l$8                                                 Zamejski:  Ob stari listini.
Ob stari listini.
svetilka moja, ker  p zno še bedim;
Zamišljen  pri listini nekdanjih let slonim. Jednakomerno ura na steni se glasi,
Okrog   v   globokem   miru   vse   spava,   vse   molči. Pošilja mesec v sobo srebrni svetli žar;
Jednajst že ura bije,  a  kaj  mi nje udar ? Kako čarobno-milo skrivnosten polumrak
Obstira me!   Prečuden se zdi mi lunin  trak! Kaj  giblje se, kaj  zbira ?   Kaj  ta nejasna zme"s ?
In v  mesečini ble"di kaj  ta pomenja ple"s? Za senco senca živa nagneta se vrteč;
Obstane ura;  tihi dom gledam svoj strmeč. Očaki sivolasi pred mano  se vrste",
Junaki dolgobradi, device se brdke; Mladine živobujne naspe se zbor cvetan
In  bribic se in mater in dece br6j glasdu. Šepet in govor, smehi in pevanje krepko"
O p zni uri v ne"mo razlega se temo. A kdo si, kdo, prijazne,  vesele družbe roj?
Kaj res na uho bije mi dragi jezik moj ? Oh, vem, iz starodavnih vi vstali ste grobov,
In  sem se potrudili ogledat svet si nov. Nov   svet,   oh,   be"da naša.   nekdanji   slavski raj,
Od  tujega navala preplavljen od nekdaj! Oh, kje so vaša sela, kje sle"d je vaših koč?
In kje nekdanja   slava,   in kje slovenska   moč ? Umičete se dalje !   Postojte tii z menoj!
Živite,  dedje naši,  ti živi,  ndrod moj. Zaman  —  z blestečim žarom izginjajo molče";
Zastonj za njimi širim povzdignjene roke"! Zamiin jih zovem;  mesec se skril je za meglo;
Polndč mi ura bije,  in spet je vse mirno.
Zamejski.