu polonij ali polonijum. Polonij je isto kakor radij, radioaktivna rudnina, ki se jO najde le v zelo pičlih količinah. Njegovo vrednost cenijo 57.000 krat višje kakor vrednost zlata. * Zastava iz ženskih las. Na jadralka neke japonske križarke se vije zastava — tu gre za japonsko zastavo — ki je tkana Iz samih ženskih las Osemsto japonskih žen in deklet je žrtvovalo svoj ženski okrasek, svoj« lase kot material za zastavo križarke. Predno 8© pa lase lahko predli in tkali, so jih morali beliti da so pozneje iz istih izdelali snežnobelo platno, iz katerega je danes japonska nacionalna zastava, r» kateri se vije simbol vzhajajočega sonca. * Dopusti članov delovnih posad. clam delovnih posad zaeebnega gospodarstva, ki »o po 1. septembra 1939 najmanj tri mesece delali izven svojega stalnega bivališča v obrambni ali državni delovni službi, imajo pri svojem povratku pravico na I4dnevni dopust radi oddiha. Najprej se pa morajo javiti pri svojih starih podjetjih. Tisti, ki se odpustijo na podlagi nenadomestljivosti, nimajo pravice na dopust. * Tatovi so se opekli. Na romunski obmejni postaji Cnrtici so iz nekega vagona «kradli takozvani Methil-alkohol. Posledice tatvine so prišle hitro in strašno do izraza. Pet prebivalcev mesta je umrlo, cela vrsta drugih se pa bori s smrtjo vsled zastrupljenja, medtem ko se pri nekaterih pojavljajo znaki oslepitve. * Zastopnik vrhovnega poveljnika kitajske komunistične armade umorjen. Kakor izjavljajo ujeti kitajski komunistični vojaki, je bil dne 17. februarja 11. pri nekih bojih z Japonci umorjen Paosen, zastopnik vrhovnega poveljnika kitajske komunistične armade. * Letala ne smejo v bližino Bele hiše v Washingtonn. Roosevelt je izdal odlok, ki prepoveduje letalcem, da hi preletavali takozvani Hydepark v Washingtonu, kjer stoji Bela hiša kot sedež predsednika Zedtajenih držav Severne Amerike. * Roosevelt ova žena pride v London. Neki švedski fist poroča iz New Yorka, da bo Roosevelt v kratkem poslal sfOjo ženo v London, kar bo ameriško-britan-ske odnose ojaŠIo. 0 Bolgarija bo gradila «ovo železnico. Bolgarija bo gradila železnico, ki bo vezala stari del Bolgarije z osvobojenimi pokrajinami. Prf delih bodo zaposlili 60 tisoč delavce*. * Švica je postavila svojega diplomatskega zastopnika pri slovaški vladi. Za Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Japonsko. Švedske, Bolgarijo, Romunijo to Vatikan nom je sedaj tudi Švica v Bratislavi zastopana pe svojem diplomatskem zastopniku in sicer po generalnem konzulu dr. GrassH-jn. Dr. Grassli je doslej služboval kot prvi poslamški tajnik v Berlinu. * Geiterala Cunuigtiam-a so oddaK v umobolnico. Iz'rtalifanskrh virov poročajo, da so angleškega generala Cnnnmgham-a, ki je bil preje poveljnik S. britanske armade. aazadnje je pa v klaverno končani angleški ofenzivi v Afriki doživel svoj fiaske ter bil edstavljen, nedavno radi duševne zmedenosti morali odpeljati v umbbolnico. * New York zatemnjiijejo. V New Yorku so izdali stroge ukrepe rad» zatemnitve mesta. Pri tem bo najbolj prizadet takozvani Broadway, ki ima naivei svetlobne reklame. Znano največjo reklamo na svetu, ki priporoča žvečilni gwnl» bodo seveda tudi odstranili ter njeno napravo, v kolikor je iz kovin, uporabili za staro železje. * Berlinskemu dvojnemu roparskemu morilca Walter Liidtke-ju so na sledu. Kakor smo v našem listu že poročati, išča kriminalna po4ieija roparskega morilca Walter Lüdtke-ja. Prva sled za njim je vodila v Wien, ki se ie pa pozneje Izgubila. Sedaj je pa neka ženska v Villach-n v Gan-u Kärnten našla živilske nakaznice, ki jih je odvzel umorjenim žrfc-vam v Berlinu. V svoji nevednosti najdbe ni takoj izročila najbližji policiji, tako da se Je zopet izgubil dragoceni čas, ki ie zločincu omogočil zabrisati sled za seboj. Zasledovanja se vršijo sedaj na podTagi ogleda prostora, kjer Je zavrgel dotične živilske nakaznice. * Japonska Je v treh mesecih zavoje-vala kaka dva milijona kvadratnih kilometrov sovražnega ozemlja. Japonska oborožena sila ie tekom treh mesecev, odkar traja vojna, zasedla velikanska področja, ki ležijo ne samo ločena eno od drugega, temveč tudi po morjih in oceanih zelo oddaljena od Japonske. Pri tem jo ni oviralo ničesar. Niti visoko neprehodno gorovje» £e nikdar prehojeni pragozdovi džungle, močvirji itd-» z euo besedo ničesar jo ni zadržalo, da bi stavljenih ji nalog ne izvršila. Od dosedaf zasedenega ozemlja meri otok Bornea 736.000, Sumatra 410.000, Celebes ISO.OOa Malajske države 128.000 ter Timor 31.00» kvadratnih kilometrov. Če temu dodamo še veliki del Filipinov (126.000), Javo (126.000) ter znatne deTe Burme in dele Nove Guineje ter Bali, Wake, Guam, Hongkong, Bilber- in Salomonsko otočje» da to dobrih dva milijona kvadratnih kilometrov. Japonsko otočje samo pa meri 680.000 kvadratnih kilometrov. * Židje na delu. švicarsko časopisje poroča, da so v Manchestru v Angliji zaprli skupino ljudi, ki so izdelovali lažne nakaznice za obleke. Med aretiranci. ki so sami židje, se najdejo imena kakor Samuel Bagnal, Abraham Snek, Himau Kojen, Abraham Glas in Levi Prasah. Kojen je krivdo priznal in sicer je on sam izdelal 70.000 oblačilnih nakaznic ter jifc za denar spravil v promet * V Angliji narašča tuberkuloza. Octkaf traja vojna, imajo v Angliji med 15 in 25» letnimi ženskami za 15 odst. več tuberkuloznih bolnikov kakor pred vojno. » 372 mož in častnikov so izgubili Angleži s potopitvijo Obeh rušilcev »Mata-bele« in »Gurkha« ter obafne strazne ladje »Gulver«. * Roosevelt se samo smehlja. »Bedinar Börsen-Zeitung« piše o neki zgodbici v Beli hiii. Predsednik Roosevelt je sprejel nekega človeka. Ko je pa ta v spremstvu Svojega prijatelja zopet zapuščal Belo hišo, je ves vzhičen rekel: »Si opazil, kako je k vsemu rekel »da«, kar sem m« predlagal?« — »Nikakor ne«, mu odvrne prijatelj, ki je Franklina Roosevelta bolje poznal. »Ou se je vedne samo smehljal « Anekdota odlično označuje moža, ki Je Angležem vedno obljuboval sinji no neba kot pomoč in potem — saj se je eamo smehljal. Tudi Stalin bo lahko prepeval pesmico o šarmantnem smehljaju gospoda v Beli hiši. Da se pri tem ne omenja še ameriških volllcev, ki jim je na njihove miroljubne želje odgovarjal s slavnostnim »da«, stvarno jih je pa s svojim smehljajem spravil v vojno. Ame-tikanci bodo še pravočasno spoznali, da fm smehljanje njihovega predsednika ne bo dalo povoda za smeh. * Vojskovanje je draga zadeva. V Londonu so uradno razglasili, da znašajo trenutni dnevni izdatki za vojno 12 in pol milijonov angleških funtov. * »Na vseh morjih imatno danes samo polovico velika bojnih ladij, ki smo jih v svetovni vojni imeli samo v Severnem morju.« To je ugotovil angleški radio-komentar Patrick Lacy v londonskem radiu. * »Japonci so bajni vojaki.« Tako je Izjavil bivši angleški poveljnik Singapurja, general PercivaL, nekemu japonskemu novinarju, ki ga je vprašal za mnenje o vzrokih angleškega poraza. Prehodili so vse, do danes za neprehodno veljavne džungle ter držali vse zavzete pozicije. To je vzrok japonskih uspehov. * Anglija vedno bolj občuti pomanjkanje kaučuka. Z izgubo južnega Pacifika, ki je prešel pod japonsko oblast, je Anglija odrezana od dovoza kavčuka. Njena Industrija, ki na to ni bila pripravljena, ee bori z resnimi težavami. * Turčija mobilizira delovne moči za kmetijska dela. Turški Hst »Tasviri Efkiar« poroča o ukrepih turške vlade glede mobilizacije delovnih sil za kmetijska dela. V prvem redu mislijo popisati mestne brezposelne. * 28. in 29. marec bo dan oborožene s£e ali Tag der Wehrmacht v okviru zimske pomoči ali Kriegs-WHW. * Zamorca perejo velikobritanskl vojni «jetniki ki so jih Japonci zajeli v Singapurja. po japonskih poročilih se v taboriščih vojnih ujetnikov, ki so jih Japonci zajeli v Singapurju, odigravajo prav zabavne slike. Angleži, Avstralci in Indijci, ki so se skupno bili za angleški imperij, sedaj zaničujejo eden drugega ter eden drugemu delajo očitke. Nobenega smisla ne kažejo za skupno usodo ki jih je doletela z vojnim ujetništvom. Avstralci baje vedno pravijo, da so oni bili tisti, ki so morali stati povsod v prvih in najbolj nevarnih vrstah, medtem ko so Angleži bili navadno povsod bolj v zadnjih vrstah, kjer je manj nevarnosti. Indijci tožijo, da niso bili v očeh Angležev nikdar ljudje, Avstralce pa nazivajo pijance, ki so le gledali, kako bi se dalo dobro živeti. Angleži sami pa trdijo, da je katastrofe krivo indijsko in avstralsko moštvo. Angleški oficirji pa vidijo v slabi izvežbanosti Avstralcev ter v še 6labši slogi, ki je oteža-vala skupno delo, največji vzrok svojega vojaškega poraza. * Podaljšanje aktivne vojaške službe v republiki čile. čilenski vrhovni nacionalni Obrambni svet je sklenil podaljšati službo vojakom, ki so ravnokar odslužili svoj aktivni vojaški rok. * Odlikovan Spodnještajerc. «-SchDtse Josef Krapscha sin železničarja Josef-a Krapscha, k Marburg-a, Lusching»96e 21. je bil za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovan z Železnim križcem H. razreda, to je Eiseroes Kreta; H. Klasse. * »Četrta Internaclonala«. šef policije v republiki Boliviji v Ameriki poroča, da je v glavnem mestu La Paz odkril celico ietrte mternacionale. * Tudi v Italiji letos ne bodo prirejali razstav ali vzorčnih sejmov. Da se transportna sredstva uporabi za važnejše vojne svrhe, so v Italiji za letos odpovedali vse razstave ter enake prireditve. Izjema bo samo za rokodelsko razstavo m vzorčni sejem ki se vrši aprila v Milana. * USA nameravajo ustanoviti tujsko legijo. V vojnem ministrstvu študirajo tozadevne načrte. Tujske legije bi naj sestavljali Norvežani, Rusi, Angleži, Grki, Poljaki in Kitajci. * Angleško »tajno orožje«. Kakor je poročala poročevalska agencija, izdelujejo v neki angleški oboroževalni industriji z vso naglico neko »najnovejše in nad vse tajno orožje na področjH zračne obrambe«. / * O prehrani prebivalstva v Sovjetlji je govoril angleški minister sir Stafford Cripps, ki je med drugim izjavil, da je prehranjevanje v Sovjetiji čisto »poenostavljeno«. Sovjetsko civilno prebivalstvo se pač mora zadovoljiti s tem, kar je na razpolago. * Japonski pogled na vojni potožal. »Japan Times« piše v svoji izdaji od 2. marca 1942 o situaciji na bojiščih kakor sledi: »Zavezniki stojijo sedaj pred velikim problemom, če bi svoje zadnje sile uporabili za Obrambo Burme ali Avstralije. Anglsško-ameriško vrhovno poveljstvo uvideva, da po dosedanjih izgubah ni več v stanju braniti oboje. Japonska se pa pri vsem tem nahaja v srečnem položaju, da lahko udari proti Burmi ali proti Avstraliji, eventualno tudi proti obema področjema hkrati. Odločitev za obiambc Burme bi pomenila praktičen odpis Avstralije in Nove Zelandije, ki bi morebiti lahko igrali še kakšno vlogo v vojni zoper Japonsko. Obramba Avstralije in Nove Zelandije bi pomenila zasedbe Burme ter odprto pot v Indijo, povrh pa popolno izolacijo čungkinga Japonska mornarica bi se razen tega tudi v indHslrem oceanu lahko združila z nensko in italijansko mornarico, kar bi najvažnejše dele angleškega imperija spravilo v klešče Kakor vse kaže. se bodo Angleži odločil; za manjše zlo.« » V postelji so zmrznili. Pred 200 leti je tako rano nastopila zima, da so na področju gorovja Harzgebirge morali pustiti krompir v zemlji, kjer je tucU zmrznil. Že 24. oktobra je prvič zmrznilo, zmrzovalo je pa vse do 13. junija naslednjega leta. — Še hujše je bilo v neki zimi pred 600 leti. Kronika beleži, da so takrat mnogo ljudi našli mrtvih, ker so v svojih posteljah zmrznili. Tudi leta 1490 je veliko ljudi na isti način zmrznilo. Za binkošti leta 1907 je neka skupina 70 oseb, ki se je vozila z vozovi na izlet, obtičala v snegu. * Nov predsednik madžarskih državnih žečeztric. Za novega predsednika madžarskih državnih železnic je bil imenovan sekcijski načelnik ministrstva za industrijo Koloman pl. Imredy, brat bivšega ministrskega predsednika Bele pl. Imredyja. * Zračna poštna zveza v Vzhodni Aziji ustavljena. Radio v Delhi-ju je baje poročal. da je radi vojne zračna poštna zveza ined Indijo, Burmo, Nizozemsko indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo ustavljena. * Rojstni dan nove filipinske države. Vodja Filipinov, general Emilio Ricarte, ki ga imenujejo »očeta filipinske neodvisnosti« je izdal preko radio-postaje Manila oklic na naslov vseh Filipincev. V tem oklicu jih poziva k obnovi in sodelovanju z Japonsko. Ricarte je naslovil svoj poziv zlasti na tiste rojake, ki se še bore na polotoku Balanga na strani Ame-rikancev. Svoj poziv je končal Ricarde z besedami: »Dan vojne napovedi Japonske Zedinjenim državam in Angliji pomeni zgodovinsko rojstni dan Filipinskega car-stva«. * Zločinstvo v Zedinjenih državah Severne Amerike. Po ameriških statistikah se v Zedinjenih državah Severne Amerike vsakih 40 sekund zgodi po ena tatvina ter vsakih 39 minut po en umor. To so izračunali na podlagi statistike, ki jo je izdal vodja zveznega preiskovalnega urada Zedinjenih držav, Mr. J. Edgar Hoovcr za leto 1938. * Sam je priznal svoj zločin. Že od 25. februarja t. 1. ni bik) nikakega sledu o 42-letnem železničarju Abrahamu Steinerju iz Radina pri Hermagorju. Sedaj je priznal 291etni delavec Franz Gorjup. da je imet razmerje s Steinerjevo ženo in da ga je s sekiro ubil, truplo pa zakopal na neki njivi. * Po8taja »Kleinmann« v Bolgariji. Bolgarske državne železnice so prekrstile postajo Vojvoda Babunski na progi Ve-les—Kremenica v »Kleinmann«, in sicer v počastitev nemškega državnega tajnika Kleinmanna. * 12 let ječe za brezvestno črno klanje. Izredno sodišče v Linz-u je minuli četrtek obsodilo mesarja Franz-a Streibl in njegovega sina istega poklica in imena, ker sta do septembra 1941 to je do svoje aretacije na neprijavljen in prepovedan način zaklala 94 glav goveje živine in 50 svinj ter na ta način pridobljeno meso v skupni teži 22.500 kg v svoji mesnici predala, ne da bi zahtevala nakaznice /a tneso. Glavni krivec ie bil oče. medtem ko mu ie sin v nekaterih primerih pomagal. Streibl starejši je bil obsojen na 12 let težke ječe. 10.000 RM denarne kazni ter na 37.000 RM odškodnine. Sinu so sodniki prisodili 2 leti ječe, 2000 RM denarne kazni in 11.750 RM odškodnine. * Vojvoda od Aoste, ki je — kakor smo že poročali v zadnji številki — umrl v vojnem ujetništvu v Nairobiju, je bil v imenovanem mestu pokopan z vojaikinii častmi. Fašistična stranka Italije se je poklonila v celi vrsti žalnih svečanosti spominu vzglednega italijanskega častnika. * V italijanski vojski lahko služijo tudi zavezniški ali nevtralni Jnozemci. Vojni odbor italijanskega senata je sprejel zakonski predlog, ki ureja vstop zavezniških ali nevtralni inozenicev-prostovoljcev v vrste italijanske vojske. * Obisk iz Iraka v Pešb. Nedavno je prispelo v Budimpešto 35 političnih beguncev iz Iraka, med drugimi tudi rodbina iraškega ministrskega predsednika Rašid Ali al Ghailanija, ki je prav tako z druge strani prispel v prestolnico Madžarske. * 70.000 Kitajcev aretiranih. Japonska poročevalska agencija Dornei poroča iz Šnnana ali Singapurja, da so japonske oblasti v okvirju tamkajšnega čiščenja pozaprle 70.699 Kitajcev. * Bombna eksplozija v šanghaju. V neki plesni dvorani, ki se nahaja na teritoriju mednarodne koncesije v šanghaju, je eksplodiral peklenski stroj. Japonska agencija Domei je mnenja, da je .bil peklenski stroj delo nekega kitajskega terorista iz čungkinga. ■ - - * Škandal v londonski admiraliteti. Preko Švedske prihajajo poročila o škandalu, k; ga je povzročilo odkritje korup-cijske afere v britanski admiraliteti. Tovarnar David Rowan ter zastopnik stranke konzervativcev v mestnem zastopstvu v Livetpool-u. je s pomočjo svojih dobrih zvez dobil od admiralitete stavbena dela. Možakar je pa z največjo drznostjo pone-verjal za oboroževalne svrhe določene in njemu zaupane kredite za gradnjo svoje, palači podobne hiše ter privatne luksuzne ladje. Hkrati je ta tipičen plutokrat s podkupovanjem oprostil sebe in še več svojih sorodnikov od vojaške službe. * Za pomlad leta 1943 avizirajo USA ofenzivo. Vojaški sotrudnik dnevnika »New York Post«, Fletcher Pratt piše, da so Zedinjene države šele poklicale kot rekrute k vojakom mladeniče, ki bi naj osvobodili otoke, ki so jih zavzeli Japonci. Za izobrazbo pa manjka v prvi vrsti šo-lanih višjih častnikov. Tudi ti še niso šolani in izvežbani. Rayno tako še niso zgrajene ladje ki bi naj te vojake čez morja prevažale na razna bojišča. Leto 1942. bo pač leto oboroževanja. Šele leta 1943. bi se dalo misliti na kakšne ofenzivne akcije. * V angleških tovarnah dobiJo produkcijske svete. V angleških državnih oboroževalnih podjetjih so sklenili sestaviti produkcijske odbore ati svete, ki jih bodo tvorili zastopniki delavcev in delodajalcev Delo teh odborov l>o pospeševati produkcijo. * USA in Velika Britanija pomagata prehranjevati Sovjetijo. časopisna poročila trdijo, da sta se Anglija in USA napram Sovjetiji obvezali, da ji dobavita tekom leta 1942 dva in pol milijona ton pšenice ter 850 tisoč ton sladkorja. * Angleška vlada nima trdnih nog. Odkar stoji Velika Britanija v vojni, se je angleška vlada že dvanajstkrat spremenila in spopolnjevala. Šlo je v glgvnem za spremembe osebnosti, ki so s svojimi odstopi ali odslovitvami nekako morale prikrivati in zakrinkati diplomatične in vojaške poraze, ki jili angleška vojna politika doživlja, odkar se je zapletla v sedanjo vojno. * liametin molči. Bivši francoski vrhovni poveljnik, general Gamelin. ki stoji med ostalimi sokrivci, ki so zakrivili polom Francije pred sodiščem v Riomu na zatožni klopi prej kakor slej na vprašanja predsednika vrhovnega sodišča ne odgovarja. Svoj molk utemeljuje z izgovorom. da v javni razpravi ne more podati nikakšnih pojasnil. * 2Ketnica 8mrti grofa Ferdinanda Zep-pelin-a. Dne 8. februarja je poteklo 25 let odkar je umrl pionir nemškega zrakoplov-stva grof Ferdinand Zeppelin. Kakot znano, so takozvane zračne ladje ali Zep-peline, ki so v prvi svetovni vojni predstavljali nekakšne zračne križarke, nemške armade uporabljale v ofenzivne svrhe. ki so jih pa pozneje zamenjala letala manjšega obsega in izpopolnjenih kon strukcij. ■ Eksplozija v angleški oboroževalni industriji. Po poročilih »Daily Express«-a se je v nekem angleškem industrijskem podjetju, ki dela za oborožitev, pripetila velika eksplozija. Gre za neko podjetje, ki leži na severno-zapadnem delu Anglije. Med žrtvami so ženske. * Južnoafriška kitolovska ladja »Uni-waieco« (9755 ton) je bila preteklo soboto potopljena v bližini angleško-zapadnoindijskega otoka St. Vincent. Na dveh rešilnih čolnih je prispelo v nedeljo 31 brodolomcev v Kingstvvon. En rešilni foln še pogrešajo. Marburg, Surgplatz 1 Kulturfilm - Sondervorstellungen: Sonntag V2II Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr: Kasupf um den Himalaja Die deutsche Naga Parbat-Expedi-tion 1937. Fiir Jugendliche zugelassen! Freitag: Die unruhigen Mädchen Käthe von Nagy, Lucie Englisch, Hans Holt, Hans Moser, Theo Lin-gen. Ein Ring-Film. Für Jugendliche nicht zugelassen! Sonntag: Stürme iiher iorreaie Ein Ring-Film mit Gino Cervi, Elisa Cegani, Clara Calamai. Für Jugendliche nicht zugelassen. 340 TO IN ONO __ o ženitovanjski voz cestne železnice. Uprava cestne železnice v Luxeniburg-u je uvedla nekaj novega za prevoz svatov k poroki in od poroke. Uredila je posebne vozove, ki so svatom proti mali odškodnini v lepo okrašenem stanju na razpolago o Vozovi za stojišča na cestnih železnicah. V nekaterih mestih so uprave cestnih železnic napravile poskuse z vozovi samo za stojišča, da bi se na ta način pridobilo na prostoru. Ker so se poskusi obnesli, bodo preuredili še več voz, kar bo cestni in ulični promet olajšalo. kompletno opravo špece-l"T OUCllIl rijske in galanterijske trgovine. Marburg/Drau-Brunndorf, Josefstraße Nr. 27. " 344 Kupim upravi lista. tridelno harmoniko, dobro ohranjeno. Naslov v 334 Prvovrstne visoko breje in s teleti, se prodajajo v soboto, dne 21. marca v Marburgu pri Gasthof Wlachowitsch. Prach, Nutzviehhand-lung, Wildon. 341 Cepl;eno trsle in korenjake prodaja Anton Turin, Mo-drasche, P. Studenitz bei Poltschach, 333 Moje govorjenje o gospodu Josef-u Hrzenjak-u ne odgovarja resnici ter tem potom vljudno prosim za oproščenje. Franz Schiiak, Tiirkenberg. 343 Oferja z 2 delovnimi močmi sprejmem takoj. Dr. Stopar, Brunndorf bei Marburg/Drau, Lembacher-straße 39. 342 Starejša gospodična, delavna, varčna in poštena, zmožna samostojno voditi gospodinjstvo na kmečkem posestvu, se sprejme takoj ali s 1. aprilom. Naslov: Johann Seitz, Jurowetz bei Pettau. 335 Sprejme se kmečka dekla, ki je pridna in poštena ter zna poljska in nekoliko hišna dela opravljati. J. Preko-petz, Bäckerei, Anderburg (St. Georgen a. d. S. B.)._339 Frizersko učenko, staro 14—15 let, sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Serafinowitscli, frizer, Ed-lingen, (Sagor 133). 336 1faianar za kovaško obrt se sprej-me Josef Wrbnjak, Marburg/Drau, Berggasse 10. 337 Naša nepozabna, nad vse dobra mamica in stara mamica Anna Habinz nas je dne 1. marca' 1942 v Widem-u pri Gtirkteld-u za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokoanice se je vršil dne 3. marca 1942 na župnijskem pokopališču v Widem-u. \Videm, dne 3. marca 1942, • "■• -f. Družine: Habinz, Tschintschar in Sojowitsch. _1_1_ za kmete zamenjuje vsako sredo in soboto, kakor prejšnja leta, proti »Olberechtigungs-schein-u« oljarna Paul Piwetz, Selldorf bei Pragerhof. 309 Peki - trgovci! Sveži kvas in Diamalt stalno na zalogi. M. Werhunz, Marburg/Drau, Reiserstr. 22, Tel. 24-36._ 317 Preseljenfško prtljago štev. 7008 na ime Baje Vinko, Arcli, Gurkfeld, iščem. Komur je o isti lftij znanega, naj mi to proti dobri nagradi sporoči na naslov: Vinko Baje, Volksdeutsche Mittelstelle, Lager Triangel, Gifhorn. 327 Dne 9. III. se je izgubilo na poti od trgovine Rakuscha, Marburg, do Samarko, P. Leonhard W. B., z voza 25 kg železnih obročev..Najditelja naprošam, da jih vrne ali sporoči proti nagradi na naslov Alois Potrtsch, Samarko 7, P. Leonhard i. d. Biiheln. 312 Dve sposobni osebi za gospodarska dela, ena vešča kuhanja, lahko tudi zakonski par, se sprejmeta. Franz Restiik, Georgenberg, P. Kunigund. 323 V Vsaka beseda slane tO Hpt, mastno tiskane besede 20 Kpi i-ii.„„j.»ju.i a šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov Je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah Najnižja cena malemu oglasu ji' I I! mrka 38-letna posestuica v bližini I.uttenberga išče znanja z gospodom, ki ima nekaj gotovine v svrho možitve. Ponudbe na upravo lista pod »Spomlad«. _331 Vdova brez otrok, posestnica, stara 42 let, želi spoznati železničarja do 50 let v svrho možitve. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Zarja«. 307 FANT se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Obvlada tudi nemščino. Leopold Fralis, Unter-Wurz 67, P. Barbara bei Marburg. 311 Hlapca za vsako delo in viničar-ja s 3 osebami, sprejme Rosa Korber, Besitzerin, Potschgau 28, P. Marburg/Drau._304 Vini^ari;» za Wise11 (Bizeljsko), vinivarjci sprejmem takoj. Dr. Tombak, Marburg/Drau, Langergasse 10. 319 Viničar s 3—4 delovnimi močtni, tudi z lastno živino, se takoj sprejme. D'Avernas, Roßbach 91, P. Gams. 305 Sprejmem na malo posestvo v Marburgu viničarfa z dvemi delovnimi močmi, deklo ali hlapca (tudi poročenega) za vsa dela. Naslov v upravi lista. ' 313 Viničar s 3—4 delovnimi močmi viiuvai se tak0j Sprejme_ Ko- schak 39, P. Marburg/Drau.__314 Grem za viničarja, imam 3 delovne moči, ali za stalnega yi-nogradnega delavca. Anton Zoklar, Neudorf 45, P. Mörtendorf, (Marxen b. Pet-tau). 330 DER BÜRGERMEISTER in Windischfeistriz Windischfeistritz, den 9. 3. 1942. Verlautbarung Der nächste Viehmarkt in Windischfeistritz wird am 27. März 1942 abgehalten werden. Der Bürgermeister in Windischfeistritz. Gospodinjsko pomočnico za podeželsko posestvo, ki mora samostojno opravljati 2 kravi in "vsa k temu gospodarstvu pripadajoča dela sprejmem. Znanje nemškega jezika potrebno. Vprašati Hotel »Adler«, Marburg/Drau. 322 Eanla sprejmem za hišna dela. Ba-rič, Gasthaus, Marburg/Drau, Thesen._320 Pekovski Učenec, močan in zdrav, se sprejme pri Kari Sommer, Bäckerei, P. Tüffer bei Cilli. 328 Dva prvovrstna konja za težko vožnjo, kupi Alois Arbeiter, Marburg'Drau, Draugasse 5. 318 Kupujem hrastove doge in hlode ter rezan les. Sulzer, Faßbinderei. Marburg/Drau, Kaserngasse 7. 306 Prodam Marburg/Drau. kravo s teletom. Franz Greguritsch, Lendorf, K 308 Majhno posestvo do 3 oralov vzamem v najem. Antonija Bratnscha, P. Kunigund bei Marburg. __321 Posestvo oralov, blizu Mar-burga, ob cesti, se da v najem za polovico pridelka. Naslov v upravi lista. 310 Posestvo 10—12 oralov, vzamem v najem. Naslov v upravi lista.__315 Čevlii Cev'ie za delavce, moške cest-' ne čevlje in ženske cestne čevlje iz zaloge, dobavlja takoj: Anton Stefe, Schuhindustrie, Krainburg. 194 Travnik s sladko travo. 5—6 ich, kupim. V postav pri. dejo kraji: Wachsenberg, Frauenberg, Leonhard in Barbara. Elise Mühleisen — Frauenberg bei Marburg. 245 B R O D nied Gams-om in Brunn-dorf-om zopet obratuje. Martin Kobler. 276 Prodam novi mali enovprežni kravji voziček. Cena RM 300.—. Skrabl, Kaufmann, Thesen, Gutendorf 165, P. Kötsch, Marburg/Drau. 295 p ., aparate za oporo, pasove rroieze, za kile, telesne obveze, gumijaste nogavice in vložke za ravna stopala izdelujejo Spezialwerkstätten für Prothesen und Bandagen F. EGOER, Marburg/Drau, Mellingerstraße 3. 174 Simentalske krave breje in s teleti, se prodajajo od 12. IIL naprej pri Gasthaus Vlachowitsch, Mar-burg/Drau.__329 Kupim kromatično harmoniko od 20 do 40 basov. Naslov pod »kroma-tika« na: Dienststelle der »Marburger Zeitung«, Cilli.. 326 llravacitipariil Več tisoč enoletnih Ulbf C»IIIU(HJI. jabolčnih divjakov prodam. Preloschnigg, Schikarzen 8, P. Barbara bei Marburg. 316 Naroči .Štajerskega Gospodarja'! Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšule uk nemščine! C U 11 I G krojaške odrezke, staro V» U II J V železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5. 507 Kolje za vinske trle prvovrstno, cepano iz akacijevega lesa, večje količine na zalogi. Wilhelm Ehrlich, Holzhandlung, Brnnndor! bei Marburg (Drau). Tel. 28-74. 332 Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft U/LE E 2/26/1942. Graz, den 6. III. 1942. Bezug von Eiern in der 35. Zuteilungsperiode Auf die Abschnitte a 33 und b 33 der Reichseierkarte wurde je 1 Ei aufgerufen. Da die Ausgabe der Eier noch nicht überall durchgeführt werden konnte, bleiben die oben genannten Abschnitte auch in der 34. Zuteilungsperiode gültig. Die Ausgabe von Eiern auf diese Abschnitte kann daher bis zum 5. April 1942 erfolgen. 324 Im Auftrag: gez. Dr. Artner. Našim poštnim naročnikom! Zelo važno! Prihodnje dni bodo pri enem delu naših naročnikov, ki jim »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA« dostavljamo po pošti, prvikrat pismpnoše kasirali naročnino za drugo četrtletje. Četrtletna naročnina znaša RM 1.20. Prvi prevzem po pismonoših je mišljen za drugo četrtletje. Na isti način po pismonoših se bo tudi potem za vsako četrtletje kasiralo naročnino. Naročniki, ki so s svojo naročnino v zaostanku, dobijo od nas'za take zaostale zneske posebne račune. Te vsote nam morajo nato s čekom (Zahikairte) doplačati V interesu nadaljnjega dostavljanja »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA«, prosimo vse poštne odjemalce našega lista, da blagovolijo pismonošem zahtevano naročnino plačati. Naročniki si na ta način prištediijo pot na pošto in pristojbino za nakazilo denarja, ker jim "ne bo več treba naročnine nakazovati potom čeka (Zalilkarte) na poštnih uradih. Pri tem se izrecno opozarja, da imajo samo tisti naročniki pismonošem plačati naročnino, pri katerih »3 jo bo zahtevalo. V teku bodočh mesecev se bo prevzemalo naročnino pri vseh poštnih naročnikih potom pismonošij. „ŠTAJERSKI GOSPODAR" TEDNIK VERTRIEBSABTEILUNG