Št. 65. V Gorici, v petek dne 14. avgusta 1908. Letnik X. Izhaja rsak torek in so bot«) ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva praxnik iiide dan prej ob 6. iveöer. Staue po poSti prejeman ali v Qorici na dorn poiiljtn celolntno 10 K, polletno 5 K in Setrt btno 250 K. ProdajaoeTGorici v to- bukiDin Schwarz v Šolskih ulicah, Jellcriitz T Nuiiflkih ulicah in L t>- b a n i a Verdijevem tekaliäöu po 8 Tin. ^^^^^ ^^^^^ ^dJJjjJHi ^B^ ^HOfc ^Wm^ tf4flLft mHSk* Uredništvo in upravniätvo ie nahajata t «Narodni t i i t a r n i», uüca Vettuhni b. 4t. 9. Dopise je natloviti na urednifitfo, oblate in narodnino pa u& upravniätvo »Gonce«. Ogla»i ie računijo po pKit- •r«tab in ncer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 tin., 3-krat po lU Tin. Ako ie reäkrat liikajo, raöu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. *anm.i*Mrm+ Ti«ka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Bistveni del söcialnega; vprašanja. i Z»i reäitev socia negt» vprašanja ja [ treba pred vsem Ijudi krepke, nevpo*;- lji?e volje, treba je značaj&r. Brez ten se j tadi Bccii lao vprBŠanje nikdar nö bore- '< iüo takr, kaker bi se morale. Zuto je biatveni del Bccialnepa vprašanja ravno K-jtij/zgoja mladiue. •^ Eden pcglavitaih soiražnikov, ki oam kvari mladino, jo spolska raz- brzdanost. Ne trdiino, da je po ctli \ Goriški tako ; a to pa lfchko rečemo, da • premo(go je krajev, bjermladina z.pada tema zla; in siabäe je v meBtih ko na ' dežoli. : Vzroki tega zla so pač razni. Tu- patam so krive *.alo8tce rodbinske raz- meire, da so a hdina pokvari že du ma na slabih vzgledih. Poaebao po mestih to ni veö redko. — N8jveö pa je tega kriv tiak: slabe knjige in slabo čaBO- pisjp. Pa da gevorimo naravnost: Nemo- | ralna literatart», liberalno in socialistiško | časopipje nam kvari mladino najbolj. Toda nesreöa ne počiva, sovražnik prodira vedno globje. Zato treba misliti na odpor. Sj Ijodjp, ki pravijo, da je mladino treba v teh rečeh samo dobro pcaciti, pa bo pomsgslo. Ttko navadno govere Ijodjd i ne mislijo dalje ko od ust do uosa, ali pa Ijadje, ki ravno m ta način ho- čeji izvabiti mladino v bvoj tabor. Žir- Ijenska izkašnja nas nči, da je tako nr.- ziranje napačno. Vae znanje, ves podak nima nobenpga pomena, če mladeDiö nima dob re, a ebenem jeklene volje. Privatni decant na cariäki unUfrai dr. Vf. W. F o e r 8 t e r, eden prvih pe- dagoškin avktoritet, je izdal pred krat- kim knjigo „Seksaalethik nnd S ok s n al päda gogikM, v kateri govori raino o tem vprašanja. Ker nam je zaano, da je tndi naäa mladina vedno bolj izpostayljena slabiro, zločestim vplivom, ki jo vodijo na opoizka pota nemcralnoEti; naj navedemo nekaj misli iz omenjene knjige. Silno pogubna je misel, ki jo pro i glaša javno rnnenje» da je mladina spo!- ' ako zato podivjans, ker ji manjka ponka ? tem ozirn. Toda vzrok je drngi. — Danes se no vzgajajo znaeaji; vse hiti Ie za telesnim vžitkonn. To je razlog mladin8ke pokvarjenosti. Ksj koristi «am podnk ? Če Človek ne gleda sanifga aebe z viäjega staliiča, bo s podnkom Ie toliko do8ege!, da ee ma s podakem ^zbudi radovednost za tistim, česar v pc- daku ni izvedel. Ond pravi: „Video me- Hora proboqne — deteriora sequor". Kaj P& {lomaga mladeniča, če vidi dobro, pa nima dovolj trdne volje, da bi dobro tadi ßtoril ? Proti nizkim impolzom se ; raora dvigniti vsa vzgoja, posebao pa ; "fora biti pripravljena človekov« v o 1 j a. Tiaočkrat bolj važno je, proti straatem poslati v boj voljo, kakor pa podočevati raznro. Naj bo kdo s staliäöa h'g'jene še tako prepričan o škodijivosti spolske razbrzdanosti, če pa nima moči T volj f, zaman je vse, Ge hočemo mladino obvarovati Bpolske nevarnosti, je treba da razmiš- 'janio ne Ie — kako ji pokažemo nevarnosf, anopak kako ji damo jeklene rolje- Mladina mora znati obvladati svoja nag- nJenj». Le tako bomo vzgajali zna- Öaje, Naloga onib, ki vzgajajo mladino je tadi, da skrbe za to, da se obra«: ;< migli mladine od vspga, kar bi otegoilo bad ti kako pogabno ntgnenjp. Spol- sko vpruianje je trrba ptc cb pr- ¦aeraom časa mlalini pojEsn ti; a to je trobs storiti na t»k nacin, da «o mladega človeka s tern ne navaja ceio k «laben a. V mladem človeka je treba bu- diti por.osa proti vstma, k*r jo tižje ko on, k&r je nedoktoino. Tik ilo\ek bo brez posebnfga zn»nja vedno vedeJ, ke} sme in kaj ne. To so nekatere mitli iz Foersler- jevegu deii*. Naj naw čitatelji ne zsme- rijv, du umo ae prčali 8 to tvarinn. Pa potrebao je boij ko kaj drags gp. No zc- krivajm> si oöi, da ne bi videi», kaj raori naio mladine. Povejmo k tema Se nek&j mitl: I Ni ša šolska vzgoja, poaebno v sred- njih äo.'ab, ne dela značajer, skrbi Ie za r»zam. To je slabo! Eiino, kar je, je verenk;; pa še tega bi radi odpravili ne- kater'. In Daša kmečka in delav&ka mlfdi- dina? Nobene žal boBcde tej mladini ! Ampak pog'ejmo okrogl S:»b h vzgledov vedno veö! Knjigp, caßopisi, ki jih iirijo liberalci in sccialiat', kvarijo to mladino V liberalnih drnštvih Damesto, da bi akr- beli za podak, skrbe za plese, skrbe za to, da se mladina odtoji veri in cerkvf- Mladina, ki je izgobila vero, je zapadia nemoraloosti I To ači zivljen'e ! Ksj je ttoriti? Skrbi mr, da se bo n&ŠR mladina vedoo bolj in bclj združe» vala v k&toliških izcbrsževalnih draüvih, kjer si bo izobraževnla razam in »ice, kjer si bo krepila voljo in telo. Moralna propast mladine pomeni narodoro smrt. Dovolj imamo že «nrtvecev po me^th med inteligenco in tadi med dijaätvom. Taka amrt se seli po slabem časopisja, knjigab, protikrščanskib draätvih tadi med nafo mladino na dežel:. Z-to nnjno na delo po katoliških draštv h ; čes hit', slabo ee naglo širi. Stnrt jaäe hitro . .. Zarofa profi Hvslriji. Ze dalje časa snio čuli vesti s Hr- vaškegn, da ondi neki ljudje splet- karijo proti Avstriji. Sedaj pa je na- enkrat udarila na dan cela zarota. Neki časnikar jNastič po inienu je spisal kujigo, v kateri nataiiciio opisuje, kako in na kak nacin je sestavljena za- rota proti Avstrji. Zarotnike podpira z denarjem srbska vlada. Zarotuiki so raztezali svoj delokrog po celem Hrva- škem, Kranjskem in Primorskem, torej tudi med Slovenci. Svoj iiamen so ho teli doseči s časopisi, podkupovanjem, z boinbaini, orožjem, rušeujem cest, železnic, brzojavov in niostov i!d. V avstrijsko armado so lioteli zanesti upor- nega duha. — Brošnra govori tudi o Sloven cih in pravi, da je natnen revolucijonarjev v slovenskih krajih de- lati proti Avstriji s tem, da podpirajo borbo s v o bo do m i s 1 e ce v (t. j. li- beralcev) proti klerikalcem (t. j. katoličanoni). Razumljivo! Saj ti revoln- eijonarei delajo obenem tudi za razšir- janje pravoslavue vere. Zanimiva so ta odkritja. Radovedni smo le, če so od tistega srbskega denarja že tudi naši go- riški liberalci kaj dobili! V Zagrebu so radi tega aretirali več poslancev in tudi drugih Srbov ter Hrvatov. Med drugimi je bil aretiran pristav Adam Pribičcvič, ki si je v zaporu pre- rez'al žile, a so ga rešili. Zaprt. je tudi lijegov brat. Govori se, da bodo aretirali še kakih 100 oseb, ki so v zvezi z za- roto. Nekateri Hsti poročajo, da so tudi Mažari v zvezi s Srbi. Tudi avstrijski zunanji minister Aehreutal da je pred časoni dejal, da podpira srbsko propa- gando nekaj clanov ogrskevladne stranke. Tudi Košut sam je bil zapleteu v to zadevo. Od srbske strani je vodil propa- gando srbski ministerski uradnik dr. Spa- lajkovič v družbi s srbskimi častniki. Vstaja proti Avstriji naj bi izbruhnila dne 18. avgusta; a so se priprave po- nesrečile in stvar se je prezgodaj izve- dela. Iz Srbije so v Bosno vtihotapili že 34 lisoč pušk. Z bombatni so hoteli raz- streliti bosansko vzhodno železnico. Uradni hrvaški krogi trde, da je „z a- r o t a i m e 1 a name n, s p o j i t i H r- vaško, Slavonijo, Bosno in Hercegovino (morda tudi Dalma- cijo in slovenske kraje) s Srbijopod ž e z 1 o m k r a 1 j a Petra I. Kara- g j o r g j e v i č a." Hrvaški in srbski listi, tudi tisti, ki so prizadeti, ne taje zarote. Nastič, pisec brošure, je bosanskim srb- skim listoin zagrozil, da tudi o njih od- krije nekaj, če ga bodo .napadali. In res bosanski srbski listi sedaj molče. Polifični pregled. Prcl&t dr. Scheicher, zaslnžni vedja avstrijsk h cemšfcih kršd. 8ocialcev in nižjeavstrijski deželni od- bornik pri prhodnjih volitvah v nižjeav- Btrijski def. zber ne bo več kandidiral. Napisal je inmo, v katerem prav», da ma gotove stvari ne agajajo, ker gotovi prvaki delajo popolnoma po svoj glavi. Iz pisma se vid;, kako zeio se že po- greša dr. Laegerjeva delavna in zdrnža- joöa mod. Arglcški kralj pri na^em cesarju. Kralj Eivard je dospel v 111 12. t. m. toino ob 9. ari dopoldnr. — Cesar [ Franc Josip I. ga je čakal v angteški maršalski anifarmi. Kralj Elrard je bil odet v maršakko aniformo. Vladarja sta i se prinrčnc pozdravi'ia. Po vsprejema se . je kralj Edverd podhl k cesarja v vilo, | da ma čestita k šestdesetlenici vladar- stva. Ob 1. ari se je vršil dejener, popol- dne pa sta se je vriila medsebojna obisk». i V Hl dospe tndi nemäki prestolo- l( nasledoik, da čestita cesarja Franca Jo- žefa k 60-letnici. Ustava za Bosuo in Hercegovino? V delegäcijhh nameravajo nekateri ogrski dolegati zahtevati odpravo vojaške oprave v okap&cijaki dfžeiah ter nastc- fiti za to, naj se da Ijadstva nek&kagsa- moapravp. Kakor se govori, namerava vlada preprečiti to debato s tem, da po- epeši posvetovanja obeh vlad o nstavnem načrta za Bosno in Hercegovino, ki ga je izdelala že pred dcgjdki v Tarčij'. Mid Bolgari in Turki! Čaje se, da se Bolgarija na tihem pripravlja na voJBko. Med bolgarskimi in tarškimi četami je prišlo na meji do spopada ter je tilo abitih 12 tarških vojaköv. Bolgari so os- vojili neko čavajnico v Ormovi ter ustre- lili 11 mehamedaneev. Tariki veliki vezir [je izjavil: Ako Bolgarska ne da povoda, Taröija nima povoda, da bi jo napadla. Tarski zunanji minister je dejal, da je dala Bolgmja potrebna zsg tovilB, vendar se ^u.p, da kliče Bo'garska svoje rezervDike pod orožje. To vest ae preiaknje in tarika vlada bo storila primerne korake. Turiki notranji minister je izjavil, da pciit'ka taräke vlade ni agieai?na, a v Blačaja napada bo Torčija odločno odgororila. Agresivna politika bi bila za Tarčijo sa- monmor. Vojni minister je dobil brzo- javko o dogodka na me,i. Ministeraki svet se je bavil s to zaievo in pričakaje odgovora lur^kfga komisar-a. Volltve na Turskem. Novi volivni zakon so npravne ob- lasti že dobiie. VoliUe ee bodo vriile indirektno. Na 500 ali najmanj na 250 volivcev odpade en volivni mož. 50.000 do 75.000 mcških prebi»alcev ima enega poslanca, 75.000 do 125 COO dva, 125.000 do 175.000 tri, 175.000 do 200.000 štiri poslance. AVö'fliDg o najnovejših polltičn li dosodkih. Porcčevalcc „Joorna!aH je obiskal bivSega nadvejvodo Leopolda Ferdinanda v njtgovi „puščavi" v Blonvilla ter ga v razgovoia zvabil na politično poljp. — WöIfÜDg je med dro^im rekel: „Ne vena, kakien bo vspeh Tarčije pri sedaujihde- godkih. Mislim pa, da knez Ferdinand Bolgarski prej a'i slej v tch valovih ajame kra'i«vp.ko kreno Bolgarski knes je zeio inteligenten; on zna razmere in okolnoEti izrabit'. Ne vem, zakaj bi se ne fcmels sestati nemiki cesar in pred- sednik francoake repablike. Sestanek bi morda moral imeti gator cilj, sicer ostane gola ceremonij?. Lberaloa revulacija na Turškem nemškema cesarja pač ni všeč ; ctomansko avtokrscijo je znal izborno voditi na vrvic', s parlameatarno Tarčilo bo šlo težje% Fallierova hei je bila civilno in cerkveno poročena. Pri prvi poroki so bili navzoči tadi ministri, pri sledoji pa samo Fallieres, njegova soproga, znacci in ves diplomatiki zbor, med Djimi avstrijski podarik grcf Khe- venhü'ler. Francoake svobodomiselce se- seveda grozno peče, da se jecerkvenega obreda ndeležil predsednik franc, repablike, ki je sam potrdil protiverske postave. Is cerkvenega stališča je pripomniti, da Fal- lieres erne prisostvovati cerkvenim obre- dom, ker ni javno in imenoma eksko- mnniciran. Cerkvena praksa je pač zeio mila in tolerantna in se v tem ozirn zeio razlikuje od prakse svobodomiselcev. Obsojena svobodomiselna vlada. L:ga dražinskih očetor je tožila učt- telja Mjfizotp, ker je kršil nevtraliteto šole. Prva instanca je tožbo zavrnil», če§, da ima o šolskih zadevah po novem zakonn odločevati le vlada administra- tivnim potom. Zlaj pa je draga instanca to razsodbo kasirala in pordanla, da za- deva spada v delokrog sodišča. „Temps" se zaraditega norčaje iz vlade, če*, prav 86 ji godi, ker je s svojim zakonom kršila neodvisnost sodišč in svojevoljao omejila Djihov delokrog. Zveze družii]skih očetov v Franciji. Francoski katoliški dražinski očetje so, kakor znano, osnovali lige proti brezverskema in brezdomovinskema ači- teljstva, ki ne varaje po zakona zajam- öene „nevtralitete" v šolah. Zdaj je kar- dinal nadškof v Bordeaoxn v pastirskem pisma naročil, da se ima taka liga osno- vati v vsaki občini. L'geso svoj program ˇ zadnjem časn zelo razširile, njih na- men je: Boj proti brezverskema časo- pisjn in zlasti organizacija mjadine t športnih in literarnih drosttih. Kako se godi v blaieni itaüj . Kakor znano, je lački parlament Tiled odkritij ? proceed Nasi zahteval, da se izToli parlamentarna komisija, ki naj preiiöe razmere v naočnem raini- stetat?a. Miniateraki predaecinik Giolitti, ki ma to ni bilo poTšeči (že Te, zakaj), je imenoval od parlamenta neodvisno „kraljeTO kcmisijo". Ker je pa ta ne- pristransko postipala in predlagala po točni preiskavi, naj se veö nradnikov naaö. ministerstva odstavi, je Giolitti iz- javi), da se raora imenovati vsklicno instanco proti tem odiokom komisije. In res je vlada doloöila, da bodi ta vsklicna instanca — disciplinarni stet nančnega ministerstva samega ! Torej bo odlcčal o tem, ali eo zaslnž li aradniki naaönega minisleratta kazen ali ne, svet, ki je sestatljen iz uradnikov taiatega mini- stersUa, ki je kompromitirano. Zaradi le vladne odredbe je predsednik preiko- falne komisije odložil svoje mesto. lato bodo 8toriii tadi ölani. DarovL Za „Šolski Dom" plačali prtdsedniätiu : Vesela dražba v gO8tilni pri „Poäti" pod Brdom nabrala ö K 50 h. Za Gregorčičev dom: Tomaž Ratar, kurat t pokoja 50 K, Srčna hrala! Novice. Imenovanje deželnega glavarja in njegovega namcstnika. Cesar j*» imenoTal za goriškega dez. glavarja dr. P a- jerja, za njegorega oamestnika pa fi- teza dr. Antona Gregorciöa. Du naj ska ..lüt'ormation", ki je biia doslej lojalen list, je pričela tnpatam udarjati na drngo stran. 01 lista, ki se Z0T6 »Information", bi pač priöakoTali, da bo B8J kolikor toliko dobro informiran. Dne 12. avg. gOTori, da se med Jago- slorani opaža, neka nezadovoljnost, ki iztira r prri mti od tega, ker je fiian- čni minister nakazal premalo podporo po snši oškodoTanim kmetom. To je re8nica! V tem oziru se strinjamo vsi, da üaancni minister prar nič 'ne vpo- števa, kar smo čatili že ob lanski saši, potreb kmečkega prebiTaliWa. Da pa pile „I a formation", da je tzrok nevolje (MisstimmDDg) tadi to, ker je dr. G r e- goröic imenoran za namestnika dež. glavarja, to pa taže slabih icfjrmacij slabe vire. Eaega pač poznamo, ki je „ms'gestimmt", razitiman, kakor star kla- Tir in to jo Od, ki ga poznamo. „Information" bo najboljše storila, kadar ji On pcšlje še kake take „insjr- macije", da priobči ravno nasprotno, pa bo pisala tako, kakor pilejo dobro in- formirani listi. Saveda, to sToje kuka- Tičje j»jc6 je On zneeel tadi t Tse ja- dovsko-liberalne liste. Naj naTedemo k tema, kaj piše dobro inforinirana „Riichspost". Ta pravi: • „Danajski večerni listi hite po- roöati „o silnem razbarjenja med libe- ralnimi S!ovenciu radi imenoranja krsö. 8ocialnega Slovenca dež. poslanca dr. Gregorčiča za namestnika dež. gla- Tarja na Goriäkem. Od informirane s t r a n i se nam k tema poroča, da so liberalni SlOTenci po dolgih pogajanjih «ami pritrdiliimenOTanju dr. Gregorčiča, seieda z zahteTo|po dTeh sede- deželnem odbora. Eričansko socialni Slofenci pa bočejo doToliti Ie eno m e s t o, ker imajo liberalci Tseskozi nove neizkašene Clane. 0 tem se 8e Trše po- gajanj». Eaak prepir pod enakimi raz- merami glede moči se Trši tadi med italijansko-konservativnimi in italijanako- liberalnimi poalanci radi dveh odbor- niikih meat, ki pripadati Italijanom." — Tako „Reichspost". Naj to zadostaje. gj*. tajne svotnlke je imenoval cesar trgovinakega miniBtra Fiedlerja, poljedelakega ministra Ebsnhochi, mini- stra Earola Praika, domobranskega mi- nistra plem. Georgija. Imenovanje na državnl železnicl. — Jtnenovan je za postajenaöelnika na Jesenicah Jačminek Viktor, postajenaöei- nik z Lesec; premeščeni so: Roller Adalbert, viiji csic'jal in postajenaöelnik na Jdsenicih, v poiročje beljaškega r&T- nateljstva ; Stander Harman, asistent iz Spljeta v G3ricj ; Mičjos Jikob, asistent, od ra?nateljstfa odd. VI I. t Spljet ; na noTo sta sprejeta : Hchb Alojzij kot strojni komisar za knrilnico v Trsto, in Storich Euanael za Tolonterja r Pa'ju ; oaairovljen je Sabmied Stanislav, resi- dent pri ravnateljstva oddelek VII. Porokd V sredo ob 7h zjatraj se je pcroöil v Š'. Petru gGsp. Hag:>n Casagrande, poslovodja r Trata, z goppico Milko L a T r e n č i /j e T o, h^erko goup. nadačitelja t Št. Petra. B lo naj- srečnejše I Telovadnl odsek v 3Iirnu pri- rcdi v nedeljo, dne S. septembra prvo javno telovadbo združeno z mladeniskim tečajem. Opozarjamo že sedaj vsa bratska drustva na to slavnost ter jih vabimo, da ob tej priliki obi- sčejo Miren. Ta dan bode posvečen razvoju naše mladeniške organi- zacije. Natačneja sporočila slede. IV. redui občni zbor „Slov. dij. zveze" Le \rši dne 21. aTgasta ob 4. ori popoldne t Gorici, dvorana hotela „Gentrala". Spored: 1. Branje zapisnika III. red. občnega zbora; 2 Pjročilo od- bora ; 3 Poroöilo revizorjev; 4. VoliteT novega odbora; 5. Narodnostne razmere med goriškimi SiOTenci. (PjroÖa tor. stad. iar. L^vosUt Eemperle); 6. Izpre- memba prafil; 7. Slačajnosti. Odbor posiTlje tem potom vse tt. člane, da se gotoro ndeleže občncgi zbora. Pa tadi drage prijatelje draštTa, posebno ^gg. podporne člane, vabimo, naj prihite na „Zrezino" zbororanje, da čajejo poročilo o delovanja draštra v minalem leta. Srednješolska reforma. — 0 tej zadevi poroča „N. Fr. Presse", da se bo prihodnje šolsko leto začelo z realno gimnazijo, pozneje pa z reformno raalno gimnazijo. Kdor bo na eni teh dreh no- Tih srednješohkib tipoT dovršil sroje itadije, bo vsposobljen skoro za tse di- scipline na vseučilišča razen za kiasično filologijo, za katero se bo zahtevalo ma- taritetno izpričevalo na doaedanjih.gim- nazijah. K«ko bo pa s tebniko, ie nido- ločeno. Najbrž bodo absolventi ref jrmne, realne gimnazije tadi tehniko lahko obi- skoTali. Sicer pa calo težarno Tprašanje še ni bogvekaj dozorelo. Dež. odbor razpieaje natečaj za zgradbena dela, popraTe in razširjeaje obeh takajšnih deželnih kmetijskih iol (italijanski in slovenski oddeiek). Toza- derni načrti so razpoloženi r pogled pri deželnema odbora (ieželnem stavbin- skem arada, stolni trg št. 7. — III. nad- stropje), kjer se dajejo tadi potrebna pojasnila. Na zahtero se izročajo proračanane mere, ki so potrebne za predložiter ponudbe. Ponadbe se morejo vložiti tadi samo za eden oddelek deželne kmetij^ke iole. — Ponadbe je čas vložitido 26. (Šest- iodrajaetega avgasta 1908. Občiii zbor „Alojzijevišča" dne 23. jalija 1908 ob 3. t uöilnici. — Vo- ditelj poroča o rspehu r dragem polletja. Zaöetkom semeatra je bilo t „Alojzij" 42 gojenceT ; od teh sta do- bila 2 za binkoiti konsiliam abeundi, 2 ponarljalni izpit, 27 1 Ti red, 11 odliko. ZdraTstreno sta&je je bilo t zarodo tekom šolskega leta prar dobro. Kot do- mači adrarnik je fangiral releaö. g. dr. Brecelj, katerema izreka Alojzijeriiče na i tem mesta posebno zahralo za rae nje- ; gore dobrote, ki jih je izkazal gojencem Gojenci so imeli vaako nedeljo in praznik blagoalor in sicer naradno s cerkrenim gororom. Sreto spored so opravljali rsi vsak mesec, mnogi tadi ˇečkrat t meseca, lepo iterilo gojencer je napravilo 6 nedelj na öast st. Aloj- zija. Pri domačih pobožnostih so poma- gali id. gg. P. Leonard it Kostanjevice in P. Kifiel Ord. Cip. kot sporednika in g. katehet Risöiß kot fxhortator. Vsem gospodom prisrčna hvala in Bjgplati 1 Potem poroča blagajnik ogmotnem 8tanja tekom šolskega leta. Kot pregled- nika račanor sta bila izvoljena Teleaö. g. dr. Ž gon in preč. g. Fran Setnkar. Gospod žapnik Rojec predlaga, naj bi ie T materijalni proTspeh AlojzijeTišoa poslalo nekoliko odposlancev zavoda, k bi nabirali po slovenskih dohoTnijah pod- porA T denarja ali v nararnih pridelkih na korist zavoda. Sprejeto. Psedsedoik predlaga naj bi se na- prosilo dahirnike, da bi sprejeli po kak stotak dolga (ori M)nta), da ga v lö ietih amortizirajo. Sprejeto. Tretja točka je bila volite? novega odbora. Oični zbor je izTOlil sledeöe g3- spode. ki so se konstitairali tako-!e: Mon^gr. Lakežič, predsednik; dr. üjöic, podpredsedaik; maasgr. Pavletič, župnik Kokošar, monsgr. Kolarčič, zap oik Rojec odborniki; Reäöic dahovni preset. — Po fe\i so je nabralo K 100 in si- cer bo darovali preč. gg. dekan Pavletič 20 K, žapnik Gjiob 20 K, monsgr. Pav- letiö 10 K. vikar Pirih 10 K, dekan B^r- lot 10 E, žapnik R)jec 20 E, monsgr. Kolaičič 20 K. Vsem dobrotnikom pri^rčna hvala. „L'Asino". — V Italiji izhaja list z imenom „Asino", po slovensko „Osel", Ta list izhaja s podobami, ki smešijo papeža, kardinale, sploh duhovščino in sv. cerkev. Pa ta brezverski osel je šel zdaj enkrat predaleč na led, takö da ne more več nazaj. Urednik tega oslovskega lista, Podrecca, je v svojih napadih na katoliško cerkev napisal tudi trditev, da je moderna znanost podrla in uničila vse katoliške dogme ali temeljne resnice. Nasprotni katoliški ilustrovani list „II mulo" je prijel „Osla" ali prav za prav njegovega urednika za ušesain ga stresel, naj dokaže svojo trditev. In katoliški Italijani so začeli zbirati denar in imajo zagotovljenih že skoro 4000 lir, katere dobi oslovski urednik Podrecca, kakor hitro dokaže, da je moderna znanost podrla le eno samo katoliško dogmo. Le še naprej se steka denar v ta namen iz vseh stranij Italije. Lepi so tisočaki, pa Podrecca le ne seže po njih, ker mu treba dokazati, da je moderna znanost podrla vse katoliške dogme, kakor on trdi, dokaže naj le, da je podrla le eno kat. dogmo. Pa nič. Podrecca z oslovskim glasom riga in z oslovskim kopiti otepa okoli sebe, dokazati pa ne more ničesar. Mičejo ga tisoči italijan- skih lir, pa si jih ne more pridobiti — lažnjivec. Taki so sploh vsi brezverski libe- ralci. Najprej spuste proti sv. cerkvi v svet svoje lažnjive trditve, ko se jih pa prime, naj te trditve tudi dokažejo, pa začnejo zmerjati in pljuvati okoli sebe kakor zblazneli, in to so vsi njih dokazi. Goriški liberalci, ki pišejov „Soči", da bo kmalo odklenkalo sedanjemu ka- tolicizmu, niso za las boljši. Vsi njih dokazi obstoje v zmirjanju, napadanju, sramotenju in blatenju kakor pri itali- janskem „Oslu". Gliha vkup štriha: „I—a" ! „I-a!" Mi pa pravimo : Ne : — Ne! Sestmesečui mlekarski tečaj na Vrhniki. — Eoncem meseca avgasta bo mlekarska š^la na Vrhniki sklenila sroj prri iestmesečni tečaj. Karziati so si t tem časa prisvojili vse potrebno stro- kovno znanje. Zlasti se je polagala važ- nost na praktično delo, tako da se je Tsak knrzist priaSil samostojno oprar- Ijati Tsa mlekarska dela. Velikema po- manjkanja veščih mlekarjev bo zato že leto? nekoliko odpomagano. Tiste mle- karske zadrage, ki bi želele dobiti iz te iole kakšnega mlekarja. naj se obrnejo na Soiskega vodjo mlekarskega konza- lenta g. Jak. Lfgvarta naVrh&iki, ki daje ysa tczadevna pojasnila. — Vrtnarsko drnötvo se je uata- novilo v nedeljo v Sovodnjab. Izvolil se je cdbor, ki ima tadi nalogo nabirati čl&ne in Ijadstro seznanjati 8 potrebo takega droitva in o koristih, ki bo do- naäalo članom. Predsednikom je bil iz- Toljen g. han Pelicon, gostilniöar in Trtnar t Rabijah. — DruiWo je gospo- darifka naprava, ki ne pozna nobene str&nke kakor samo kniete člane ter skrbeti za vse enako. Koinar je mar za gospodarski napredek, naj pristopi kdra- štva. Tisti, kateri pravijo, da bo drnotro strankarskc, govorijo neresnico in s tem le hnjskajo Jjadi, da ne pristopijo k draštva. — Železaica Trst-Tržic. Komisija, sestoječa iz zastopmkov železniakega in Tojnega rainisteratva, namestuištra, de- želnih odboroT tržaškega in gir.škega, ravnateljstva državnih železnic; jažne žeieznice in drogib iateresiranih ftktor- jev, je razpravljala in dni o projektu, 8eBtavljenein po iužonirjih dr. Gino Djm- pieri ia dr. Jarij Maglič za gradnjo elektricne železnice Trst—Tržio ter je izviSiia tozadevne oglede. P*älovanje je završilo z agodnim reznltatom, kerje komisija napodlagite- meljitih poissvedeb in p o z a- slišanjo vseh i n te r e s i r an i h strankkončno določila are- denje te črte ter je predla- gala železniškemu minister- 81 v u, naj to avedenje določi kakor podlago ter doToli podrobni načrt. Dae 9. t. m. so členi te komsije priredili vožnjo po morja do Tržiča, da si od morske strani ogledajo pas, ki se ga bo dotikala nova črta. — Izgabljeno. Včeraj popoldne je izgubil Štafin Goljevšček mošnjiček, v katerem se je nahajalo 120 kron. Edor je izgabljeno našel, je naproien, de je prinese v naše apravniitvo, kjer dobi nagrado. — Kolesarsko društTO „Gorica" oipoilje k mednarodni dirki, katero pri- redi Z«grebački kotaracki klab „Orao" iz Zagreba dne 16. avgasta na progi Gradec—Zagreb 240 km. Start Gradec cilj Zagreb, dirkača g. Elvard Rasjana iz Gorice, ter kot zastopnika draStva k juriji predsednika g. Radolfa Draforka. 0 rezaltata te dirke se izre ˇ nedeljo zvečer ob 10. uri v kavarni .Central", kamor dospe brzojavno poročilo. — Perite gruzdje pred a ž i v a- n j e id. — Te dni je nmpl šestletni sin- ček lekarnarja Peniča iz Z«greba, ker je zobsl grozdje, ki je bilo poikrcpljeno z modro galico proti peronospori. — Jubilejne dopisnice izda poitna npraTa 18. avgasta. Dopisnice bodo okra- šene z lepim portretom Njega Veli- čanstva. — Gorjansko. Eo so ˇ zadnjem časa prinašali naši listi izkaze o r a z- d e 1 j e n i h(?) trtah, kjer se je poka- zalo ˇ čodni jasni lači delovanje kmet- akega (?) poslanca Pepeta Štrekelj v tej zadeTi, se je ta mož izrazil nasproti ne- kema pristaša S. L. S.: „AU menite, da me boste s temi „hkazi" nmorili? Moj ugled bo 8 tem le še Tedjir". In res je njegoT ogled tako visoko zraatel, da ga sedaj nikjer veö ni; kakor znano, je Štrekelj za svoje „zaBlage" od poljedel- skega ministeratva odpoščen kot zanpnik za TinarstTO na Sežanskem. Gorjanci! Takega zastopnika bomo imeli v dež. zboru; drogod bi volivci kot en možza- htevali od Štreklja nazaj mandat, ki so ma ga poverili. Eaj pravita k tema nai „pek" in njegov so drag Liketov Fepo!? Ljudje božji, ni zadosti, da je kandidat le domačin, da ga volimo, imeii mora tadi — srce za kmeta in ne samo že p ! — A moll izmed goriških org- Ijavcev. PiSe se nam: Skrajni čas j» že, da se kdo iz naie srede zgane in potrka na blagotvorno strnao zadeTajoöih fak- torjer, ki naj bi vendar slednjiö aredili naše delo po obrtoječih razmerab. Pre- teklo leto b, da se to ta pa Ism ne godi in ee splch ob »edanjih razmerah tadi ne more, ker pri vsem idealnem veseju do giasbe pride tadi realaa po- treba vsakdanjega življenj». Le pomiöliaao, kako naj se počuti organist z leta b 150—160 K place — dobro seveda— saj drngače bi ne mogel celo leto za to plačo orgljati, prepisovati note, pončevati petje ia tuko včasih kri- čati na ts» pret'ge tja do 10—11. are po noči. Ob kati šagri in ob par dragih slovesnejiih prihk&h se mora skazati malo gentlemana in kot tak žrtvovati mali obolui na altar svoje armade, ki je še „bolje" plaöana nego on sam. Da, tuii za pevce bi se moralo malo bolj poskr- Lati, ki sicer jako zadovoljno, vendar težko po trodopolnem dnevnom dela n&- penjajosvoi pijači in se aöijo petja rnesto, da bi se odpočili. Meseca septembra n»pravimo thod kje T goriški okci ci, ali mogoče t Go- rici, kamor naj bi se privabili tadi pri- slojni činitelji, in ta se dcgovorimo o na- daljnih podrobnostih ter tadi ta poka- žemo in povemo natančneje naie težnje ter poskašamo skupno zboljšati naše obstojeöe stanje. Ko bi znal kdo za kaj boljäega, naj se blagovoli oglasiti. Sicer na svidenje pri Bhcda, zakojeg) B3 traj ia čas pravo- (Samo naznani v tern listn. Trije organisti. Čitalnica S. K. S. Z. se nahaja v Gosposki ulici St. 6. na drugem dvorišču. Odprta je vsak dan od 9h dopoldne do 91i zvečer. — Na lokavSki pošti je mnogo ne- reda glede dostavljanj raznih pošiljatev. Casopise dobivamo večkrat en dan pre- pozno, ycasih pa tadi celi teden. Tema se ni čnditi, ker dotična poätarica je večkrat cele tedne in včasih tadi cele mesece odsotna. Njen namestnik pa se navadno niö ne briga za aradne nre. Zii se, kakor da bilo Ijadstvo radi pošte in ne pošta radi ljndstva v Lokarcn. Tema nereda je treba konec storitt. — Strela vdarila v zvoulk. lz Sv. Križa: Minoli petek zjutraj, ko so bili gg. patri T 87. Križa pri molitvi, je vda- fila strela t sanopstanski zvonik. Sreča, da bo Jjudje brž zapazili, da gori, ker le- Beni z*onii ^e bil že začel goreti. Škode je le malo. — Zrelo grczdjc. Posestnik Valentin Kovacič v Baöi pri Sv. Laciji ima ob steni svoje hiie že od 1. avg. popolnoma zrelo in sladko grozdje. Sploh, kjerkoli je kakšna trta to, vsaka je polna lepih *elikih in zdravih grozdov. Starejši Ijndje se še 8pominjajo časov, ko se je tod pri- delalo mnogo, dobrega cividina, pozneje je trla popolnoma odpovedala, zdaj je pa zopet oživela in zicela roditi, kakor bi botela reöi: sadite in gojite me! Zopet vam bom rodila in vas raz- teseljevala s svojim sladkim sadom. — Komen^ko žuninstvo postavi STOJo mesm'o, ker mesarji kljab nirki ceni žiTine prcdajajo meso le vedno 1 kg po 1 K 34 v. — YojaSivo na vajali po Krasn.— Dne 11. avgaeta je zapastil 47. pešpolk SeDožeče in se podal čez Vid in Črnco nazaj t G)rico, kamor jedospel danes. Ib Divače j« odšal 4 peipolk na vežbe v okolico Šv. Peter, v Divači pa ima sedaj ˇaje 87. ppfipolk. — Podružnica §lov. planinskega društva v Cerknom otvori v nedaljo dne 16. avg, 1.1. prvi del kramih „Pasic"" „Pasiceu so izvanredno lepa in zanimiva soteska in se d»jo primerjati z blej- skim V.ntgirj^ii, oziroua ga Se pre- kašajo po svoji razncličnosti, po krasoti slapov in po divji romantiki visokih nten Koj pri prvem slapa se obiskovalec prične diviti tej veličanst-enosti in pri vsakem nadaljevalnem koraka se množi njegovo za^adenje nad to krasoto, ki jo je narava nakopičila na primnrooia majhnem pro- storn. Slap se vrsti za slBpom, krar.no izdolbene tolmane ti zre oko vnak hip, lepe k»8ksfle m menjavejo, ravno tako globoke kotline in na obeh straneh nav- pične in strnio stcne. Podražnica jo letos nadelaln pot skozi prvi del Pa^ic, mipraviia brvi tpr ponekod osfkala pot v živo skalo, ter jo zavarov&la z železnimi klin;, tako da je ta prvi del prhtopen v»akomar. Podra- žnica < tvori Pasice v nedeljo z veselico in plesom v gostiini „v Logo" tik pred vhodom v Pasic? in vabi tem potoin vse prijatelje planinstva in ljabitelje narave k alavnostni otvoritvi. — Vapored jab. slavnost, ki se bo ˇršila doe 16. t. m. v Š^mpa^u „pri Martina": Ob 2. areh popoldne ˇ žapai cerkvi zabvalaa pesem, nato odhod na veseliöni prostor. Program veselice: 1. Godba. 2. Pozdravni govor. 3. H. Vola- rič: „Vojaška pesem", možki zbor. 4. Godba. 5. 1. pi. Z«jc: „Večer na Savi", možki zbor s spremljanjem rojaškegodbe. 6. Slavnofitni govor. 7. „Avstrijska bimna", petje 8 spremljanjem godbe. 8. I. pi. Zajc: „Z'injsko - Frankopanka", možki zbor. 9. Ljadska veselica. Med odmorom ob 8 in pol nri zvečer zelo pomembna živa slika iz bosanske zgodovine. Gel ve- čer krasni ametai ognji. Pri slavnoBtiso- deinje godba c. kr. pešpolka št. 47. in pomnoženi pevski zbor „Bralnega draitva v Š3mpa8n\ Vstopnina 30 v, sedeži 50 v. E obilni ndeležbi aljadao vabi pri- pravljalni odbor. — Veselica v Podgori se je izvršila ob najlepäem vremenn in ob obilni vde- ležbi ljadstva. Točia za točko so sepre- krasno izvajale. Deklamovalka „Oljki" je nararnost vmetniiko izvršila svojo na- logo. Pesem: „Slovan na dan", ter krasni „Venček narodiiih pesmi", sta tzbnjali splošno pozornost. Tadi igra: MErčmar pri zvitem rogu" se je igrala izborno. Največjo pozornost občinstva pa je vzbudil prelepi nastop telovadnega na- raščaja na odra. Pahvaliti se jih mora, da so T tako kratkem času že tako lepo jarno nastopili. Naj bi šla prava telo- vadska ideja med Ijadstvo, naj bi pro- drla med vse sloje Ijadatva slorenakega. Ia na podlagi te ideje bode vzrastla krepka četa slovenskih naladehičev. D$f cela armada hrabrih in nevstrašenih bo- jevnikov za mili slovenski narod. In tedaj iele bode zasijalo milejše solnce sloven- skema naroda na Goriškem. V to pa pomagaj B)g. Nesrečni padec. — 50-letni posestnik Andrej Skvarča iz Zakriža t cerkljanskem žapanstva se je peljal po državni cesti na svojem voza, padel pri tem z voza in se ranil na kopici ka- men j a tako v desno stegno, da ni mo- gel Tstati in da sta ga komaj dva po- potnika spravila na toz ter ga odpeljala doraov. Eer so bile poškodbe vedno alabše, so ga pripeljali v goriiko bolniš- nico uimiljenih bratov, kjer bo dognali, da je desno stegno zmečkano in da ima bolnik tadi precejinjih poikndb na glavi. — — Odstrahu pred kaznijo se j© obesil Jaro Tomaševič v Drenjn pri Djakevem. Delal je na parni mlatii- nici. Eer je to delo naporno, je pil in se ga nalezel preveč. Nekaj časa mu je ilo delo urneje izpod rok, potem pa, ka- kor ee ta nčinek alkohola vedno opa- zojp, toliko počasneje. Zaradi tega ga je strojnik oitel. Tomaševič pa ne bodi leo, zgrabi strojnika, ga vrže pod-se ter do dobra naklesti. Drago jatro so ma po- vedali, kaj je storil in da bo naznanjen orožnikom. Od straha, da bi ne bil kaz- novan, je šel in se bliza škednja — obesil. — Poskušeni samomorilec Šircl, ki je ˇ Sp. Šiški pri Ljabljani dp- fravdiral 700 E in ne na to v bližiniEa- nala obitrelif, se poöati v bola'ci boljä^. V par doeh bo zolrav in ga oddajo so- diščn. Rrogljo ima še v praih. Je popol- noma raren in se sprebaja po hodaika. — Južna železnica — bo odpra- vila 20 od ato znižanje pri kartab re- tnrkah. Le na progi Danaj-Gradflc bo pri reUirkah stila pot za I. razrei 2 E manj, za II. razred 1 E 60 v, za III. razred 1 E manj. S temi in dragimi tarif limi do- ločbami apa Jažna železnica dobiti na leto 2—3 milijone kron več. — Nenavadai beg iz ječe. — V Eotičah na Z^jrnjem Koroikem je po- bpgnila iz ječe okrajno aodoije nekaž^n- ska vlačagarica in sicer skozi stranišče. B la je radi vlačagaaja ntkaj dni zaprta ter bi morala čez par dni pro=»ta biti, pa le ni bot3la počakaii konca kazni in je rajši pobegnila na ta nenaradni način. Prijeten beg gotovo ni bil. — Zrakopiov Edisonov. — Eli- son je povabil sedaj v Atneriki se nahfe- jajočega zrakoplovca Farmana, naj ga obižče. Farmana je Elisoa pokazal na- črt* za vodljiv zrakoplov, kakršnega r1 je zami8lil Eiison. Farman izjavlja, da bo EÜBonova iznajdba prekosila vse iz- najibe na tem poljn. — Poroka iia smrtni postelji. — Težka nezgoda ee je pripetila 11. t. m. T L'oyjovem arsenala v Trsta. Pred de- lavnico štev. 3 ˇ arsenala je v gradnji parnik „Lemberg", označen ˇ registra gradenj ladjedelnice v št 114. Na rao- stovja okoli parnka je proti poldneva delal z dragimi delavci nek Anton Ber- tok, star 33 let, kotlar iz Eopia, «tana- joč pri sv. Lnciji pri Miljab. Nesreča je hotela, da se je spodrsnil in padel z vi- sočine 12 metrov. Obstal je na tleh ka- kor mrtev. Pritekli so njegovi tovari^i in ga ponesli v bolniiko sobo arsenala. — Msd tem so ielefonirali na zdravniäko postajo, od kodar je kmaln potem prišel na lice mesta zdravnik z ambalanönim vozom. Ponesrečenca so prepeljali vbol- nišnico, kjer sta ga lečila v X. oddelka dr. Monti in Lazzatto. Poškodbe so jako težke in je malo npanja, da nesrečnež okrev8. Smrt ma je zatilnik, zlomljeni ste obe pisöali, ima mnogo bank in prask po obrazu, izlivanje krvi iz nosa in äst. Komaj raznmljivo je izrazil željo, da bi videl svojo zaročenko, Antonijo Brajnik iz Milj. Ker ji je obljabil po- roko, je hotel ami raj e izpolniti svojo ob- ljabo. Telefoniralo se je po njo. Žapnik bolnišnice je ponesrečenca previdel s svetotajstvom umirajoöih in je naznanil Brajnikovi poslednjo željo njenega zaro- čenca. Ob 5. ori in pol se je vršila gan- ljiva csremonija poroke ob smrtni po- stelji. — — Češki lev na jubilejnah kronah. Nemci so te dni po svojem časopisja priöeli kričati, da je na petkronskih ja- bilejnih denarjih vpodobljen čeiki lev. Kdor gleda na petkronskem denarja glavo cesarjevo narobe in zakrije glavo od nosn naprej do uses in ob bradi do ašeBa, dobi češkega leva, ki ima ob ce sarjevem näesa zakrivljea rep. — Avstrija premagala Prusa! AvBtrijski in nemiki vojaški kori prosto- voljnih avtomobilistov so napravili zadnji teden velikansko dirko med Danajem in Berolinom. Ta- in inozemski vojaiki krogi so nestrpno in z najveöjim z&ni- manjem pričakovali isida te tekme. PraBi so bill svesti gotove zmage, ker je menda praaki fabrikat» prasko delo, praski am prvi pod solncem ^in praski poak tadi . — A zmaga, sijanja zmaga je bila naia I Kot prvi je prihramnl na cilj The« pi. Gatmannsthal. Die 28. julija ob 12. ari 11 minat opoldne. Ogromna mnoiica radovednega Ijadstva, med njo nsjviSji krogi je zaorila: hnra Avstrija 1 in godba je zasvirala avatrijsko himoo! Vitez .Gatmannsthal je Korošec. Nai kakor tadi nemiki cesar sta pokloaila zmago- valca velekranna daril». — Zadružna librikac ji super-. foef'ita v Italiji. Fabrikanti »apsrf jaUta (Tomažove žlindre in QDakih ,?nojil) v Italiji so se zdrnžili v močno organiza- cijo, da način Ifcžje čnrajo svoje koriati. Toda ako je bila opravičena organ'zacija f ibrikantov z njihotpga slaliäca, je opra- vičena tadi crgsciz^c.a konzameatov. Tadi ti sa ae zdrnžili, in danns obstaji pclpg zanebnih tvornic gaperfosfita ie nekaj zadražnih troroic za proiz»ajanja saperfosfita. Vgega sknpaj je v Italiji sedaj 70 tvornic za nuperfjgfiit, katere na leto proizva;ajo 550.000 toa saper- sjfcf *ta. 4 so zairažne, ki pro zvajajo že 20 odat. letnega proizvoda, 27 trornic je karteliranih, a 39 jih atoji izven kartela. — Poraba zračnega dušika za Salpeter. J)dno Dajvažaejših umetnih gnojil je čilski nalpeter. Eer pa se je bati, da so bodo bogate narame za'oge salpetra v jažnoamenkanski državi C'le zaradi cgromna prodaje kmala porabile, bo mislili že nemški inda.trijalci na to, da so astvsrili posebne vrste tvornic za dobivanje daiika iz zraka ; daiik porabijo kemičniru potem za salpetrovo kislino in iz te dobivajo salpeter. Djalej obstoji prva en&ka tvornica na sveta na Nor- veikem, a postavila se bo jedna v Italiji in jedna pri Bolcanu na Tirolskem. Ta bo Etala 30 miljonov kron. Salpeter, ka- terega se bo prodaciralo ametnim potem, bo z\ 15 odstotkov cenejii ko naravni amerikanski. — Ustredni bank« ceskyah spo- ritelea v Pragi v soglasja se Zvezo čeakosloranskega uradništva denarniških zavoJov T Pragi astanovlja po vzora PonziJ8ke zveze nemških hranilnic pen- zijski zavod v zmisla zakona od 16. ja- naarja ). 1906 zak. čl. 1. fx 1907 pod naslovo Penzijski zsvod češko slovao- Bkega denarniitva v Pragi s delokrogom obsegajočim vse kraljevine in dežele za- stopane v državnem zbora. Ravnatdljstvo omenjene banke daje drage volje vsa potrebna pojasnila, žlasti pripofoÖljivo pa je poalati fjrmalarje za pristop v svrho nabiranja članov. Predpostavlja ze da c. kr. ministersWo za notranje atvari ne bo čaškema zavoda odreklo odobre- nja, ravno tako ne kakor je to storilo glede nemškega zavoda. — Na Reki je bilo naštetib 1. 1900 poleg 17.354 Uhov, 2842 Midžarov in 1945 Nemcev še 2251 Sloveueev, 7497 Hrvator, 55 Srbov, 5136 Ilircev, 147 Čehov, 29 Slovakov in 1241 Slovanor. Vseh Slovanov ima Reka 16.356 in ven- dar no slišimo ničesar o njih. Žalostno dejstvo je, da smo mi Slovenci naza- dovili od 1. 1900 za 529 daä. Podmad- žarili se niso, pač pa jih vzela laščina. — Protiverska agitacija med dijaštvom. Tadi na Hrvaškem ae iiri med dijaštvom agitacija za očitno brez- verstrc. Časopis »Hrvatski djak", ki ga pišejo erddnješolci, je poln nesramnosti, in najpodlejših napadov na vero. Posle- dica te agitacije je bogoskrunstvo, ki se e primerilo v Požegi. Petoäaleo je pri sv. obhajila izpljanil in zasramoval sv. hoBtjo. To so dela „Svobodne mislil" „Narodna Tiskarna" v Gorici isče korektorja, ki je ob enem sposoben sodelo- vati pri političnem listu. Ponudbe sprejema Dr. A. OregorčiČ načelnik. Rojaki! hupujte narodni holek „Žolshega Ooma". Poprava in komi- sijska za- logadvo- koles in šivalnih strojev pri Gori ca f * ' ^ Via Prodaja tudi na mesečne ob- «,)nmn roke. Ceniki franko. UUDI"° Stara dvokolesa se emaj- 3—!f. t irajo po ceni z ognjf m 55J2 ^Hta.---^V^^M__^^V ^BB_a^ ^Bi^__a«W ^Mk__-^W Mb__d« ^^^_^^B* ^BBh——^^B IMHBh---¦¦¦¦ ^h_dV Prva goriška tovarna umetuih www swww ognjev s strojnim obraiom udelujc: rakete bengalične Iuči, rimskc sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap;rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Fertl. Makuc pooblaščen ;n priznan pvrotehnik Gorioa, C. F. GÜ 34. (Iz prija znosti se sprejemajo naročila tudi v k avarni „Dogana" tik sodnijske ------------ palace.)------------- Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici. ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi nisi) se loplo priporo.ča za vsa stavtena 'n g alanterijska dela za ceikve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cuter p riporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogiima: mehe zažvepJanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. S* mizar in v lesni trgovec v Poflttori, B vault novep itWilw losta (na cesti, ki freljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi / opeko, inia ve- liku zalo^o VHakuvrHtuc^a trtlf- ga in mekbega lena domačega in tuje^a, veliko zalogo pohišt- va, vinwkih poHod, stiKkaluic itd. Naznanilo. Podpisani naznanjam slav. ob- činstvu, da scin otvoril pekarsko in liquorsko podružnico na Mirodvorski cesti (via Camposanto). Priporoeam se posebno novoporo- čenceni. birmancein za vsakovrstne kolače. torte in drugo pecivo. Raz- pošiljam na željo na dorn po mestu in deželi po jako nizki ceni. Obe- nem priporoeam svojo staro in ziuno pekarno v llaist-elu. Jos'p Valentinčič, pekovski niojster. Anton Küstrin, trgovec v Gorici ! CGS|[Gska ulicašt. 25 pripoioča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. k?vo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. ^ngelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Mcko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V2 kila in od enega iunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciriia in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- irann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago nrufl \t rctp Rihrad in ^ 1 = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarui liforanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zanieo in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Izvrstno pecivo , priporoOa spoätovauini meätJanom in okoličanom pekovski niojstor 3ÜKQB BRUTUS v &oi*ici Äolnka uiica Hi. O. i j V zalogi inia in prodajn moko prve vrste j MajdiČevega ntlina. Iltli čevljar v Semeniški ulici 1 i priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Odlikovana mizai'gka dclavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA - TržaSka nlica 18 - ANT. CERNIsiOJ izdeluje: Za stavbe: i Za Hobe : ; Za rerkve: Vr:it:i ; Omaro Altnrje okiui { postoljo ; klopi podovo \ . niize ; prižnico slornico j umivalnike pulti prognije ! ponočne j klečalnike i. t. (I. ; omarice \ i. t. d, • slolico =____________i____i.J. (L________________ ZÄLÖGÄ: 7 vsakovrstnih strugarskil\ izdelknv kiikor: no|f stebri- ftcv, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izilolkov, kakor: ciinirjev, podporic i. d. Stroji ua električno ^oniluo silo. Slovenska frgovina z vinom v Gorici! H. Cigo] & liemec veletržca z vinom v Gorici ulica Älunicipio št. 1. pri- poročata svojo \eliko zalogo iinjholjsili doimičili istrskili, vipavskih in Imskih belih in (rnih vin. Vino pošiljata v sodih od 56 1. naprej v mestu na dorn in po železnici na vse strani. Na zahtevo pošiljata vzorce franko in zastonj; Postrežba točna! Cene jako zmerne! Štiri posestva jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsuko s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitnem kraju Istre ob islrski želez- nici Trst-Bnje so pod ngodnimi pogoji ------na prodaj == Na vsakem posestvu se nabaja veliko nasadov amerikanskih l.rt; jedno posestvo je posebno ugodno za kakega Irgovca z vini. Natančneje poizvedbe pri g. Eclvarrtil Dolcnec veleposestniku v Orehku pri Prestranku ali pa pri g. Dr. Mateju Pretncr-ju odvetniku v Trstu. CENJ. PÄME m (^OSPOPJE - POZORf Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Original- Qictona stroji deiajo š, ,„, 10 letni uporabi brezšumno. Griginal-UictarJn stroji so neprekosijm na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victorio stroji so najPriPravnejši za urnetno vezenje (rekarniranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictoria stroji so najboijsi izdeiek , vseh dosedaj obstoječih tovaren. | Za vsak stroj jamčiva 10 let. l| \ Nikdo naj ne zamudi priliko i ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnib strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.