Sramota ostaja
Kdlikokrat smo že ptsali o Navju in se jezlli na vse tisie, ki bi morali bdeti nad tem kulturnim spomenikom in v Ljubljani smo že najmanj desetkrat sklenili, da bomo to kulturno sramoto. la madež odpravili Toda vsi sklepi. vse obljube so vedno znova utonile  ..
Tako na Navju ni nič novega Od vseh 89 nagrobnih spomenikov jih je namreč redno oskrbovanih !e 21. Na vseh pa je čas opravil svoje. Naptsi so zbrisani. slabo čitljivi. spomeniki poškodovani. Razni nepridipravi (in teh je kar precej) pa so Navje zamenjali celo s sanitarijami!
Za nameček so se tudi Plečnikove arkade naveličale Čakati. Krušijo se in propadajo, razjeda jth voda. veter in Čas. Obljube pač ne obnove trdnega kamna.
Spet smo slišali. da bo drugače. Tokrat je vzel vse v svoje roke bežigrajski izvršnt svef, čeprav Navje ni samo naša občinska sramota, pač pa Ijubljanska, datudi sloven-ska1 Smo baje tik pred podpisom samoupravnega spora-zuma o financiranju za obnovo Navja. Obnovitvena dela naj bi stala 5 milijonov dinarjev. To vsoto pa naj bi zbrale vse Ijubljanske občine, pa mesto, republiška in mestna kulturna skupnost .
Bo Navje res končno dočakalo tisti trenutek, tisti čas, ko mu bomo spet lahko brez sramu rekli: to je kulturni spo-menik naSih velikih mož in žena^
Za zdaj pa vam sporočam. da ni še nič Našo kulturno sramoto je pobeiil sneg. Tako bo morda ostala. Če bo zima huda. skrita do pomladi Kaj pa potem'' Bo beseda dejanje postala?                                                 NEVA ŽE LEZNIK