leto 1874.
377
Državni zakonik
za
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVIII. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1874.
ftlO*
Ukaz ministra za trgovino od 18. julija 1874,
^alerim se razglašujejo dodatna določila k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž.
zak. št. 171).
^alt ' ZVr®b° postave od 23. julija 1871 o novem redu za mere in uteži (Drž.
0<1 1. 1872, št. 16) oznanujejo se vsem in vsacemu naslednji dodatki k mero-(Ij^Stlemu redu in tarifi meroizkustvenih pristojbin od 19. decembra 1872 1' Za,k. št. 171), katere dodatke je ukrenila c. kr. prvomerska komisija.
Banhans s. r.
Prvi dodatek k meroizkusnemu redu
od 19. decembra 1872.
K §. 2 in 3.
0 palicastih merah za krojno (laketno) blago.
z
nte ty/Ja merjenje krojnega blaga smejo so dopuščati tudi 0-5 metra dolge paliea-ki nimajo členov.
tUetra <lstop od pravila (normala) v celi dolgosti ne sme presegati 0'75 mili-T* l
«e k ak;® niGr'e krojnemu blagu, katere imajo na enem konci ročaj, ne pripuščajo Poskusu in štempljanju.
7i
K §. 7 in 9.
0 iiupravljanji mer za tekočine.
Kar se veleva v zadnjem odstavku §.fa 7 in v prvem odstavku §.fa 9, da na©' reč meroizkusni uradnik začrtuje višino, doklej tekočini lice sega po pravične® držanji posode, to prestane veljati, ter bodo tisti, ki tekočinske mere delaje» dolžni, sami zaznamovati jih z znamkami, doklej naj jim sega tekočina, da dobodo pravično vsebino ali držanje, ter že tako zaznamovane k preskusu prina' sati. Stempljati se smejo take mere samo tedaj, kadar se primerjajo s pravilo® ter se pokaže pri tem, da jim odstop od dolžne vsebine ne presega mej, v §• 9 meroizkusnega reda gledé pregreskov ustanovljenih.
K §. 11.
0 štempljanji sodov za pivo (ol).
Pri sodih za pivo je devati meroizkusni Štempelj z letnico vred nad ozttft' menilom vsebine ali držanja, a pri drugih ne zasmoljenih sodih pod njim.
K §. 15.
0 napravi posodnih mer za suho blago od 2 litrov nizdol.
Posodne mere suhemu blagu od 2 litrov nizdol smejo biti brez držala, in "j" če so iz enega kosa, — tudi brez obroča na znožji mere, kateri je zaradi večje trdnosti propisan pri merah iz belega pleha.
K §§. 12, 13, 15, 17 in 18.
0 pri puščanji kovinskih ( metalnih) posodnih mer za suho blago od 5 litrov navz£°r
do I Hektolitra.
Posodne mere za suhe reči od 5 litrov navzgor do 1 hektolitra smejo sc ®l rejati tudi iz kake kovine, namreč: iz črnega pleha, belega pleha, pocinjeneg'1 pleha ali bakrenega pleha.
Pleh ne bodi izpod 1 milimetra debol in popolnoma ravno dno mora z valja sto steno biti tikoma in za trdno zvezano.
Meram od 10 litrov do 1 hektolitra je dno podkrepiti s križem dveh na ol*0 stran ali ploskev položenih železnih protov.
Na zgornjem konci je posodo zaradi večje trdnosti okleniti z železnim c^r°.. čem, ki mu zgornji kraj leži v eni ravnini z valjevo oblino; ta zgornji ali povrsAj^ kraj obroča mora vsega skup pri meri po 5 litrov najmanj 5 a px*i večjih raera najmanj 8 do 10 milimetrov širine imeti.
Mere po 20, 25 in 50 litrov imajo čez odprtino ali ustje železno prečidc0> a mere po i hektoliter vsebine železen pravokoten križ, ki mu gornja ploßkeV leži na tanko v ravnini zgornjega kraja; prečnico, oziroma križ je v sredi '/j‘l stanovitno pritrditi z okroglim železnim drogom k dnu posode.
Mere od 25 do 100 litrov je opraviti z dvema ročajema, katera, z ob®1^ koncema prijemajo se valjeve obline, segata še pod dno. Taka držala utegllCJ se napraviti šc tudi na mori po 20 litrov.
Kolikor se to z ozirom na velikost dâ, lahko se take mere narode tudi iz etlega samega kosa.
Dopušča se tenka, trdno držeča namaza na notranji ploskvi.
Kovinske posodne mere suhemu blagu od 5 litrov do 100 litrov ne smejo a oolžne vsebine odstopati ni na več ni na manj, nego samo:
pri meri
od 1 H. do 4/t H.	za Vsoo dolžne vsebine,
„ 20 L. „	5 L.	za V400 dolžne vsebine.
Te mere se štempljavajo na treh mestéh zgornjega kraja, po tem na dveh ^vih kapljah, ki si v enem premeru ležita ena proti drugi, in kateri je pritrditi lla stiku dna in zgornjega podkrepilnega obroča s stranico ali bokom ; naposled ^ kadar ima mera ročaje, — po enakem na enem netu vsakega ročaja, s katerim Je k boku pribit.
Tri merah, ki so vlite iz enega kosa, bode dovolj, če jim se štempljajo zgor-
nji k
raJ m pa obe držali, ako jih imajo.
K §. 25, e).
0 oznamemlu nosilnosti vag ali tehtnic.
Brez oznamenila nosilnosti smejo biti samo take vage, katerih največja enooka nosilnost je izpod 500 gramov.
Tri enakoramenih vagah naj se nosilnost zaznamuje na eni rami gredeljnice. Pri večjih vagah enakoramenicah za velika bremena, katerih največja eno--, ailska nosilnost 50 kilogramov presega, zaznamovati je tudi najmanjše dopuš-eil° breme ali obtežilo.
K §. 27.
0 oznamemlu branjevskih vag.
u. Branjevske vage je tako oznamovati, da se črki (pismeni) H. W. (Höckler-Jjp) udarita ne na samo gredeljnico, temuč na dve progi iz pleha, ki ju je lb na obe rami gredeljnice. Na mesta, kjer so neti zabiti, bodi lahko udariti Cr°izkusni štempelj.
K §. 29.
^ preskusu in štempljanji velikih trdno stoječih vag z mostom ali mostovnic.
je^ ^ ozirom na poslednji odstavek v §. 29 se določuje, da je velike, trdno sto-'ri0)j Vage mosto vnice tedaj, kadar blizu kraja, kjer se postavijo v rabo, ni j enega meroizkusnega urada, smeti tudi v fabriki, kjer so se izgotovile, začasno »ai av^ene preskušavati ter štempljati in to pod naslednjimi uveti (pogojami),
j, K vaga, katera se preskušujo, mora biti popolnoma dodelana ter opravljena end deli, kolikor jih je treba, in z zapovedanimi oznamenili;
je preskus je storiti do največjega obtožila (Navodila VI, št. 27), za katero v<a&a namenjena;
v meroizkusnem listu, kateri so izdâ, pristaviti je opomnjo: Vaga se je a«u° postavljena v narejavčovi fabriki preskušavala.

K §. 32.
0 štempljanji vag ali tehtnic.
Letnico je postavljati tikoma pod meroizkusni štempelj, in pri enakoranaenib vagalt naj se ta poverilna znamenja udarjajo na tisto ramo gredeljnice, katera ac nosi oznamemla nosilnosti.
Branjevske vage je štempljati na enem netu ene in druge pleliaste proge; imajoče oznamenilo H. W., tako da nij moči teli prog sneti, ako se meroizkusn1 štempelj ne pokvari.
K §. 34.
0 oz n a m eni lu alkoholometrovih lestvic (skal).
Oznamenilo alkoholometrovih lestvic naj slove: „Alkoholometer za prostoi' ninske odstotke vinskega cveta gostosti 0*7950 pri -f 12° II. Citaj od zgoi'aJ doli.“
K §. 42.
0 mokrih plinomerih, kakšni naj bodo.
Vsaka cev, določena v dovod ali odvod tekočine, imej plina ne prepuščajo0 hidravličen zaklep.
Dalje mora vsak plinomer zaradi zagotovitve, da bode, ko se postavl v službo in dokler mu trpi ta služba, vsegdar stal prav tako, kakor je o presku' šavanji stal na horizontalni ravnini, imeti majalnik (perpendikelj), kateremu llC bode moči izpremeniti uredbe po tem ko je zveza njegova s plinomerom P° štemplji zagotovljena.
K §. 44.
0 preskusu in štempljanji plinomerov, ki imevajo po dve cevi kažoči stan tekoči*1*'
Plinomeri, imajoči po dve tekočinsko stanje kažoči in odvodni cevi, snicj0 se samo tedaj Štempljati, kadar sta zaporedoma opravljena preskusa pri slednjetl1 izmed stanov tekočine, kijih omejujeta obe cevi, pokazala, da je med množiu0 plina, ki jo štelno orodje naznanja, in plinom, kar ga je v resnici prošlo (pre. hlapelo), v enem in drugem slučaji razločka k večjemu za dva odstotka bodi sl na več ali manj.
K §. 80.
0 meroizkusnih štempljih.
Trije večji štemplji št. 1 in št. 2 smejo pod štempeljskim znamenjem kaZ*11 tudi tekočo letnico (letno število).
Na Dunaji, dne 18. julija 1874.
C. kr. p r v o m o r s k a komisija:
Herr s. r.
Prvi dodatek k tarifi meroizknstvenili pristojbin
od 19. decembra 1872.
K I. Dolgostne mere.
Paličaste mere za krojno blago, dolge po 05 metra, razdeljene samo na ceatmxetre, podvržene so istim pod A in B naštetim pristojbinam, kakor po ftieter dolge mere krojnega blaga.
K II. Mere tekočin.
. Za take tekočinske mere, ki so se neštempljane odvrnile, ker se je našlo, da ,. ajo pravičnega držanja, odmerjati je naslednjo, v predelek B idočo pristoj-lI1°, namreč:
Za mere po 20 litrov.............20 kr.
v	v	»	10	„	 12	„
F,	7
r	v	n	^	7)	 1	r
„	„	„	2	litra
v	r>	v	1	liter
„ vsako manjšo mero
K IV. Posodite mere za suho blago.
Pri posodnili merali suhega blaga narejenih iz kake kovine in držečih " 1 hektoliter je pristojbine :
A.	Za preskus in štempljanje . . . 1 gl.
B.	Za preskus brez stempljanja . . 50 kr.
R V. Uteži.
Pristojbine v predelku A ustanovljene za 20 odstotkov znižati dopušča se 0 tedaj, kadar se je izmed uteži ob enem (istodobno) k preskusu prinesenih 0 vsaj 100 takih, da jih je moči štempljati.
R Vlil. Plinomeri.
z ' tarifi Vlil pod A in B postavljene pristojbine se tičejo samd plinomerov tak^° 8*aU lek°^ne kažočo in odvodno cevko. Pri plinomerih, ki imajo po dve cevki, in kateri torej po dodatnem določilu k §. 44 meroizkusnega reda v kujejo dvojnega zaporednega preskusa, zaračunjati je poleg pristojbin Predelku A ali B še po 20 odstotkov priklada za opravljeni drugi preskus. Pristojbinski postavki predela C ostajajo neizpremenjeni.
Na Dunaji, dne 18. julija 1874.
C.	kr. pr vomers k a komisija:
Herr s. r.

Ut*
Razglas ministerstva za trgovino od 23. julija 1874,
da je koncesija za železnico Ebensee-Iscbl-Steger ugasnila.
Na podlogi Najvišje odloke od 23. junija 1874 izrekuje se, da je po glasu dopustilnega pisma od 9. decembra 1869 (Drž. zak. od 1. 1870, štev. 6) vitezu Jožefu Brenner-Felsach, grofu Juliju Falkenhaynu in Ferdinandu pl. Li<^ podeljena in od imenovanib koncesijonarjev na delničarsko družbo protokoliran° pod firmo: Železnica Ebensee-Iscbl-Steger, predejana koncesija za delo in rabo lokomotivne železnice od Ebensee na Ischl v Steg na Hallstadtskem jezeru s konjsko železnico od Ischelskega kolodvora k državni solovarnji, v zmislu člena 18 dopustilnega pisma ugasnila za to, ker se v koncesiji naložene dolžnost1 niso izpolnile.
Cliluinecky s. r.
113.
Razglas finančnega ministerstva od 24. julija 1874,
da se Krnovski c. kr. mali colniji I. razreda izpreminjajo zacolovalne oblasti.
Krnovska mala colnija I. razreda, obstoječa za blago po cesti voženo, izpre' minja se z 31. dnem julija meseca 1874 v malo colnijo II. razreda.
I*retis s. r.