Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na urednifitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI MARIS Stanovsko glasilo UJU. - Poverlenlštvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorga* nizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a člana' rino že plačano naročnino za list. Za oglase is reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Delovanje UJU v prošlem letu za učiteljstvo, šolstvo in narodno prosveto. (Glavno poročilo na skupščini UJU v Subotici, dne 27., 28. in 29. avgusta 1925.) Slovensko učiteljstvo pri ministru prosvete g. Vukičeviču. Ob povratku z glavne skupščine UJU v Subotici je pohitelo mnogo slovenskega učiteljstva v Beograd, med njimi tudi člani vodstva UJU — Pov. Ljubljana. Č.ani vodstva so ob tej priliki po-setili tudi ministra prosvete g. V u k i -č e v i č a . ki jih je sprejel v ponedeljek 31. pr. m. dopoldne.. Deputacijo je vodil poverjenik g. tov. IL. Jelene, zastopani pa so bili v njej še člani ožjega sosveta strokovni tajnik R. D o s t a 1, urednik »Učit. Tov. Iv. Dimnik, upravnik in glavni blagajnik M. F e g i c in član sosveta L. Potočnik. Člani poverjeništva so v sporazumu z glavnim odborom UJU iznesli gosp. ministru samo zadeve, ki se tičejo spe-cijalno slovenskega šolstva in učiteljstva in se niso razpravljale na skupščini v Subotici. Informirali so g. ministra o stališču in željah, ki jih ima slovensko učite.jstvo v pogledu posameznih vprašanj prosvetne politike, ureditve šolstva in učiteljskih zadev v mariborski in ljubljanski oblasti. O. minister, simpatična in dostojanstvena osebnost, je pazno poslušal izvajanja poverjenika, g. tov. Luke Jelenca. Tov. poverjenik je med drugim tolmačil g. ministru željo slovenskega učiteljstva, da naj se varuje v vsakem pogledu učiteljska, stalnost, ki jo nai posebno zaščiti šolski zakon, pri katerega izdelavi naj bi se zaslišalo tudi mnenje učiteljstva potom njegove organizacije. Nameščanja in premeščanja naj bi se vršila le na zakoniti podlagi in naj bi v tem pogledu pri .vseh nameščanjih in premeščanjih sodelovala na podlagi tozadevnih uredb namestilna, stečajna komisija. Takozvano kazensko premeščanje ali kakor se ga sedaj naziva in se mu daje značaj službene potrebe, naj se vrši le na podlagi predhodnih disciplinarnih postopanj in pravoreka disciplinske komisije. ki je sicer že po posebni uredbi predpisana, a pri nas ne še sestavljena. Na ta način se uvede objektivno postopanje in bo dana premeščanjem pravna podlaga, ki je dosedai v marsikaterem slučaju ni bilo in se tako izognemo vsaki pristranosti. V nadaljnih izvajanjih ie tovariš poverjenik navajal možnosti in položaje. pri katerih bi popravke starih pogrešk napravljale nove zmede in morda celo nove pogreške Vendar je s o-vensko učiteljstvo proti krivicam in stoji odločno na stališču objektivnosti in pravičnega postopanja z učiteljstvom ter v tem slučaju tudi odobrava, da se da zadoščenje v onih slučajih, kier ie bila krivica očita. Popraviti iih bo .ahko sedaj pri novih razpisih. V zadevi sreskih šolskih referentov je povdarjal g. poverjenik, da so izbrani pri nas strokovno najboljši možje izmed učiteljstva ki postopajo popolnoma objektivno. Oni niso partizani in poslujejo v svojih uradih nepristransko ter se v obče ne udeležujejo aktivnega političnega živ.jenja. Zadobiva pa nadzorniško vprašanje še drugo stran, ki jo bo nujno treba urediti in v katerem oziru prosi učiteljstvo da bi tudi g. minister pripomogel k temu. Urediti bo treba gmotno stran nad-zorniškega položaja Ako hočemo dobrih nadzornikov jim je treba urediti gmotni položaj tako. da ne bodo gmotno celo oškodovani zaradi tega, ker prevzamejo nadzorniško mesto. Ze danes se brani dobro učiteljstvo prevzeti nadzorniško mesto, ker jim ni zagarantirana nikaka stalnost na mestu in ker so gmotno prikrajšani na tem položaju ker pavšal ne zadošča in ne krije potnih stroškov in izdatkov, ki jih imajo pri nadzorovanju šol. Posebno je opozoril g. poverjenik na nevzdržno gmotno stanje oblastnega šolskega nadzornika in oblastnega referenta za osnovne šole v mariborski oblasti, ki nimata niti pavšala. tako da na tem mestu ne bo mogel vztrajati nihče, če se pravočasno ne uredi in osigura tudi v gmotnem oziru to mesto. Ko ie iznesel g poverjenik še nekatere podrobne utemeljitve lokalnih zadev, ie povzel besedo g. minister. Dotaknil se je vprašanja šolskega zakona in izjavil, da hoče zaslišati mnenje učiteljstva. iz predlogov in izpre-memb bo pa razvidel. ako bo treba iz-premembe sedanjega projekta, ali pa, da, se izdela popolnoma nov projekt. Učiteljsko stalnost hoče g. minister varovati, posebno hoče paziti, da se ne bo vršiio nikako preganjanje in da se iz-vrše najnujnejše popravke, ki jih zahteva učiteljstvo in se da na kak način zadoščenje prizadetim. Dotaknil se je g. minister tudi vprašanja ukinitve zasebnih učiteljišč v celi državi in hiperprodukciie učiteljic. Popraviti hoče pogreško ki ie bila nehoto-ma napravljena, da bodo sedanje gojen-ke zasebnih učiteljišč še lahko izštudi-rale in dovršile tudi četrti letnik. Posebej je omenil učiteljišče v Škofji Loki. ki bo deležno istega postopka ukinitve, kakor druga zasebna učiteljišča. Hiperpro- dukciio učiteljic pa se bo omejilo na ta način, da zasebna učiteljišča ne dobe več pravice javnosti — torej po veljavnih odredbah tudi ne polaganja mature na državnih učiteljiščih. Sreski šolski nadzorniki morajo biti le takj učitelji, pri katerih ie dana polna garanciia za ureditev pouka in šo.stva v duhu unitaristične države in teh državnih potreb, v katerem smislu imajo voditi pouk in vzgojo v šolah svojega področja Za deputacijo ljubljanskega poverjeništva UJU ie bil sprejet od g. ministra škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Delo glavnega odbora UJU v letu 1924.-25. Izročitev resolucij IV. skupščine ministru prosvete. Prvi posao Glavnoga Odbora u toku prošle školske godine po skupštini bio je izvršenje odluka skupštinskih i predaja rezolucije G. Ministru Prosvete. Ministar Prosvete bio je tada g. dr. A. Korošec. 11. septembra pr. godine posetio je Glavni Odbor G. Ministra i predao mu je rezolucije uz objašnjenje svake tačke po-sebice, ističuči mu naročito da je neop-hodno nužno da se što pre ostvari jedno-dušan zahtev učiteljstva cele Kraljevine, ponavljan na svima dosadašnjim skupšti-nama: zavodenje jednostavnog programa za celu zemlju i donošenje jednoga zakona o osnov, nastavi, koji če važiti za celu državu. Izmena zakona o obči upravi. S tim u vezi traženo je da se što pre pristupi izmeni zakona o opštoj upravi, kojim je škola stavljena u zavisnost i ne-posredan uticaj policijskih vlasti. Učiteljska izobrazba. Traženo je: da se posveti naročita pažnja učiteljskom obrazovanju i moguč-nosti za daljim usavršavanjem u našoj struci. Naglašeno je tom prilikom potreba za što skorijim rešenjem prosvetnog problema Južne Srbije povečanjem prosvetnog budžeta za te krajeve, podizanjem i otvaranjem večeg broja škola u tim kra-jevima kao i ostalima gde je pismenost naroda zastala, kao što je Bosna i Hercegovina, Črna Gora, Dalmacija i. t. d. Izplačilo razlik. Traženo je da se zadovolje pravedne želje i zahtevi učiteljstva u pogledu ispla-te razlike plata, dodataka udatih učiteljica, popravci stanja penzionera, izjedna-čenja dodataka na skupoču u celoj zemlji i t. d. Teror nad učiteljstvom. Insistirano je na popravci neprav-de učinjena tadašnjim režimom našim drugovima iz Slovenije, Hrvatske i dr. krajeva koji su gonjeni, kao članovi Udru-ženja, smenjivani sa položaja nadzornič-kih i upraviteljskih, premeštani iz partijskih razloga bez ikakve školske i državne potrebe i t. d. Verski pouk. Pored toga dostavljene su G. Ministru specijalno želje učiteljstva povodom tretiranih pitanja o predavanju verona-uke u osnov, školama i jedinstvu nastav-nog programa. Odgovor g. min. prosvete dr. Korošca. Gospodin Ministar je saslušao Izvršni Odbor pažljivo, primio rezolucije i obečao da če voditi računa o njima, a o pojedinim tačkama dao je odmah i odgovora, naročito o predstave! u pogledu za-štite učitelja od partijskog uticaja na postavljanje, premeštanje, otpuštanje učitelja, smenjivanje škol. nadzornika i upravitelja sa svojih položaja, slažuči se pot-puno sa nama — ali samo idealno. On je nalazio da bi partijska intervencija bila svedena na minimum kad je sami učitelji nebi tražili. Na to je primečeno G. Mini- LISTEK. MIH. M. STANOJEVIČ: Škola rada. (Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.) O školi rada pisalo se i kod nas dosta. Pa ipak još nisu čisti pojmovi o njoj. Još se ne razlikuju škola u današnjem smislu sa ručnim radom kao nastavnim predmetom i škola kojoj je težnja da sprovede ideju rada ne samo kroz sve predmete osnovne nastave, več i uop-šte kroz celo vreme uzgoje. Donekle obe ove škole koje se nazivaju i jedna i druga: »škola rada« imaju dodirnih tačaka i uzi-maju rad — delo — kao sredstvo za vas-pitanje ali se razlikuju u pogledu izvo-denja i praktične primene samoga principa: rada, kao što čemo to docnije videti. Značaj j vrednost rada — delanja — u čovečijem životu igraju veliku ulogu. Svekoliki napredak čovečanstva zasniva se na radu. Rad je izvor blagostanja i kulture. Rad je pogodba zdravlja, na-pretka i sreče kako pojedinaca tako i naroda. Stoga je vaspitavanje narodnog podmladtka za rad u porodici, školi i dru- štvu od vrlo velikog značaja. Kako je za-dača narodne škole poglavito da vaspi-tava za život i životnu zajednicu a bez rada nema života, to je pojmljivo što je pitanje o nastavi rada ili školi u kojoj bi se negovao rad zanimalo od vajkada pedagoge i školske reformatore. Kao što če se videti iz ovoga izlaganja ideja škole rada nije nova. Ona se nalazi još u prvim počecima pedagoške nauke kod Platona, Plutarha i dr. Ona se i dalje provlači, kao što se vidi iz Istorije Peda-gogije, kroz Srednji vek, nalazeči svo-ga izražaja u prvim gradanskim školama u kojima se deca spremaju i za obrazo-vanje poziva. Svi glavniji pedagozi, po-čevši od Komenskoga, pa dalje kod Loka, Franke-a, Salcmana, Fihte-a, Pestalocija, Frebla i Herbarta — zanimali su se tom idejom samo u različnim oblicima i nači-nima pokušajai u praksi. Naročito se ističe, u ovome pogledu, u početku XIX. veka veliki pedagoški reformator Fridrih Fre-bel. On je, iduči stopama Pestalocijevim, prvi pokušao da praktično veže nastavu rada s igrom detinjom. On je uvek na-glašavao da umnome radu prethodi in-stikt za fizičkim radom kod dece, i da stoga vaspitanje treba otpočinjati s radom iz malena. Nagon za radom kod dece treba da se veže za učenje. No ideja škole rada našla je svojih najizrazitijih prestavnika i zastupnika poslednjih decenija prošloga veka uticajem socijalnih prilika i težnja za reformova-njem škole u duhu praktičnih potreba i spreme za život. Kao osnovno delo po kome se još i danas zasnivaju zahtevi pedagogike rada smatra se spis Karla Bidermana: »Vaspitanje za rad, jedan zahtev života od škole« (1852 g.). Biderman je zahtevao školu u kojoj bi se pored znanja negovala i moč, pored pamčenja (spomen) i praktični radovi, nagon stvaranja, oštrina oka, izvežbanost ruke, a pre svega snaga volje. Taj Bidermanov spis imao je velikog uticaja na ondašnje školske ljude. Gurt-man, Ajzenlor i Disterveg zanimali su se tim pitanjem ali je Erazmus Švab u svome spisu »Radna škola kao organski sastav narodne škole dao najodredeniju boju škole rada. Njegova prva i najglavnija postavka je uzimanje rada kao vaspitnog momenta u organizam narodne škole. U tome svome spisu raspravlja Švab i pitanje u kakvom odnosu treba da je škola rada prema školi učenja i najzad kako treba da se ona organizu-j e. On zahteva da se nastava rada ima izvoditi prema prilikama i potrebama mesta i okoline. Ali se ovi zahtevi škole rada u početku svodahu samo na uvodenje manu-alnog rada u školsku nastavu. Ručni rad kao nastavni predmet zavede se najpre u Švedskoj, a posle ga prihvatiše i Danska i Norveška, a posle se rasprostre po svima Evropskim zemljama i Americi. U Švedskoj su vladala u početku dva pravca u pogledu nastave Ručnog Rada. Jedan industrijski ili zanatski a drugi pedagoški. Posle duge i uporne borbe iz-medu pristalica ovih dvaju pravaca Solo-monu Oto uspe za rukom da ubedi svoje protivnike u oprav danost pedagoškog pravca Ručnog Rada i odonda se Ručni Rad počeo sistematski i metodski predavati i gubio je više zanatski karakter. Kod nas u Srbiji se je prvi put čulo u javnosti za Ručni Rad i u muškim školama 1881 god. Tada je vladin poslanik u Nar. Skupštini profesor Vel. Škole pok. Mihailo Valtrovič podneo Narodnoj Skupštini predlog: da se zavede ručni rad u muškoj školi kao nastavni predmet onako kako je zavedeno u Danskoj i Švedskoj. Ali ta stvar onda nije mogla jače zainte-resovati i zagrejati naše merodavne kru-gove. (Dalje prih.) Javite naročnike za 1. in 2. številko Zvončka najkasneje do 12. t. m Udruženja, ili ako su priredivani, to je bilo u vrlo retkim slučajevima, družinska izdanja slabo su se rasturala i t. d. Toga radi pozvata su sva učiteljska društva jednim naročitim cirkularom da budu agilnija sa skupljanjem članarine, pret-plate i dr. prihoda Udruženja, rasturanju družinskih izdanja, pridobijanju članova dobrotvora i utemeljača, priredivanju koncerata i zabava i t. d. i da rade što više na pretresanju pedagoških pitanja, priredivanju praktičkih predavanja i razvijanju kulturnog rada u narodu u svima pravcima. Ovaj apel Izvršnoga Odbora imao je svoga dejstva i ove školske godine ose-tio se je intenzivniji rad u svima gore po-brojanim pravcima, kao što če se videti iz Izveštaja o radu povereništava a i materijalno stanje našeg Udruženja ove godine znatno je pojačano, a to sve neka služi vrednom učiteljstvu na čast i po-hvalu. Pogled na prosvetno politiko. Život našega Udruženja u tesnoj je vezi sa vodenjem državne prosvetne politike. Predstavnici našega Udruženja mo-raju da prate razvoj dogadaja koji se u prosveti zbivaju a koji imaju odlučnog uticaja na pravilan razvitak školskog života i sudbinu našeg staleža. Posmatra-juči i prateči kako se razvija naš prosvetni život za ovo nekoliko poslednjih godi-na, oni su mogli uvideti, da nesredenost u državi i česte političke promene i tr-zavice unose rastrojstvo i haos u naš prosvetni život i da od toga pati mnogo i škola i učiteijstvo. U našem družinskom organu izneto je gledište na ceo sistem vodenja prosvetne politike, koji se od oslobodenja i ujedinjenja kreče neprestano u lavirintu lutanja. Cela prosvetna politika se svodi samo na ličnu i partijsku. Rezultati nesredenih pojmova o poje-dinim prosvetnim i školskim pitanjima, eksperimentisanje i haos u administraciji, besprekidne trzavice u ličnim pitanjima i promenama, stvarale su trzavice u pravilnem školskom životu i onemogučavale stabiliziranje i saniranje prosvetnih prilika uopšte. To je sve odstranjivalo mero-davne faktore, te nisu mogli izvesti kore-nitije reforme na polju organizacije osnovnog školstva i unapredenje osnovne nastave. Da bi se stabilizovale prosvetne prilike uopšte, i da bi prosvetni život pošao unaprfed, neophodno je nužno da se stabi-lizuju prilike u državi i da se u Ministar-stvu Prosvete provede jedan organski kontinuitet, koji če omogučiti napredak školstva i izvodenje smišljenih reforama, i o tome treba da i učiteljska skupština podigne svoj glas. Delo in zaščita stanovskih interesov. Prilike u kojima se nalazi naš državni život, koje zakovitlavaju sve grane našeg narodnog života prirodno je, što su uticale i na sudbinu našega staleža, koji je živeči u neposrednoj sredini narodnoj izložen največim trzavicama i potresima. Neobično aktivan partijski život, partijska netrpljivost i žučno vodenje politike, dovodili često puta mnoge članove našeg Udruženja a i ostale učitelje u takav položaj da su tražili, bilo pojedinično, bilo preko svojih Učiteljskih organizacija za-štite od Udruženja protivu gonjenja, koje je prelazilo i granice zakonitosti. Glavni Odbor je intervenisao u svima slučajevima gdegod je bilo moguče i gde ie naiazio da je to umesno, i zalagao sav svoj upliv i autoritet te da se nepravedno gonjenim učiteljittia pomogne i spasu nevolje. Ako negde nije mogao uspeti nije stajalo do njegove volje no do njegove nemoči, jer Glavni Odbor nije ničim drugim mogao raspolagati do protestom, molbom, ličnom predstavkom, i intervencijom i štampom svojom. Kao što se da videti iz »Narodne Prosvete« registrovani su i propračeni svi slučajevi, za koje je Udruženju dostavljeno. O učinjenim nepravdama članovima, pisato je Ministarstvima Prosvete i Unutrašnjih Dela, štampane su i re-zolucije zborova, pisati članci u listu i t. d. Drugih sredstava s kojima bi raspo-lagao Glavni Odbor nije bilo. Ali bilo je slučajeva da su pojedini učitelji svojim netaktičnim postupanjem u političkoj borbi, a i inače u javnome životu, davali povoda izsledenjima i optužbama, koje su bile potpuno osnovane, gde su dotični po sili zakonskoj morali biti kažnjeni. Glavni Odbor intervenišuči često u takvim slučajevima nije imao mogučnosti da pro-veri istinost predstavaka pa je trošio i slabio beskorisno svoj autoritet na štetu opšteg ugleda staleškog i pregleda Udruženja, i na štetu onih koji su neosnovano optuživani. Premeščanje učiteljstva. Najviše su posla zadavale Gl. Odboru predstavke o premeštajima učitelja. Ti su premeštaji vršeni pod svima reži-mima najviše za vreme promene politič-kih režima i za vreme izborne borbe. O njima je pisato u »Narod. Prosveti« i predočavano nadležnima kakve štete čine ti premeštaji u nevreme i školi i učitelju lično, ali največa je nezgoda što su ti premeštaji omogučeni naročito u krajevima gde postoji predratno zakonodavstvo — na osnovu postoječih zakona koji ne ga-rantuju učiteljsku stalnost. Učiteljska stalnost. Stoga treba raditi da se donese što pre jedinstven zakon o nar. školama, koji bi zagarantovao učiteljsku stalnost onako kao što je to zagarantovano u zakonu od 1904. koji važi za Srbiju, Crnu Goru i Voj-vodinu. Največi teškoča imao je Gl. Odbor u pogledu intervencije za otpuštene i pen-zionisane učitelje po čl. 4. činovničkog zakona. Po tom zakonu »državni službenik ne može biti lice, koje ispoljava načela protiv postoječe državne forme ili načelo protiv pravne promene državnog po-retka. Na osnovu te odredbe činovničkog zakona više lica iz učiteljskog reda je ot-pušteno ili penzionisano i ako je medu njima bilo odličnih školskih radnika i rodoljuba. Disciplinarni postopek. Glavni Odbor je ulagao protest i lično intervenisao kod G. Ministra po tim slučajevima, zahtevajuči da se u takvim slučajevima j— ako se te mere upotreblja-vaju kao kazne, da se takvi učitelji pret-hodno saslušaju, ali nije imao uspeha, jer je Ministar stao na gledište skrupuloznog tumapenja zakona. Želeti je da se ti slučajevi isprave a i da učitelji sa svoje strane učine sve da dovedu svoja intimna osečanja u sklad sa postoječim zakonima, koji se moraju poštovati i na koje se zakletva polaže. Izmenjavanje šolskih nadzornika. I u pogledu postavljanja i smenjiva-nja škol. nadzornika naš partijski život bio je od velikog uticaja pod svima reži-mima. To je takode jedno bolno mesto u prosveti i pričinjava veliku brigu svima koji žele dobra ovoj državi i napretku osnovne nastave. Partijski odbori i narodni poslanici mešaju se u stručne po-slove Ministarstva Prosvete i zahtevaju da sa postavi ili smeni sa položaja nadzornika ova ili ona ličnost, ne sa gledišta školskih interesa več sa gledišta ličnih i partijskih računa. Ta pojava je za žaljenje i osudu. Ministarstvo je nemočno da se odupire tome uticaju i od toga pati škola i prosveta. Školski nadzornici treba da budu stručni instruktori, dobri pedagozi, ljudi od iskustva i dobri poznavaoci škole i njenih potreba. Oni imaju da daju opšti ton nastavi i narodnom prosvečivanju u svojoj domeni, da utiču na popravku prosvetnih prilika i da štite učitelja od samovolja, dolazile one ma od koje bilo strane. Glavni Odbor je insistirao uvek na tome stanovištu da školske nadzornike dok se njihov položaj, kvalifikacije i duž-nosti ne regulišu zakonom, kandiduje Glavni Prosvetni Savet. Medu škol. nad-zornicima bilo je lica, koji ne samo nisu imali potrebnog autoriteta, ni potrebne strucne i administrativne spreme za vršenje nadzorničkoga posla, koji nisu ničim mogli imponovati svojoj okolini, i medu svojim drugovima, več su se isticali samo kao eksponenti političke partije. Takvi slučajevi so dosta kompromitovali i samu ustanovu škol. nadzora, na koju se danas gleda drukčije nego što se nekada gledalo. Upokojitev in reaktiviranje učiteljev. U pogledu penzionisanja i reaktivi-i anja učitelja u Ministarstvu Prosvete poslednjih godina vladala je potpuna bez-principijelnost, radilo se po ličnoj volji i raspoloženju a često i po partijskom oda-biranju. Penzionisani su često i ljudi još puni snage i volje za rad pa time materijalno nepravedno oštečeni a ostali su i takvi, koji imaju preko 48 godina pa i 50 godina učiteljske službe. Izvršni odbor je preko »Nar. Prosvete« tražio da se u tome pogledu stvori jedan red, da se stvari rešavaju princi-pijelno i pravično, da se pri penzionisanju učitelja koji su islužili svoj rok traže mišljenja škol. nadzornika, koji če interese države i škole imati pred očima. Uporedo s tim pitanjem javljalo se i pitanje o reaktiviranju onih učitelja, koji su nemilosrdno oštečeni penzionisanjem pre novog činovničkog zakona i u toku samog donošenja zakona u Nar. Skupštini — koji ostaju na penziju od 5000 Din dok njihovi drugovi, koji su penzionisani od-mah posle donetog činovničkog zakona, penzionisani su sa 18.000 dinara. Sa gledišta socijalne pravde, čoveč-nosti, i zasluga koje su stekli ovi naši veterani za narod i oiadžbinu i vaspitali preko 30 generacija u patriotskom duhu, bili duhovni pokretači i vode narodne, borci za društveni preporodaj — a neki i odlični pedagoški i književni radnici, potrebno je, da se svi ovi radnici reaktivi-raju i njihovo stanje popravi i oni izjed-nače potpuno sa drugovima koji su ostali u službi. U ovome pogledu Ministarstvo je iz-lazilo u više slučajeva na susret zahtevi-ma i željama Izvr. Odbora i mnoge su ne-pravde popravljene ali je trebalo zakono-davnim putem — ako se iz momentalnih finansijskih ili inače iz nastavnih i dr. razloga nije moglo uspeti da se svi reak-tiviraju to pitanje rešiti popravkom činovničkog zakona, po kojoj bi se svi oni mogli razvrstati u odgovarajuče kategorije i grupe po svojim godinama službe i kvalifikacijama pa staviti ponovo u penziju. Dalo v pogledu materijalnih vprašanj. Sodelovanje na izmeni čin. zakona. Kao što je poznato novi zakon o či-novnicima grad. reda donet je i bez do-voljne študije i poznavanja prilika i sa-radnje činovnika svih struka državne administracije. S toga je u njemu dosta i nepotpunosti i anomalija, a mnogo koje-čega ima u njemu što ide na štetu steče-nih prava i činovničkih interesa. Naročito stru: i kad je na merodavnom mestu ne bi primali. Odnosno podredenosti škole policijskim vlastima g. Ministar je delio mišljenje učiteljstva da veliki župani i sreski poglavari treba da reprezentuju državnu vlast ali da školski nadzornici i oblasni inspektori treba da opšte neposredno sa pretpostavljenim vlastima. Povodom želje o osnivanju pedago-škog fakulteta on je izrazio nadu da če se ona ostvariti kroz Višu Pedagošku Školu. O najvažnijem pitanju: donošenje je-dinstvenog zakona o nar. školama za celu državu rekao je: da on ima svoje zasebno mišljenje, ali pošto on nije sam u Vladi, tamo ima ljudi koji če prihvatiti naše zahteve, on se nada da če se nači solucija koja če nas zadovoljiti. Takav je prvi korak bio Izvr. Odbora u pogledu izvršenja rezolucije IV. Gl. Učit. Skupštine kod Gosp. Ministra Prosvete. Intervencija pri ministrstvu financ. Drugi korak činjen je kod g. Ministra finansija u pogledu zadovoljenja učiteljskih zahteva u materijalnom pogledu. Za ostvarenje finansijskih pitanja koja tangiraju učiteijstvo, predstavništvo našega Uruženja činilo je zajednički korak sa Upravom Saveza činovničkog udruženja, nalazeči, da če udruženi sa jednom brojno vrlo jakom organizacijom imati večeg autoriteta i boljeg uspeha. On je obečao da če se do 1. oktobra najdalje isplatiti razlika neprimljenih pla-ta po činovničkom zakonu samo nije ka-zao koje godine, jer se primiče 1. oktobar i ove godine a te razlike nisu isplačene. Što se tiče popravke položaja penzi-onisanih činovnika i učitelja on je, i ako osečao i sam svu nepravednost i težinu njihovog položaja, naiazio da to nije pitanje programa jedne partije več u tome pitanju treba da su sve partije složne, ali on če pokušati da ga reši prethodno u sporazumu sa šefovima političkih grupa pa tek posle da ga iznese pred Finansijski Odbor Nar. Skupštine, koji je merodavan za re-šenje njegovo. Nadaljni delovni program. Več na prvim sastancima svojim posle održane skupštine u Dubrovniku, Izvršni Odbor, pošto je utvrdio plan rada u toku ove škol. god. i jzabrao redakcione odbore za družinske listove, koji če imati da izrade programe o uredivanju listova, vodio je razgovore o načinima kako bi se naše učiteijstvo lakše pokrenulo na življi intenzivniji rad na polju razvijanja osnovne nastave i veče akcije na kulturnom delanju u narodu. Izgleda, da je naše učiteijstvo, savladano teškom borbom za opstanak malo zaostalo u svojoj aktivnosti i revnosti za usavršavanjem i kretanjem osnovne nastave iza predašnjih generacija, koje su ostavile svetle tradicije u tome pogledu i umele da podignu ugled staleža i uzdignu osnovnu nastavu na jedan visi nivo, koji nije zaostajao ni kvalitativno ni kvantitativno od napretka nastave drugih kulturnih naroda. Sem toga i u pogledu potpomaganja materijalnog unapreda-nja našeg Uruženja naše udruženo učiteijstvo oslabilo je svoju aktivnost te je Udruženje počelo u temeljima svojim po-puštati. Kao što se moglo videti iz izveštaja o stanju našega Udruženja iz prošlih godina i ako se stalno upis u članstvo udruženja povečavao materijalni prihodi su vrlo bili slabi. Članarina se nije redovno prikupljala, naši listovi su s mukom prola-zili, pretplate je ostajalo mnogo na dugu, nije se staralo da se pridobiju za udruženje članovi dobrotvori i utemeljači, nisu priredivani koncerti ni zabave u korist LISTEK. R. D.: Na orožni vaji. (Dalje.) Dan se nagiba in gremo k večerji. Polk se zbere na znamenje trubačev na dvorišču k molitvi. Vojaki si snamejo kape, prekrižajo se in vsak opravi v svoji veroizpovedi večerno molitev. Ob tej priliki se razglasi tudi dnevno povelje. Potem pa ie »voljno«. Po večerji je »voljno« tudi za nas. Gremo v mesto na izprehod. na čašo piva, ki je tu zelo dobro. Zadnjič smo izvohali, diai toči čika Jovo tam daleč v kafani Carigrad čudovitega Prizrenca. Je res dober, a za tako vročino in celo za utrjeno slovensko naravo malo pretežak. Ko se vračamo v kasarno, nas ustavi na 20 korakov straža z gromkim klicem: »Stoj!« Odgovor: »Oficir!« Straža: »Napred!« Ako nas spozna, vrže puško na ramo in smemo vstopiti, sicer pa kliče stražnega povelj- nika. Bolgarska meja ni tako daleč in že spodai na Moravi so mostovi zastraženi. Nato pa na slamnjačo v razburjenem pričakovanju, kdaj pride na obisk prva prijateljica — vsiljiva stenica. Za tako prekinjeno spanje se odškodujemo navadno po obedu. Takoj prve dni sem stopil v stik s tukajšnjim učiteljstvom, kolikor ni odšlo na počitnice. Osnovna šola s 16 oddelki je še precej urejena. Med vojno so v njej gospodarili Bolgari, razbili okna, vrata, iztrgali pod. pokurili klopi, mize in table in jo tako popolnoma razdejali. Sedaj je pa že vse nadomeščeno in popravljeno. Zbirka učil ie dobro založena. V učiteljski knjižnici sem videl »Učiteljskega Tovariša«, ki je nanj naročena šola. Lepo urejen po številkah leži v omari. Obstoja tudi obrtno-nadaljevalna šola, ki šteje blizu 400 učencev. Tukaj je močno razvita čevljarska obrt. Vranje ima tudi popolno osemrazredno gimnazijo. Omenil sem že prijazno ravnanje višjih častnikov. Pred par dnevi .ie bil tu na inšpekciji komandant moravske divizije v Nišu. general Kostič. V veliko veselje polka je pripeljal seboj tudi godbo. Nikake parade, nobenega defiliranja. Na vežbališču je hodil od čete do čete. Ko> je prišel do moje čete, sem se mu javil. Vprašal me je po civilu. Ko mu rečem, da sem učitelj, ie pričel govoriti o velikem pomenu šole za državo, primerjal je vzgojni pomen šolske in voiaške stroke ter je povdarjal junaštvo in žrtve srbskega učiteljstva v svetovni vojni. Ob slovesu mi je prijazno stisnil roko in odšel k prihodnji četi. V duhu sem delal paralelo med današnjo in prejšnjo vojno upravo Po končani inšpekciji je zaigrala godba na dvorišču vojašnice. Moštvo in oficirji pa haijd. v kolo! Živa slika demokratičnega duha današnjega vojaškega ustroja. V službi pa železna disciplina. A propos! Še imam nekaj pripomniti. Preteklo nedeljo sem naletel v , Vranjski Banji na našega ljubega znanca učitelja Svetolika Milosavljeviča. urednika mladinskega lista »Zavičaj«. Službuje v Skoplju in se sedaj leči v topli- cah. Zelo ie bil vzradoščen in se je živo zanimal za svoje stare znance. Povpraševal je po Jelencu. Ganglu itd., predvsem pa po svojem pobratimu Čmagoju. Takole živimo in životarimo. Dobro razumemo, da delamo vojno vežbo zlasti za to, da v širokih potezah spoznavamo današnji ustroj vojske in druge razmere naroda in krajev. Vse. kar nas obdaja, nas zanima in v tem zmislu je naše tukajšnje bivanje gotovo velike vrednosti. Istotako tudi glede zdravja. Kljub vsem fizičnim naporom se počutim zdravega in čvrstega. Očrneli bomo 'kakor zamorci, navzlic koliosalnemu ape-titu izgubili na teži,, a vrnili se bomo zdravi in s popolnoma novim razširjenim obzorjem. Dore sicer zopet odkimava. pa najboljši dokaz je oh sam, ker je od svojih 95 kg že precei popustil. Poročnik Stručni ie pa prepričan, da je tako življenje zdravo, ker ga tukaj nikoli ne boli želodec in so njegovi živci kakor iz jekla. je taj zakon pogodio u mnogim svojim odredbama i učiteljstvo naše. Na osnovu predstavke raznih profesionalnih udruženja Ministarstvo Pravde obrazovalo je jednu komisiju za izmenu zakona o činovnicima. Toj komisiji upu-čeni su predloži pojedinih profesionalnih udruženja o tome šta bi trebalo u činov-ničkom zakonu ¡zmeniti. Od strane našeg Udruženja, ponovljeni su sledeči zahtevi koji su ušli u re-zoluciju glavne učiteljske skupštine u Dubrovniku. Za izplačilo razlike. Več je proteklo pune 2 godine od kako je donesen zakon o činovnicima i službenicima gradanskog reda. Tim zakonom je regulisan pravni i materijalni položaj činovništva. Njime je činovništvo steklo izvesnih prava na poboljšanje svo-ga materijalnog položaja ali su mu nato-varene i mnoge dužnosti, koje po zakonu ima striktno ispunjavati. Medutim država, koja je najpozvanija da štiti svoje zakone i da ih čuva od povreda, s koje mu drago strane dolazile, i da nagoni svakoga da striktno ispunjava sve zakonske odredbe, več dve godine obilaznim putem pokušava da izbegne izvodenje jasnih zakonskih odredaba, a sve na štetu činovništva. Da bi izbegla plačanje novih činov-ničkih prinadležnosti regulisanih budže-tom, na koje činovnici imaju pravo od 1. oktobra 1923. god. ona je počela isplači-vati prinadležnosti od 1. aprila a za neis-plačenu razliku izmedu starih i novih pla-ta oglašeno je da je to dug države činovnicima. Na taj način činovnici su stavljeni u položaj bezkamatnih poverilaca države ad calendas graecas! Naše Udruženje je solidarno prote-stovalo i preko svojih zborova i učiteljskih skupština i preko svoje štampe pro-tiv ovoga postupka zajedno sa ostalim či-novničkim organizacijama ali nije imalo do sada uspeha. 15% dodatek pri 32 služb, letih. Po čl. 31. zak. o činovnicima po za-vršetku najvišeg stepena osnovne plate službeniku pripada za sve vreme daljeg službovanja njegova najviša godišnja osnovna plata uvečana sa 15%. Ova po-višica računa se za penziju samo onima koji imaju 35 godina službe, ako specijal-nim zakonom nije drukčije odredeno. Glavna Kontrola osporavala je pen-zionisanim učiteljima po navršetku 32 g. službe — kako je to predvideno specijal-nim zakonom o nar. školama — uračuna-vanje 15% uvečane plate za penziju. Glavni Odbor je smatrao da je to nepravedno i protestovao je preko Min. Prosvete i lično intervenisao i preko Min. Prosvete i kod Drž. Saveta da se ispravi ta nepravda, te da se i taj višak 15% plate uračunava u penziju učiteljima koji su stekli po specijalnom zakonu pravo na punu penziju sa svima prinadležnostima. Najzad se je uspelo te je Državni Sa-vet priznao, po izjavljenim žalbama mno-gobrojnih penzionisanih učitelja, pravo na uračunavanje 15% u penziju i o tome do-neo generalnu odluku. Na taj su način is-pravljene sve penzije dotle pogrešno sra-čunavane. Medutim, u najnovije vreme Finan-sijski Odbor iznenada, u poslednjem času, predložio je Nar. Skupštini prilikom donošenja zakona o budžetskim dva-naestinama, i ova je usvojila, da ovo tu-mučenje Drž. Saveta treba da odpadne i učitelji moraju imati 35 god. efektivne službe ako žele da im se uračuna u penziju i povišica od 15% plate! »Narodna Prosveta«. »Narodnoj Prosveti« posvetili smo naročitu pažnju što je njeno uredivanje u toku ove školske godine bilo povod ličnim promenama u sastavu Glavnog Odbora i smeni njenoga glavnog urednika sa toga položaja i sa položaja predsedništva Udruženja. »Narodna Prosveta« obeležila je prvim brojem svojim kad se pojavila i program svoj i ona se toga programa mora držati dokle god bude nosila to ime. Program »Narodne Prosvete« pro-ističe iz pravila našega Udruženja. Ona je zastava naša i na njoj su ispisane naj-glavnije reči iz našeg zadatka: prosvetom ka boljoj i srečnijoj budučnosti narodnoj. Prosveta je osnov narodnom i državnom životu. Ona je najglavniji činilac narodnog života. Boriti se za dobro uredenje Narodne Prosvete i vojevati da se prosveti da onaj značaj koji ona po svojoj velikoj važnosti i ulozi u narodnom životu zaslu-zuje, to je naša deviza; to je nase geslo i ko je iiteo da stane pod zastavu »Narodne Prosvete«, na kojoj je to geslo ispisaio, taj je stao u redove našeg Udruženja, taj se obvezao da čuva zastavu i da je ne sine izneveriti kao što i vojnik ne sme izneveriti državnu zastavu pod kojom se je zukleo. Našem Udruženju je svrha da ujedi-njenjein svih sila celokupnog jugosioven-sKog učiteljstva putem prosvete poradi na duhovnom ujedinjenju celokupnoga naroda i učvrščenju državnog jedinstva i de-mokratizma, na popravci kulturnih prilika naših uopšte, a uz to i poglavito: na za-štiti školskih i staleških interesa i popravci materijalnog stanja učiteljskog. Da bi moglo Udruženje tu svrhu da izvodi kao što treba, valja svi njegovi članovi da su svesni tih zadataka Udruženja; da su oduševljeni prosvetnim ide-aliina, da imaju razvijenu stalešku svest; da imaju ljubavi prema zemlji i staležu, bratstva i solidarnosti i da udruženom snagom i jedinstvom vode odlučnu borbu za ostvarenje svojih ciljeva istaknutim u pravilima svoga Udruženja. Politiško mišljenje članstva UJU. Članovi Udruženja kao gradani uiogu pripadati kojoj hoče političkoj strauci i vršiti svoje partijske dužnosti u narodu, samo u Udruženju svome oni su jedno. U svome Udruženju članovi njegovi itnaju se uzdiči iznad svih separatnih, strančar-skih računa i razmirica i ne smeju dopu-štati da Udruženje zahvate nikakvi talasi partijski iz društvene sredine. Jer, ako bi se jedna grupa partijska protežirala u Udruženju na štetu drugih grupa, to bi odstranjivalo Udruženje od njegovih zadataka i vodilo članove Udruženja raz-druživanju i razdraživanju, i u Udruženju bi se stvarao kvasac za raspadanje. Stoga i »Nar. Prosveta«, kao organ celokupnog udruženog učiteljstva, ne sme biti poprište za političke račune i politi-čke raspre i megdane, ne sme raspirivati partijsku mržnju medu članovima Udruženja i izazivati revolt. Ona mora biti izraz opštih težnja i raspoloženja onoga što je svima nama zajedničko. Na prvom onom veličanstvenom Kongresu učitelja iz cele naše države, kada je stvoreno današnje naše Jugoslovensko Učit. Udruženje, i kada je pobolo s^oju zastavu, ispod koje mi svi danas okup-ljeni stojimo, ispevana je najlepša himna narodnog jedinstva, kome je osnovica narodna prosveta i duhovno jedinstvo, bratstvo i'solidarnost. Kako je u jedno vreme »Nar. Prosveta« počela skretati sa obeleženog pravca, što nije odobravala večina članova Izvršnog Odbora a povodom izvesnih članaka koji su proizveli uzbudenje mnogih članova i čitavih učiteljskih dru-štava, Izvršni Odbor je prema zahtevu povereništava sazvao 29. decembra pr. godine sednicu Šireg Odbora, na kojoj je pretresao pitanje o uredivanju »Narodne Prosvete« i rešeno da se dotadanje uredništvo zbog toga promeni. »Nar. Prosveta« se prelaskom uredi-vanja u druge ruke, vratila ponova u svoj prvobitni kolosek. Manifestacije. U toku ove školske godine naše Udruženje je sudelovalo i u nekoliko kulturnih manifestacija tako: pozdravilo je dvadeset - petogodišnjicu od osnivanja Muške Jagodinske Učiteljske Skole, i dvadeset - petogodišnjicu od osnivanja Prve ženske učiteljske škole u Beogradu. Sudelovalo je pri prenosu kostiju velikog učiteljskog dobrotvora pok. Jovana Gav-riloviča, koji je priredilo Beogradsko Po-vereništvo. Dočekalo je i ispratilo jednu grupu naših švajcarskih kolega, koji su u velikom broju prilikom prolaska kroz na-šu zemlju, posetili i našu prestolicu te sa njima učvrstilo prijateljske i kolegijalne veze i srdačnim prijemom odužili se koliko toliko plemenitoj Svajcarskoj, koja je zadužila za vreme izbeglištva vrlo mnogo Srpski narod. Zatim je pozdravilo naro-čitim izaslanstvom našeg čuvenog književnika i učiteljskog prijatelja g. Brani-slava Nušiča, prilikom proslave četrde- seto-godišnjice njegovog književnog rada, i našeg veterana g. Luku Jelenca, predsednika Povereništva u Ljubljani, prilikom spomena njegove trideseto-godišnji-ce vodstva Slovenačke učiteljske organizacije, i najzad priredilo jednu svečanu sednicu u domu našega druga i vrednog dugogodišnjeg člana uprave našeg Udruženja i urednika »Učitelja«, Mih. M. Sta-nojeviča, prilikom proslave njegove če-trdeseto-godišnjice obilnog prosvetnog i književnog rada, pozdravivši ga srdačno i čestUajuči mu proslavu. Naš stanovski tisk. Naša staleška i stručna žurnalistika vršila je i ove godine svoju dužnost u smislu zadataka našeg Udruženja. Pokrajinski društveni listovi: »Pokret«. »Učiteljski Tovariš« i »Jedinstvo«. kao i glavni organ »Narodna Prosveta« zastupali su naše staleške i prosvetne interese, stva-rajuči se da održe vazda na višini onaj ton koji upotrebljuju prosvečeni ljudi u javnom radu, i koji dolikuje narodnim vaspitačima. Skretanja, koja su u »Narodnoj Prosveti« u tome pogledu za kratko vreme bila, proizvela su jednu nelagodnu disonancu; promenom uredništva u toku godine ona je ubrzo ustupila mesta član" cima sa odmerenijim taktom objektivnom kritikom i staloženijim tretiranjem pitanja koja tangiraju interese škole i učiteljstva bez unašanja ikakvih subjektivnih primeša. Ona se je trudila da čitaoce i u ovoj godini zadovolji što raznovrsnijom lekti-rom, kračim priloziina, bez nastavaka i sadržinom od dnevne i aktuelne vrednosti. Starala se da donosi dopise iz svili krajeva države i čirilicom i latinicom i da sva školska načelna pitanja kao i lokalne i lične i školske interese raspravlja i iznosi u pravoj svjetlosti pred čitalački svet. Glavni ton i pravac »Nar. Prosvete« bio je podešen prema onome četnu ona poglavito služi i bio je vazda odmeren i objektivan. Urednik i uredivački odbor starali su se, da u svemu zadovolji ukus čitalaca i dnevne potrebe školine i da ističu prosvetna pitanja i tretiraju ih u svima prav-cima. Strokovni pedagoški časopisi. Stručni pedagoški časopisi: »Učitelj«, »Napredek« i »Popotnik« pratili su razvoj pedagoške književnosti u nas i na strani i pbaveštavali svoje čitaoce o novinama na polju pedagoškom i ostalih nauka i davali praktičnih uputa i korisnih pouka u nastavnom radu svojim čitaocima. Na »Učitelju« su saradivali mnogi naši vrlo videni pedagoški radnici i naučnici, a pro-širenjem redakcionog odbora sa nekoliko mladih snaga, koji su na študijama na Vi-šoj Pedag. Školi, imalo se na umu da treba da se drži potreban kontinuitet sa tom našom višom pedagoškom ustanovom. Naši družinski organi »Nar. Prosveta« i »Učitelj« koraknuli su ove godine i u materialnom pogledu bolje unapred. Ove godine štampana je »Nar. Prosveta« u 4600 primeraka a »Učitelj« u 3550. Pored svih troškova oko štampanja i ostalog oba lista imali su i suficita i to »Narodna Prosveta« oko 16.000 a »Učitelj« 22.000 Din. Mladinski listi. Dečji listi »Zorica«, »Smilje« i »Zvonček« pružali su odabranu i poučnu lektiru našoj omladini, a time potpomagali dostojno Udruženju u vršenju svojih zadataka. Druga knjižna izdanja. Povereništvo Ljubljansko izdavalo je za usavršavanje učitelja »Stanovsko stro-kovnu knjižnicu« a za decu periodično dramatsku publikaciju »Šolski oder«. Izvršni Odbor izdao je i ove godine učiteljski kalendar »Svetlost«, koji je štampan u 6000 primeraka. Kalendar je uredio g. Mih. M. Stanojevič urednik »Učitelja« a svojom saradnjom su ga pot-pomogli mnogi naši priznati književnici, naučnici i pesnici, kojima i ovom prilikom Udruženje izjavljuje svoju zahvalnost. O kalendaru se književna kritika vrlo pohvalno izrazila ali na žalost kalendar nije prodat najbolje, jer još ima oko 1200 komada nerasprodato a od poslatih primeraka na rasprodaju nije prikupljeno 13.279 Din, što je uzrok te smo s kalendarom u tnalom deficitu. Glavni Odbor se nada da če se članovi našeg Udruženja, upoznati s ovim okolnostima, zagrejati malo više za izdanja svoga Udruženja i poraditi, da se i ovaj ostatak rasproda, te time odgovore svojim dužnostima i prema Udruženju i prema svrsi kalendara. Učiteljsko Udruženje je na molbu pri" redivačkog Odbora Skupštinskog u Dubrovniku primilo se rasturanja izvesnog broja primeraka Dubrovačkog »Lista«, štampanog u Dubrovniku prilikom održa-ne skupštine, radi upoznavanja njenih sa Dubrovnikom i njegovim znameriitostima. To izdanje uputio je Izvršni Odbor preko naših organizacija na rasprodaju članovima Udruženja ali još oko 400 primeraka nije rasprodato. To stanje treba likvidirati kako bi se ostatak neprodanih knjiga mogao vratiti. S toga molimo naše poverenike, da nam nerasprodate primerke vrate a za prodate što pre pošlju obračun i novac. Učiteljski domovi in zdravilišča Iz velike ljubavi i iskrene predanosti dobru učitelja udruženili u Jugoslovensko Učiteljsko Udruženje g. Voj. Kačavenda, škol. nadzornik i njegova gda, Katarina, učiteljica u Beogradu, u toku prošle godine poklonili su jedan deo svoga imanja u Banji Koviljači. Zakonim putem taj je po-klon danas vlastita svojina UJU. Banja Koviljača u Podrinju nalazi se na desnoj obali Drine u bližini varoši Loznice, vezana je sa železničkom pru-gom Sabac - Ruma, a glasovite je lekovi-tosti za bolesti od kojih pate učiteljske porodice i podmladak njihov. Priinajuči prednji poklon Glavni Odbor UJU iz-vestio je prošlogodišnju skupštinu u Dubrovniku, koja je primajuči to k znanju, jednoglasnim svojim rešenjem usvojila predlog: da se na tom imanju podigne skromni dom, na iskoriščenje članovima našeg Udruženja, koji su prinudeni a i upučeni da potraže lekovitosti banje Ko-viljače ili odmora u njoj i njenoj lepoj i udobnoj okolini. S toga je Glavna Skupština u Dubrovniku, po saslušanju izveštaja Glavnog Odbora rešila: 1. da se poklon primi sa zahvalnošču; 2. da se usvoji predlog Glavnog Odbora i u Koviljači podigne naš 1. Jugoslo-venski Učiteljski Dom; 3. da je svaki član našeg Udruženja oba vezan položiti kasi Glavnog Odbora svoga Udruženja za podignuče doma u banji Koviljači po četrdeset (40) Din, i 4. da je Gl. Odboru stavljeno u dužnost, da pristupi svim nužnim priprema-ma i poslu koji če prednja rešenja u delo privesti. Ovo je rešenje u punoj snazi i oba-vezno za sve nas i kao takvo ostaje sve donde dokle se ne izvrši podizanje doma. Glavni odbor UJU za ostvarenje ove zamisli, preduzeo je u toku ove godine sledeče korake: a) kod nadležne vlasti, osigurao je pravo svoje imovine, po originalnoj tapiji, potvrdenoj kod prvostepenog suda u Loz" niči, i time je naše Udruženje danas postalo vlastiti gospodar od oko 1200 m2 zemljišta u reonu banje Koviljače. Prava vrednost toga ne leži u stvarnoj materi-jalnoj sumi, koliku predstavlja dobijeno zemljište, koliko u tome što je to prva nepokretna imovina udruženog Jugoslo-venskog Učiteljskog Udruženja, kojom čemo pored ostalog dokumentovati našu uzajamnu ljubav i gotovost da prega-oštvom dokažemo snagu naše zajednice. b) u Ministarstvu Gradevina, preko pomočnika ministarstva g. Mih. Kneževi-ča, osnivaoca u izvodenju moderne banje Koviljače, i priznatog stručnjaka, — osi-gurana je gotovost da se prema veličini dobijenog imanja i situaciji, besplatno iz-radi plan Doma. ¡Prema osnovnoj zamisli koju Gl. Odbor ima, on želi da Dom sem prizemnili stanova, postavljenih granično placu, imadne na sredini veliki paviljon, koji če moči poslužiti za dečje zabavište, a uz isti da se podigne lokal za čitaonicu. Stan nadzornika da bude u vezi sa ostalim stanovitna. c) U Ministarstvu Gradevina našla se puna predusretljivost i osigurano je da se Udruženju Jugoslov. Učiteljstva za prednju svrhu, po zakonim odredbama, stavi na raspoloženje besplatna seča sve potrebne grade u državnim šumama. (Dalje prihodhjič.) Vse šolske knjige in šolske potrebščine ima v zalogi knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. W Naročite jih pravočasno, zahtevajte cenike! Podmladek Rdečega Križa. PRVA FER1JALNA KOLONIJA PODMLADKA RDEČEGA KRIŽA V LJUBLJANI NA DOVJEM. Ze pred vojno je mestna občina v Ljubljani uvidela veliko potrebo ferijai-liih kolonij in tudi tako priredila v idiličnem Sangradu pri Cerkljah pod vodstvom ge. Lugenije Vavknove in učiteljskim nadzorstvom iz Ljubljane. Otroci so se slovesno odpeljali in pripeljali na okrašenih vozovih. Bledi in bolehni so se vračali rdečih lic in zagorele poiti. Zal. da je ta prireditev bila predraga. Občina je imela z vzdržavaniem poslopja ogromne stroške ter je zato prodala tiho zatišje. Vrle dame, združene v »Kolu jugoslovanskih sester«, so po voini Drve zbudile staro misel in priredile zopet take kolonije v različnih krajih Jugoslavije. Poslale so bolehne otroke v zdrave kraje mile domovine, med temi tudi n,a sinje morje. Tudi letos .ie več takih ko.onij, ki jako dobro uspevajo. Prva kolonija, v katero so pa učenci in učenke združeni(e) v Podmladku Rdečega Križa sami poslali(e) deset svojih mladih tovarišev(šic). je bila Pa letos na Dovjem. Tem ie dodala mestna občina osem svojih izbrancev. Nekateri so pa bili deležni podpore oblastnega odbora Rdečega križa, ministrstva narodnega zdravja in centralnega odbora Podmladka Rdečega križa v Beogradu. Zadnjo podporo ie tudi zbrala mladina združena v imenovanem društvu. Smelo lahko trdimo, da ie bila ta kolonija prvo samari-tansko delo naših dobrih Podmladkar-jev. 7. dan julija so se zbrali Podmlad-karji pred šolsko polikliniko. Predstojnik higijeničnega zavoda v Ljubljani gospod dr. Ivo Pire, ki je tudi vodil kolonijo šolske poliklinike, je pregledal miadino. nakar je hrupno poskakala v čakajoči avto ministrstva narodnega zdravja ter se pod nadzorstvom tovariša Vendelina Sa-darja odpeljala. Na Brezjah so se Podmiadkarji malo oddahnili in nekaj povžili ter obiskali kra sno cerkev Matere Božje, katere še niti eden dece ni ime! priliko videti. Tu so tudi pošiljali prve pozdrave domačim v nebroj razglednicah. Na Dovjem je spreje a kolonija šolske poliklinike novodošle s prijaznimi živio-klici ter jih pogostila z iz-bornim obedom, za kar ie v prvi vrsti skrbela gospa Mar.ianca dr. Pirčeva v družbi sester higijeničnegai zavoda Ke-celj, Kodrič in Vašelj. Kot izborno kuharico se je izkazala sestra Marija Ana iz mestnega zavetišča, katero je prepustil za čas počitnic gospod dr. Riko Fux. Hvala mu prisrčna! Po obedu se je kolonija slovesno otvorila kolonisti so se seznanili z dnevnim redom in razdelili n,a posamezne skupine. Podmiadkarji so bili kaj pisana družina. Najmlajši član petletni Franci je korakal ob osmošolcu ali četrtoletnici meščanske šole. ki so bili takoj ob vstopu v Noetovo barko najboljši prijatelji. Sploh ie bila ves čas med izletniki najlepša harmonija, še celo nagajivi racman se je vdal. Maloštevilne maroderje ie nadzorovala gospa Lea Sadarjeva. Imela ie bore malo posla, ker kot češnje debele rdeče jagode v gozdih so bile le prezapeljive. Kaj pa šele bistra Sava. Petdeset glav broječa četa je staknila vsak kot dovške in mojstranske okolice. Per/čnik ie bil deci preblizu. Baba, pastirska koča v Zasipu. Aleksandrova lovska koča tvorile so celo dnevne ture. Da ie mladina bib v Vratih, je samoumevno Nekateri so se povzpeli celo na Triglav. A imeli so smolo; zasnežilo jih je. Po nevihti so uživali slednji dan najkrasnejši razgled. Kraljevo lovsko suito so kolonisti večkrat srečali^ in do dobra spoznali svojega prijaznega kralja. V gozdu sta se namreč srečala kralj in učenec, ki je nabiral jagode. Kralj je pokusil jagode, a zdele so se mu malo kisle. Deček mu je nato pojasnil, da vse še niso zrele in ponudil sladkih Domačinom se je deca tako prikupila, da ie duhovni svetnik, znani turist g. Aljaž, na javnem mestu izrazi : »Saj še ne vemo da ste v vasi. pa drugo leto le še pridite!« Omilila se jim ie dobra deca in ob slovesu ni manjkalo dovške mladine, ki je navdušeno pozdrav jala odhajajoče. Tudi brez solza ni bilo. — V našem poroči.u o tečaju za ro-kotvorni pouk Podmladka Rdečega križa v 31. številki od 13. pr. m. je tiskarski škrat preskočil ime oblastnega šolskega inšpektorja g. Westra kot predsednika Podmladka, kar smo šele pozneje opazili. G asiti se mora: ter oblastni šolski inšpektor g. Wester, kot pred sednik Podmladka. Splošne vesti. — Upokojitev 35 letnikov. Danes prinašamo na drugem mestu ukaz o upokojitvi vseh učiteljev in učiteljic s 35 službenimi leti. Med njimi so zas.užni možje naše organizacije, lahko rečemo glavni stebri in mozeg naše organizacije. Hudo so prizadeti tudi sami, ker najve čim bo odpadlo s to upokojitvijo tudi na-turalno stanovanje in preskrbeti sj bodo morali drugo, kar bo velik križev pot za nje. Upoštevati je treba, da ie državna uprava že pred dverni leti hotela upokojiti vse s 36 službenimi leti. Tedaj smo imeli še višji šolski svet, v katerem se je to preprečilo. Podrobni motivi, ki so vodili vlado k temu koraku nam niso znani. Ekonomični gotovo niso. ker je s tem državna uprava izločiia od službe zelo sposobne ljudi, ki bi še lahko z zadovoljstvom opravljali službo, plačevati bo Pit moraia odslej za ta mesta pravzaprav po dva. Eden vzrokov bo sigurno veliko število učiteljstva, ki nima službenih mest. Na naših pokrajinskih skupščinah so se v obilnem številu oglašali glasovi za upokojitev pri polni službeni dobi in to za to, ker je sicer v nevarnosti 32-let-na službena doba. ki je z zadnjim finančnim zakonom že itak močno omajana, češ da nam 15 % pripade šele pri 35 službenih letih. Prikrajšani torej ti tovariši ne bodo, bo pa močno trpela s to upokojitvijo naša organizacija, ker so prizadeti pri tem naši najboljši ljudje. Edini opravičljivi vzrok bi bil le službena doba. — Upokojenci s 35 službenimi leti morajo takoj vložiti prošnje za ureditev penzijskih prejemkov, ker ie bilo upokojenih sedaj nad 500 takih učite jev v državi in bodo sedaj urejevali in reševali te prošnje za to posebej določeni uradniki. V njihovem interesu ie torej, da takoj vlože prošnje. Podrobnosti dobite v »Ročnem katalogu«, ki ie izšel v Učiteljski tiskarni in stane 16 Din. — Vse one tovariše ki so bili po § 141. penzionirani, vabim na važen sestanek v nedeljo, dne 13. septembra 1925 ob 10. uri v Učiteljski tiskarni. — Zg. Šiška. 2. septembra 1925. — Avgust Korbar. — Uredništvo »Učiteljskega Tovariša da na razpolago vse češke stanovske in strokovne časopise učitelju ali učiteljici, članom UJU, ki bi bii pripravljen delati izčrpke in seznanjati slovensko učiteljstvo z gibanjem češkega učiteljstva v »Učiteljskem Tovarišu«. Časopisi bi se dostavljali s strani uredništva v službeni kraj sotrudnika in bi se povrnili tudi stvarni stroški za poštnino in materija!. — Veliko znižanje cen. Učiteljstvo opozarjamo na znižanje cen knjigam Učiteljske tiskarne. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu. — Nove šolske knjige osnovnih šol za Slovenijo. Ministrstvo prosvete ie z odlokom O. N. Br. 46.855 od 18. avgusta 1925 odobrilo tiskanje abecednikov in čitank državne izdaje ki jih je priporočil v aprobacijo glavni Prosvetni Svet v Beogradu na podlagi čl. 13. pravil za sestavo in tiskanje učnih knjig za narodne šole v naši državi. Aprobirane so sledeče knjige: Wider »Prva čitanka«, Gangl »Druga čitanka«, Černei »Tretja čitanka«, Rape »Četrta čitanka« in Flere »Peta čitanka«. Tudi stari »Abecednik« Gabršek-Razinger je dobil s tem odlokom aprobacijo Odslej se smejo uporab- ljati v naših šolah samo te aprobirane učne knjige, ki so izpremenjene in sestavljene v zrni s. u gori citiranega pravilnika. Večje izpremembe so v tretji, četrti in peti čitanki, vendar se dajo »porabljati še s starimi izdajami ki jih za prva leta ne bo mogoče zabraniti staršem. — Vsi predavatelji, ki ste predavali v prošlem letu aii prej pri okrajnih učiteljskih društvih o pedagoških temah, pošljite svoje referate uredništvu »Popotnika«, g. Pavlu Fleretu, referentu v ministrstvu prosvete (Beograd. Ministar-stvo Prosvete). da se referati objavijo. To zahteva tudi ekonomija naših stanovskih energij in našega dela, da ne bodo referati po predavanju obleža.i kot mrtev kapital v prahu in pozabljivosti, De-lujmo vsi tudi za p o v z d i g o naših listov! — Mnogo učiteljev in učiteljic je prejelo premalo olače, ker si niso kupili »Ročnega kataloga«, da bi na podlagi njega izračunali, ako prejemajo vso plačo. draginjske doklade in povišice. ki jim pripadajo. Naročite takoj »Ročni katalog« v Učiteljski tiskarni, ki stane 16 Din. da ga prei ne zmanjka. — Okrajna učiteljska društva, predsednike in tajnike opozarjamo na sklepe pokrajinske skupščine, po katerih je poslati še naknadne spremembe k izpremi-njevalnim predlogom poverjeništva V zadevi šolskega zakona do 15. septembra t. 1. in tudi izpreminjevalne predloge v zadevi izpremembe poslovnika Pov. UJU — Ljubljana. — Risbe, ki so jih zapustili nekdanji gojenci in gojenke na učiteljiščih v Ljubljani, bom deli dne 8. septembra t. 1. ob 9. uri v risalnici, kakor sem to začetkom počitnic obljubil. Kdor bo pooblaščen, da pride po risbe, naj prinese od lastnika risb pooblastijo seboj, da sme risbe vzeti. — Na poznejše reklamacije se ne bom mo^el ozirati. — F r. Suher. — Prav tolmačite in shvatajte! (Od starejšega tovariša.) Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal odredbo z dne 17. julija t. 1. P.br. 7815. po kateri je natančno določeno, katerih verskih prireditev ali vaj z učenci je učiteljstvo dolžno se udeleževati. Te verske vaje so 1. decembra, 17. decembra in 28. junija. Ta odredba predpisuje tedaj nekak minimum. Je tudi čisto prav, da je bila izdana, da se že enkrat izognemo nepotrebnim prepirom in raznovrstnim raz-.ičnim interpretacijam tozadevnih predpisov iz prejšnje in starejše dobe, ki so pa bili še vedno v nekaki veljavi. Tedaj ta naredba predpisuje nekak minimum, katerih verskih in cerkvenih obredov, t. j. maš. se mora učiteljstvo udeležiti, odnosno ie dolžno nadzirati šolsko mladino. Pri vseh drugih verskih vajah, ki so pa tudi v nekaki tesni zvezi s šolo, kjer se jih ta ude.ežuje že iz stare navade. kakor n. pr. procesije na dan Sv. Rešnjega telesa, učitelj ali učiteljstvo ni primorano in tu ie mladina prepuščena z vso oblastjo veroučitelju ali pa sama sebi. V takih slučajih se svetuje učitelj-stvu obče, da nai nikar ne da> mladine iz rok. Kako se veseli mladina, posebno na deželi takih praznikov, kako se nanje pripravlja, s kako veselo ožarjenim in smehljajočim obrazom prihaja in se zbere prei v šoli. je imel priliko spoznati že sleherni tovariš in tovarišica na deželi. Mamice, očetje in tudi drugi z nekakim veseljem in zadoščenjem gledajo svojo mladino, ki se premika v sprevodu pod nadzorstvom učiteljstva. In tovariš, tovarišica, če pri takih prilikah ne daš nedolžne mladine iz rok in se prostovoljno žrtvuješ z,a par ur, verjemi, da si med narodom več pridobiš, kakor pa, če od strani in ostentativno opazuješ ali celo z najboljšo metodo v šoli. Priprost človek spozna takoi za nekako pomanjkljivost pri takih prilikah ko se šolska mladina udeležuje prireditev, ako ni navzo če tudi učiteljstvo. Vsak učitelKicai) se zavedaj, da tu doprinese nekaj, ali se žrtvuje iz svojega lastnega nagiba, prostovoljno, ne da bi bilo po kakem zakonu ali predpisu ali celo po katerikoli osebnosti prisiljeno Tudi druge višje osebnosti, če tudi so drugače drugega političnega mišljenja in morda ce,o na sprotnega naziranja, se udeleže takih cerkvenih prireditev. Seveda. ne bodi Da noben učitelj(ica) za kako štafažo pri' morebitnih vse drugačnih prireditvah novodobnih cerkvenili društev ¡td. Tu, kjer se gre za zgolj politične namene pod cerkvenim okriljem, pa ni mesta za zavednega učitelja(ico) kakor tudi ne šo.sko mladino Razume se, da ob takih prilikah, če se udeležiš in nadzoruješ, nastopaj učitelj tudi po zunanjem, po svoji obleki, koflikor možno dostojno, ker zunanjost, če tudi ni vse. ie pa veliko. Tu se navaja praznik Sv. Rešnjega telesa. So pa še nekateri drugi, veliko iib mi. Od.ok oravi. da je ob takih prii-kah dolžnost veroučiteljev, da nadzorujejo šolsko mladino. Ker pa na deželi stalnih veroučiteljev ni veronauk i>u oskrbujejo obče dušna pastirji, a ti so ob takih prilikah pri svojih cerkveno - verskih funkcijah, tedaj so otroci sami sebi prepuščeni brez vsakega vodite ja. Mi slimo si še tako vojaško parado z nastopom še s tolikim vojaštvom brez voditeljev oficirjev, ni tisto kar bi mor .Jo biti — ni efekta ln nekaj tacega je tudi tu, če je šolska mladina brez učiteljcv-voditeljev. Zatorej to.mačite in shvatajte odredbo prav. Ona pač navaja minimum. a ne prepoveduje, da bi se uči telj(ica) ali učiteljski zbor ne smel udeležiti prireditev, kjer spozna za pravo, da njegova udeležba iači njegovo veljavo ter orinaša v dobro šolo in obče napredku. — Opomba: Primerno bi bilo, da se učiteljstvo izreče v tem vprašanju in da se na podlagi širšega kroga in raznih mneni zavzame s strani organizacije enotno stališče. — Uredništvo. — Ali ste že kupili »Ročni katalog«, ki ga bodete rabi.i vse leto in ob mnogih Drilikah in Vam bo orihranilo marši katero nejasnost, kako imate vlagati razne prošnje za povišice. nameščenje itd. Naroča se v Učiteljski tiskarni in stane 16 Din. — Zamenjava službenega kraja. Kdo izmed tovarišev oziroma tovarišic ob progah Pragersko - Središče. Maribor Celje in Ormož-Ljutomer (ne več kot Pol ure od železnice) zamenja svoje defini-tivno ali provizorično službeno mesto z mojim definitivnim v trgu Sevnica, ki Ima sedemrazrednico in tri paraleike. Ponudbe na naslov: Ruža Sovre M o r i(č , Sevnica ob Savi. — Znižanje cen šolskim zvezkom. Učiteljstvo opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna znatno znižala cene šolskim zvezkom. Poleg tega je pridejan zvezkom tudi pivnik, tako da so zvezki Učiteljske tiskarne sedaj, najboljši in najcenejši. Zahtevajte cenike! Maribor. 30-ietnico smo slavili v Mariboru slovenski maturanti maribor skega učiteljišča iz leta 1895. L Čulk, 1. Glinšek, N. Kajnih. 1. Klemeneč. M. Kožuh, D. Kveder, M. Zinauer, 1. Žolnir, katere sta se udeleži a tudi gg. svetnik dr Janko Bezjak kot bivši razrednik in profesor I. Fistravec. Po zavžitem zajtrku smo se v avtobusu odpeljali na skrajno severno mejo Slovenije v vinograd gdsp. Alojzija Simoniča. kjer srno pri bogato obloženi mizi in kaplji rujnega vinca vzbujali spomine na davno pretek.e mladostne dni. Zvečer se ie vršil banket v restavraciji »Union«, katerega so se udeležili poleg navedenih kot gost-ie oba oblastna nadzornika gg. Senkovič in Schell ter gospe Klemenčičeva. Ko-žuhova in Kvedrova. Slav.jence in goste je prav prisrčno pozdravil tovariš Kle menčič in to posebno svetnika g. dr. Bezjaka in profesorja g. F. Fistravca po-vdarjajoč. da slavljencj v burnih časih narodne probuje niso bili ravno cvet napredka na zunaj, ker se jih je vsled ob stoječih razmer krmilo s samimi zadostnimi. zadovo.jnimi. le redkimi hvalevrednimi, še redkejšimi izvrstnimi, pač na so bili cvet narodno-zavednega dija-štva ter so si bili vsi skozi trideset let svesti svoje težavne naloge na prosvetnem po.ju in seme, ki so ga sejali je go tovo po večini padlo na rodovitna tla ter rodilo zaželene sadove. Posebej se je Šolske zvezke 10 konbiiil iml iz lioljv »rja s pivnikom izdeluje W3T Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne. zahvalil sklicatelj g. svetniku dr. Bezjaku kot vzor-razredniku skozi štiri leta. ki ie imel neštetokrat priiko zagovarjati in braniti »den verlotterten Jahrgang«, kakor je imenoval letnik štajerski deželni šolski nadzornik Jarz. Na pozdravu sta se v izbranih besedah zahvalila svetnik dr. Bezjak in g obiastni nadzornik Senkovič. Nato se ie vrstila pesem za pesmijo, sai je imel letnik že na učiteljišču svoj zborček. — Razšli smo se pozno v noč ter po enem dnevu odpocitka nadaljevali 30-detno slavlje v Ptuju v gostilni A Sirnonič, kamor so nas povabili ptujski tovariši. Slavja v Ptuju so se udeležili tudi razun navedenih gospa Zi-nauer in gg. sreski šolski nadzornik I. Gorup, tovariš V. Šerona in nadšumar A. Barle. Po običajnem pozdravu tovariša I. Zolnirja in zahvali svetnika g. dr. A. Bezjaka smo si marsikatero rekli iz dijaških let. Čas je potekel hitro in kmalu bi bili Mariborčani vlak zamudili. — Tako slave le iskreni tovariši svoje obletnice. — Uprava »Zvončka« naproša vse tovariše in tovariši ce, da pohite z agitacijo za naš mladinski list »Zvonček«. N a-r o čil o naj velja za 1. in 2. številko. Obenem pa poberite od naročnikov a 5 Din, da bo s tem poravnana naročnina za prvi dve številki. Na naročila brez naplačila se uprava ne bo ozirala. — Dolžnike na naročnini »Zvončka« še enkrat vljudno in nujno opozarjamo, da se odzovejo našemu zadnjemu opominu. Skrajni čas je že,da spravimo račune v red. Opominjali ne bomo več. Upravnik. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča 1. 1883. pridite v ponedeljek, dne 7. septembra t. 1 na tovariški sestanek v Ljubljano. Zbirališče ob x/£l 2. uri pri »Novem svetu«. — T u r k. — Ali ste si že nabavili »Stalež šolstva v Sloveniji«, ki stane samo 10 Din. Poglejte oglas! — Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila doslej dvoletna, se je spremenila v enoletno. Pogoji za sprejem so razpisani tudi v »Kmetovalcu« od 15. avgusta t. 1. Prošnje za sprejem se morejo še pošiljati do 1. oktobra, ker ie začetek novega šolskega leta za -^vince preložen na prve dni novembra, o čemer se bo vsakega prosilca posebej svoječasno točno obvestilo. — Himen. Na Bledu se je poročil 27. «avgusta t. 1. tov. Radovan Jaut. učitelj v Makolah z gdč. Elo Kristlovo. učite-Ijico istotam. — Prekmurje — srez Murska Sobota. (Pojasnilo.) Doznavamo, da se uči-telji-zemljaki iz sreza Murska Sobota razburjajo zaradi nekaterih predlogov odseka za obmejno šolstvo, sprejetih na V. pokrajinski skupščini pov. UJU — Ljub.jana v Šoštanju. Dotičnim v pojasnilo in pomirjenje priobčujemo sledeče: 1. Da ie in bo potrebno iz obmejnega pasa odstraniti take učne osebe, ki s svojim ponašanjem, oziroma s površnim opravljanjem poklicne dolžnosti ne povzdigujejo ugleda šole in stanu o tem sploh ni debate; zadevo urediti je dolžnost nadrejenih oblasti. Domačini-učitelji vedo, da pri tem ne bodo prizadeti. — 2 Učiteljem - zemljakom v srezu Murska Sobota je nadalje znano, da ie nadrejena oblast glede obvladanja učnega jezika prilično zadovoljna ž njimi. Ista upošteva njihovo prizadevanje, da donaknadijo to, za kar niso imeli priložnosti pri svojih študijah in v dobi pred zasedbo Prek-murja. Dejstvo ie. da so učitelji-zemljaki v srezu Murska Sobota ob dobri volji v učnem jeziku splošno dobro napredovali, ne smejo pa se vdati iluziji, da so že popolni in dovršeni, ampak tudi v bodoče naj ostanejo marljivi v nadaljnji samoiz-obrazbi in v rastoči utrditvi oziroma raz- širjenju jezikovnega znanja, zlasti v našem narodnem slovstvu. — 3. Učitelji-domačini v srezu Murska Sobota so — izvzemši tri mlajše, ki pa imajo zrelostni izpit na slovenskem učite.jišču — že vsi stalno nameščeni in jim brez posebnega vzroka že zaradi tega ni treba imeti strahu pred kakimi premestitvami. Eden od teh res da nima priložnosti, da bi se v govoru izuril v slovenščini, ker službuje v čisto madžarskem kraju, a tudi ta bo dobil na šolo tovariša, ki bo lahko ž njim gojil konverzacijo v slovenščini. Ker ima mišljeni dobro voljo, se bo sigurno tudi izlikal v učnem jeziku. Predlog odseka za obmejno šolstvo, ki je vznemiril duhove, se je brez dvoma nanašal na sosedni srez. kjer bi se našlo danes še več mlajših učnih moči. ki res ne obvladujejo učnega jezika. Iz teh pojasnil je razvidno, da je neumestno razburjanje učiteljev - zemljakov v srezu Murska Sobota, še bolj deplacirana pa le pretnja, da baje hočejo nekateri zaradi omenjenih predlogov izvajati konsekven-ce ter izstopiti iz UJU. Baš to bi bilo ne samo slabo, ampak najslabše! Z nepremišljenim izstopom bi dotičniki obrnili vso pozornost nase. Organizacija ie ona edina- in jaka naša skrbnica, ki je znala in bo znala varovati interese vseh in posameznika! Zadeva ki se ie o njei razpravljalo v odseku za obmejno šolstvo UJU — pov. Ljubljana v Šoštanju, bo šla mirno mimo učiteljev - zemljakov v srezu Murska Sobota! Ohranite mirno kri in skrbite, da je vsak točen in vesten na svojem mestu, v stremljenju po izpopolnitvi pa vsak naslednji dan boljši! To pa iz Lastnega nagiba ob vnemi za dobro stvar, v prid vzgoji in pouku mladine, ne pa morebiti iz bojazni pred premestitvami ! Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Imenovana je v Radovljico ga-Babler-Delak Alojzija, učiteljica z Bleda. —i Upokojitev učiteljstva s 35 službenimi leti. Na predlog ministra prosvete gospoda Velja Vukičeviča so bili z dne 10. avgusta 1925 s kr. ukazom na osnovi čl. 141. čin. zak. stalno upokojeni s pen-zijo. ki iim pripada po službenih letih: V mariborski oblasti šolski upravitelji Ivan ŠtukeLi v Frankolovem, Jože Kiemenčič v Galiciiji Fran Brinar v Ootovljah, Anton Sivka v Št. Juriju ob južni žel.. Janko Koderman v Pirešicah, Ulrik Konjar v Motniku. Fran Lorber v Braslovčah, Ivan Coter v Gomilskem, Ivan Kramar na Vranskem, Ivan Benko-vič v Dokležovju. Dragotin Čižek v Dolgi vasi. Ivan Ravbar v črešnjicah. Mihael Lesnika pri Sv. Ani v S.ov. goricah, Anton Vogrinec pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Fran Kranjc pri Sv. Barbari v Slov. goricah, Srečko Škerjanc v Št. Ru-pertu v Slov. goricah, Fran Vabič v Mariboru. Anton Kukovič v Črešnjevcih, Vinko Jug v Podovi, Radoslav Knaflič v Radvanju, Jože Kokelj v Studencih, Josip Čuček v Brezovcih (Prekmurje), Avgust Požegar v Gederovcih. Matija Zver v Kuzdoblanju, Šteian Kolarš v Srdici, Ferdo Pečnik v Guštanju, Vekoslav Po-grujc v Hajdini, Franjo Megla pri Sv. Lenartu. Josip Rajšp v Ormožu. Peter Kavčič v Novi cerkvi, Anton Kosi v Središču. Anton Križ v Zavrču, Fran Šinigoj v Selih-Vrhe, Alojzij Šehel v Slovenj-gradcu. Alojzij Trobei v Šoštanju, Alojzij Pečnik v Bučah. Fran Lovrec v Podčetrtku, Anton Gradišnik v Polju, Hugon Plhak na Sladki gori, Tomo Kurbus v Slivnici, Josio Stritar v Št. Vidu pri Grobelnem. Nadalje: Josip Kranjc. stalni učitelj v Šmartnem ob Paki. Fran Iglar, stalni učitelj v Ribnici na Pohorju, Mihael Levstik, učitelj v Celju» Terezija Golmajer-Sošičeva, učiteljica v Kalobju, Fran ZaherI, stalni učitelj v Ljutomeru, Ivana Schneider, stalna učiteljica v Ce-zanjevcih, Lucija Gabrščkova. učiteljica v Veliki Nedelji. Viktorija Gradišnik-Tavčarjeva, učiteljica v Polju. V ljubljanski oblasti so upokojeni sledeči šolski upravitelji: Simon Gajšek na Dobovi. Blaž Tominc v Globokem, Ignacij Zupan v Brežicah, Ivan Kambič v Črešnjevcu, Tomo Petro-vec v Jaršah. Janko Toman v Moravčah, Miha Vrbič v Sodražici. Ivan Jezer-šek v Križah, Friderik Kramer v Škofji Loki. Fran Luznar na Primskovem, Karel Zaveršnik v Dupljah. Aleksander Lu- naček v Št. Rupertu. Josip Armič v Radečah, Ivan Četina v Laškem, Fran Go-stiačar na Zidanem mostu, Bernard An-dolšek v Litiji, Miha Debelak v Šmartnem pri Litiji, Avgust Korbar v Zgornji Šiški. Ivo Trošt v Tomišlju, Fran Juva-nec v Mirni peči, Anton Eržen v Podgorju, Fran Jereb v Rajhenburgu. Pavel Gorjup. učitelj v Ljubljani, Vita Zupančičeva. strokovna učiteljica v Ljubljani in Rajko Justin, učite.j na univerzi v Ljubljani. Vestnik učiteljske omladirte. Seznam dijaških stanovanj v Mariboru (II). Zap. Stanovanje, štev. Ime, ulica, štev., nadstr. 70. Kralj Lina, Cvetlična ul. 27/1. 71. Kolar Anton. Židovska ul. 14/1. 72. Krivec Marija. Koroščeva 4, priti. 73. Skok B.až, Majstrova ul. 14/11. 74. Kutin Franc, Majstrova ul. 19 II. 75. Srebre Pavla, Aleksandrova 45/1. 76. Levičnik Gabriela, Gosposka 56/111. 77. Kristan Klotilda, Tatenbahova 1S III. 78. Tominc T.. Gosposka ul. 46, priti. 79. Schaup, Majstrova ui. 17/11. 80. Skok Franc. Koroščeva ul. 24, priti. 81. Čeh Ana. Gregorčičeva ul. 16/11. 82. Plevnik SI., Gregorčičeva 14, priti. 83. Brečko Avgust, Cankarjeva 1311. 84. Megla Alojzij, Krekova 8'II. 85. Kuscher Gisela. Cankarjeva 10. 86. Delak Amalija, Trubarjeva 7. 87. Krivanek Marija, Marijina 10 tli. 88. Kralj Lovrenc. Vetrinjska 5'I 89. Glušič, Ana, Krekova 8/11. 90. Volčjak Marija, Gospojna 4/1. 91. Čebuli Marija. Mlinska ul. 9. 92. Naveršnik Jernej, Marijina 24 I. 93. Mešiček Ana. Praprotnikova 133. 94. Skuhala Agnes, Cvetlična 23. 95. Sever Josip. Cankarjeva ul. 13'l. 96. Riegler Franc. Gosposkai ul. 58'IlI. 97. Zinauer Friderik, Aleksandrova 45'1I. 98. Veber Milan. Aleksandrova 55, priti. Sprejme dijake (inje) 2 — 1 — 2 — 2 — — 1 — 2 — 2 Popolna skrba ali 2 2 2 2 — 1 — 4 — — 2 2 — 1 — 1 — 2 — 3 — 2 ali 2 1 — — 2 — 2 1 — 2—3 — 2 ali 2 1 — 2—3 ali 2—3 2 in 2 — 3 Učiteljski pravnik. —§ Zelo važna zadeva za učitelje, ki gredo služiti kadrski rok. Oni učitelji, ki gredo služit kadrski rok, morajo podati ostavko na svojo služ-b o, ker sicer se jim ne všteje službena doba pred kadrskim rokom, kadar se vrnejo ker se smatra odhod brez ostavke kot prostovoljna zapustitev državne s.užbe. Podrobnosti dobite v »Ročnem katalogu«. Soba in zajtrk ali 1 Cene v Din 750 800 800 po dogovoru 750 po dogovoru 900 750—800 po dogovoru 700—800 po dogovoru 750' 850—275 po dogovoru n v 700 550 po dogovoru "700—750 po dogovoru "700—800 po dogovoru 700 750 800—850 —§ Prejemki začasnih upokojencev ob stalni upokojitvi Ministrstvo prosvete je odločilo z razpisom O. N. br. 14.709 z dne 24. aprila 1922 načelno to-le: 1. če je učitelj začasno upokojen pred ustanovitvijo ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in po zakonu, ki le tedaj veljal za Slovenijo, se mora odlok o njeni stalni upokojitvi smatrati kot sankcija prejšnje upokojitve, po kateri se ima tudi niena penzija računati in izplačevati. 2. Vsi učitelji in učiteljice, ki s s i i « á. y ZNIZANJE CEN KNJIGAM Učileliska tiskarna je znižala cene sledečim knjigam: stalež šolstva V Sloveniji, 1923 (obsega vse osnovne, meščanske, obrtne, trgovske in srednje šole, učiteljišča in univerzo): prej 42 Din, sedaj stane 10 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovrn» in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, I. zvezek (od prevrata do 1. 1920): prej 10 Din, sedaj Stane 5 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole te<- uči eljišča v Sloveniji, II. zvezek (za 1. 1921): prej 14 Din, sedaj stane 7 Din Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, III. zvezek (za 1. 1922): prej 15 Din, sedaj stane 8 Din. Fink: Zbirka naredb in od edb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, IV. zvezek (za 1.1923—24): prej 28 Din, sedaj stane 14 Din Te knjige so nujno potrebne vsakemu šolskemu upravitelju in vsakemu učitelju, da se ve ravnati po najnovejših odredbah in določilih. IMajte m knjige pii »[ITEL1I TUMI! V UMI. Frančiškanska 6. r% Šolske upravitelje in upraviteljice .