SOKOLSKI GLASNIK
ORGAN JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG SAVEZA Ljubljani, Narodni dom. “ ’ "	-	----	-
. - Telefon nred. 2543. - Račun pošt. šted. 10.932. - Oglasi po tarifi.
God. X.
Ljubljana, 1. novembra 1928.
Broj 21.
Proslava 1. decembra 1928.
Svim bratskim zupama, društvima i čitavom članstvu JSS.
Drugi i Sabor Jugoslovenskog So* koiskog Saveza u Zagrebu 1924. go* dine primio je državni praznik 1. de* oembra takoder kao sokolski praznik. Glcdom na to upueuje potpisano stas refiinstvo na predlog Saveznog pro* svetnog odbora svim bratskim župa* ma i društvima i čitavom članstvu1 JSS sledeči poziv: Sva društva bez izuzetka dužna su, a i obavezno je za njih, da proslave taj dan.
Naš Savez piroslavio je kao repre* z en t ant sokolske organizacije u zemlji ove godine oficielno d nadasve svečano prvu desetogodišnjicu oslobodenjia i ujedinjenja te opstanka naše države na Kosovu Polju prilikom VI. pokra* jinskog sleta u Skoplju. A 1. decem* bia mora svako naše društvo prosla* viti tiaj državni i sokolski praznik u sviom području naročito svečano. Na* čin i organizaciji! piroslave prepušta* mo-pojedinim društvima, a pri torne se prilagodite mesnim okolnostima i pri’ likama, u kojima živite.
Bratska društva dužna su, da se drže kod proslave 1. decembra slede* čih uputa:
1. Društveni starosta, načelnik ili prosvetar neka održi prigodno slovo u 'kojem neka se naročito naglasi vraž* nost ovogodišnjeg 1. decembra obzi* rom na prvu desetogodišnjicu opstan* ka Jugoslavije.
Ovom prigodnom slovu i duhu čitave proslave neka služi kao temelj i misiao vodil ja naša deklaracija, ikoju smo podali 7. septembra o. g. na Ko* sovu Polju.
2. Upozori neka se članstvo na II. jugoslovenski svesokolski slet god.
1930. u Beogradu, m koji treba več sada da sc najintenzivnije sprema.
3. Narcdne godine 1929. proslaviče naše Sokolstvo desetogodišnjicu op* stanka Jugoslovenskog Sokolskog Sas veza. U svim našim društvima neka se razvije eneirgiično sokolsko delo. Članovi, članice, deca i naraštaj neka napune Sokolane, jer samo u njima se m o na vršiti pravi sokolski odgoj.
4. Ovogodišnja proslava 1. decem* bra neka služi porastu i razvitku so* kolskjh redova i sistematskoj sokol* skoj propagandi medu narodom.
5. Na što svečani ji način neka sc (kod proslave 1. decembra izvrši za«
'kletva novog članstva. Zakletva, koju izgovaraju brača ii sestre zia starostom, elasi: Zaklinjem se, da ču u društve* nom, privatnom i javnom životu vršiti savesno i verno sve dužnosti, koje mi nalaže svetost i uzvišenost sokolske misli. Izjavljujem, da su mi poznati orooisi društvenih pravila i da ču ih se bezuvetno držati. Kunem se, da ču ostati veran jugoslovenskom držav* nom i narodnom jedinstvu te ideji za*
Zdravo! Ljubljana, 1. novembra 1928.
jednice sviju Slovena. Zdravo! — (Slo* veniaČK.i teKst):	Zaobljubljam se, da
hočem vestno in zvesto izpolnjevati v svojem društvenem, zasebnem in javnem življenju vse dolžnosti, ki mi jih nalaga svetost in vzvišenost sokol* ske misli. Izjavljam, da so mi znani predpisi društvenih pravil in da se ho* čem brezpogojno po njih ravnati. Za* obliubijam se, da ostanem zvest jugo* slovenskemu državnemu in narodnemu edinstvu ter ideji vseslovanske skup* nosti. Zdravo!
Iza svečane zakletve pruža svaki član i svaka članica desnicu bratu sta* rosti i polaže ruku na društvenu za* stavu, ako je društvo imade. Kod za* kletve mora biti prisutan cclokupan društveni odbor i prednjačkii zbor sa društvenom zastavom i sve članstvo.
6. Od ove godine dalje sečače se jugoslovensko So'kolstvo na 1. decem* bfa svake godine za Jugoelavij« za= služnih, a mrtvih muževa i žena (na? rodnih voda i radnika, junaka, pesni* ka, književnika, umetnika itd.). Svako društvo če u svom mestu s naraštajem i decom očistiti, urediti 1 ukrasiti gro* bove takvih muževa i žena. Mrtvima, čast i biaga uspomena, živim podstrek za uzoran, plemenit, požrtvovan ži* vot! Ni j« potrebno naročito naglaša* vati, od kolikog je odgojnog značenja ta odredba za našu sokolsku omladinu.
7. Bratska društva neka se sete 1. decembra naših pograničnih so,kol* skih društava. Svatko, kome je to mo= guče, neka daruje za knjižnice pogra* ničnih sokolskih društava po jednu knjigu. Knjige pošaljite Jugosloven* skom Sokolskem Savezu, ko j i če ih razaslati pojedimim bratskim pogra* ničnim društvima. Svaka knjiga je dobrodošla! Knjige pošaljite Savezu do 15. decembra o. g.
Jubilejni sokolski almanah »Stu* bovi naše države« za ovogodišnji 1. decembair nismo mogli iz tehničkih razloga; izdati, jer nismo na vreme do* bili dovoljno gradiva. Moramo paik izdati tu knjigu naredne godine za desetogodišnjicu opstanka JSS, na što več sada upozoravamo čitavo naše članstvo.
8. Što sc tiče gospodarske strane Proslave 1. decembra, dobila su dru* ‘^v.a i župe več potrebno upustvo. Sabran nova.c za raspačano razgled* ince treba poslati 3SS najkasnije do 15. decembra o. g.
9. Izveštaje o proslavi 1. decem* bra neka pošalju bratska društva pre*
'	JSS	od*
o svojih župa starešinstvu mah iza proslave.
Bračo i sestre s vi na posao, da se razgiblje čitava naša zemlja u našoj državnoj i sokolskoj svesti!
Svima naš iskreni, bratski zdrav!
po*
Starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Saveza.
E. Gangl, starosta.
Josip Jeras, predsednik PO.	Dr.	Riko	Fux,	tajnik.
VOJISLAV BOGIČEVIĆ (Tuzla).
Izvor i Utoka Sokolstva.
Odgovoriču na gornje pitanje od* mah: Soikolana. Tu treba da se za* počne i dovrši Sokolovanje. Da li sv.i tako misle u to sumnjam, a verujem čak, da ih ima mnogo, koji sokolski rad po-sve drukčije — razume se po* sve krivo — shvačaju i provode. sta je posledica toga?
Potpuno pomanjkanje soikolske svesti, otsustvo i onog najpotrebnijcg minimuma discipline, a odatle poste* peno irušenje svega onoga, što jedan malcn broj svesnih sokolskih pobor* nika Izgraduju.
Ja dolazim opet na ono, što sam u jednom od prošlih članaka utvrdio: Nema autoriteta, nema discipline, nea ma svestL
Reči če mi mnogi da preter.ujem. Ne ja se vrlo blago izražavam.
Discipline d svesti nema, počam od najniže jedinioe — od člana — pa sve dalje do prema vrhovima. To ose* čamo najbolje mi, koji smo « župa* ma. Več je postalo banalno ono 'večito opominjanje i upozoravanje na duž* nost.
Pretnje, opomene — nista ne ko* riste nema svesti. Naglašujem za s v,e što govorim: čast jednom malom broju iznimaka.
1 raži o sam podatke za Savezov kalendar i trebao sam tri meseca, dok sam ih od svih društava pribrao. Je* dan posao od svega 10 minuta. — Po* slao sam raspis za sudelovanje na proslavi proboja solunskog fronta u Beogradu sa besplatnim voznim kar* tama.
Za tri dana, stigli su odgovoTi od svih društava i to ne samo župi, nego i Savezu i u Beograd. Poslala su čak i društva, koja su1 se u godini dana jedva jednom javila župi, 1 to sa ve* likim brojem učesnika. Dakle za rad nema lj.udi, za provodenjie i parade ima ih na pretek. Sve u duhu: »Pa* nem et circenses!« Tako je skoro svuda.
Čovek se mora začuditi i pirestra* siti, kad pogleda onaj nekoliko kilo* grama težak svežanj akata, koji prode kroz župsku kancelar.ijiu tokom godi* ne. Tolika muka i energija, a češto posve uzalud.
Ima jedna još mnogo gora stvar, koja sve skupa treba da baci u ozbilj* nu brigu, a to je poslednja okružnica bratskog Saveza broj 1040.
Sve one abnormalne pojave, sva •učmalost, ne mar, nesavesnost svih nas, dovela je dotle, da Savez piše, da
J.
. . „(Mi
Nezaboravni dani stvaranja Jugoslavije.
Proglašenje slobode na Kongresnom trgu 29. oktobra 1918. u Ljubljani.
je prisil jen da na prvo j odborskoj sednici podnese ostavku. Radi če ga? Nema materialne mogučnosti da da* lje opstoji. — »Doprinosi, koji stižu ne dostaju ni za kancelarijski papir.« »Milijun dinara dugo^a.« To več više nije kriza Sokolstva (> kojoj je govo* reno i na koju je upozoravano. ,To je krah i to neminovan krah, ako se u dvanaesti čas ne prenemo i ne irešimu ovu bezizlaznu situaciju.
Zalud »Organizacija«, to j'& mrtvo slovo na papiru. Zalud opomene i pretnje. Nema svesti! Svesti nema! Mi ie ne možemo sada tražiti. Ona se ne može kupiti ni po-ručiti. Svest se može postiči samo pravilnim soikol* skim odgojem. Tražiti uzroke ovom zlu, koje se več godinama provlači kroz sokolske redove i kao Damoklov mač visi sada nad našom glavom — 'iem.1 mesta ni vremena. Jasno je, da sva krivnja leži samo na odborima, a u mnogo slučajeva samo na pojedin* cima. Na članstvu je mnogo manj a krivica. Članstvo vrši svoju dužnost, a ako je ne vrši iskusi zashiženu kaz* nu. Ali — odbori i odbornici — ako ne vrše dužnosti za njih nema kazne. Tu1 je ono pretežno otsustvo svesti — na vrhovima.
I opet ponavljam isto:	»Mnogo
je zvanih, malo izabranih.« Sta treba učiniti, da zlo i sramota ne bude ve*
'- v »* - *
ca:
,	----	—	~	A	  ^UUV/
Može se, apelovati samo na svest
pojedinaca, a ako ni to ne pomogne, sudbina je Sokolstva slična sudbini k.uče od karata.
Ima jedna još gora stvar. U citira* noi Orcružnici bratskog Saveza doslov* no stoji: »Na temelju revizija utvrdei no je, da se sa društvenom imovinom ne postupa pravilno, a i nesokolsiki, u mnogim slučajevima.« Ovaj pasus odu<* dara. na korupciju. Jedno zlo o kojem se u Sokolstvu ne sme ni misliti, a kamO' li da se sumnja, da je i ono negde ostavilo svojih tragova.
Za ovo postoji samo jedno sred* stvo: Gvozdena metla. Tu nema sen* timentalnosti, jer je bolje otseći prst nego ruku, boljo ruku nego da se uništi čitavo telo. Ovo čiščenje treba da po* čne odozgo, pa »ili smo Sokoli, ili ni* smo Sokoli«.
A onda, što bržu reorganizaciju, što veču jednostavnost organizacije, što manj© odbora i odseka, a više kon* struktivnosti i rada.
Ta mi smo se posve zanel.i i za* boravili u paradama, govorima i dc= klamacijama! Dosta je toga! Hočemo rada! Jer je več dvanaesti čas, granu na kojoj stojimo sami režemo.
Moja je poslednja ovo: Pravilna revizija i reorganizacija same »Orga* nizacije«, a sve u duhu moga naslova:
lana.
Izvor i utoka Sokolstva je Soko*
IVO MADIRAZZA (Trogir);
Dan tmine i bola.
T2. novembra 1920.
Sečate li se?... Bilo je to prc osam godina. Jesen i zima su nas več bili posetili. Zubi su nam evokotali. Mi smo nešto isčekivali. Nat drugoj su obali, ui nesretnom Rapallu, oci domo* vine krojili pravdu. Cekali smo reše* nje i mesto pravde dočekali nepravdu.
Zadrhteli smo jače! Led nam je ovio srce, suze su nam potekle niz lice, a duša nam je silno zakukala. Bol nas je morio svoj.om podmuklošću. Istra, Zadar i Lastovo žrtvovani su bogu »Tiranu«.
Tu nesreču najjače smo osetili mf dole na obali uzburkana Jadrana. Poznavali smo sredstva prekomorskega suseda, a i više nas je okušalo bestijal* nost njegove pesnice. I nama je on pretio, a i danas preti svojim »pošte* nim« pandžamai.
Gozbe su-započele i orgije divlja* štva su kulminirale. Po našoj poroblje* noj zemlji šiTio se jauk i plač istarskih majka i nejake dece. Krv se lila., pla* men je uništavao naše domove, a tam* nice su se punile našim ljudima. Mno* go ih je ostavilo 'kosti u katakombama južnei Italije i Sicilije. U crkvama je i škodama zamukla naša lepa i umiljata slovenska reč. Brača su se spasavaia begstvom preko granice. Njihova izbi* jena tela bila su živi svedoci nama, Evropi i celome svetu.
To je bilo onda... Pre i posle Rapalla... Nadali sim se, da oei pat* nje prestati Uzdali smo se u kulturu prckomorskog suseda. Mislili smo, da čel jednom iskrsnuti pred oičima — tim modernim barbarima — likovi njihov vih slavnih preda.
Prevarili smo se. Čovekom je ovladao njegov div-1 ji instinkt. Orgije su se nastavile. Soča je marala da ostane krvava, dok u Istri, Zadru i Lastovu ima i jednog Slovena.
»600.000 robova mora nestati u našem moru!« glasila je zapoved. »Bijte ih do listrebljenja!«
I ubijali su ih ko divi je zveri. Na ulici i u kuči nisu ih puštali na miru. Svugde i na svakom je mestu robove čekalo iskušenje. Tako to traje več osam godina, pa ipak Sloveni i u rop« stvu žive. Čvrsti su kao is'tarsko 'kame* nje. Soča šumi i peva svoju večnu pesmu i niko ne može zaustaviti njezin tok. Tako živi i teče naša slovenska roka u Istri, Zadru i Lastovu. Živi' i živiče dok bude sveta i veka!
Evropa ne razumel taj život. Ona sc ne obazire na plač i vapaj robova. Biče dockan,,, kad se seti, jer če naše legije onda biti več u pokretu. Nema siie na. svetu, koja če zaustaviti Soko* love sa Dunava i Vardaira, kad u po* beaonosnom letu budu prolazili preko Triglava.
Sokoli, do1 par dana navršuje/ se osma godina ropstva i paitnje naše brače. Ja vas več unapred na nju opo* mlnjem. Setite se toga dana jadnih robova. Pošaljite im svoje pozdrave i spremajte se več unapred na onaj dan, kad če u ranoj jeseni zasinuti sunce slobode povrh Učke goro.
Zavetujte sei, da druga osma ob* letnica neče svanuti u ropstvu naše brače.
Konačno oborena laž o „talijanstvuu Dalmacije.
Po priznaju samog talijanskog mini* starstva spoljnih poslova Ima u Dal» maciji svega 6802 Talijana, optanata i kolonista.
(M. P.) Talijansiko fministarstvo spoljnih poslova izdalo je nedavno »Popis Tali jana u inostranstvu«. U toj knjiži su o Talijanima u našoj državi sledeči podaei:
»Skorašnja statistika daje u no* voj kraljevini SHS^ u polovini 1927. g., 14.329 Talijana, od kojih 8369 muška* raca i^ 5960^ žena. Treba napomenuti, da taj broj nije rezultat iseljavanja] več i to u večini slučajeva, rezultat opcija, izvršenih posle aneksije Italiji delova austrijskih zemalja, kada su mnogi bivši austrijski podanici, kojl tamo žive, postali talijanski gradani.«
Zanati i profesije. — Medu zem*
1 joradnicima, zidarima. običnim rad* nicima itd im>a 3691 Tali jan; 3880 za* poslenih je u zanatima i raznim profe* sijama (krojači, brijači itd.); 1244 Ta. lijana zaposleno je u trgovini; 817 raz* nih slobodnih profesija; 120 privatnih činovnika; 80 ribara i 30 umetnika.
Škole. — Talijanska kolonija u kraljevini SHS ima 11 škola, koje po* sećuje 669 učenika.
Udruženja. — U celoj kraljevini SHS ima 25 talijanskih udruženja. 10 za uzajamnu pomoč; 12 edukativnih;
2 rekreativna _ i 1 ekonomsko.
Talijanskih listova u k'raljevini SHS nema.
Na teritoriju beogradsikog kon* zulata živi 200 (130 m. i 70 ž.).
U ljubljanskoj konzularnoj juriš* dikciji ima 3009 (1693 m. i 1316 ž.).
Skopljanski konzulat ima 31 (22 m. i 9 ž.).
Zagrebačka konzularna teritorija broji 2287 (1524 m. i 763 ž.).
Na teritoriju dubrovačkog konzu« lata (Južna Dalmacija sa otocima) ima 1080 Talijana (608 m. i 472 ž.), a snlitska konzularna oblast (Severna Dalmacija sa otocima) ima 4722 (3292 m. i 2430 ž.).
U čitavoi Dalmaciji, prema ovoj zvaničnoj talijanskoj statistici, ima svega 6802 Talijana, optanata i kolo« nista.
U procentima izražen broj Talija* na u našoj državi sp ram ostalog sta* novništva iznosi 0’11 %.
Slovenski
DR. RIKO FUX /Ljubljana):
28. oktobar — praznik slobode čehoslovačkog naroda.
Praznik slobode — dan prepono,* da čehoslovačkog naroda, dan pr©* budenjia naroda, koji je več jednom močno,m rukom vodio svoju vlastitu sudbinu, koja ga je bacila ©pet u slkio* ro dvestogodišnje pobelogorsko doba ropstva, proigona i patnja. Izglodalo je, da je taj narod odsuđen na smrt i da če triumfirati ncprijatelj u svoj,oj nadutosti nad pravdam. Mcdutim se pod uplivom francoske revolucijo pro* budila čehoslovačka inteligenca te je počela skupljati narod oko narodnih zastava i vodila ga od pobede ik po* bedi.
Tvrd i težak bio je put probuđe* nog naroda kroz sva desetleča ©grom* nih borbi za najprimitivnija prava, ali ustrajnost, žilavost i radinost pripo* mogle isu mu do uspeha, koji su po* stigli svoj vrhunac u slobodi celo* kupnog naroda.
Kratkovidna i bezglava politiko austrijskih vlada i stalan napor Ne* maca i Madžara'su u narodu samo utvrdivali svest ropstva, a i želju po slobodi. U odbrani svojih narodnih prava učio se več narod borhu za od* branu svoje slobode i eksistence.
Tako se čitav narod u de vet n ae* Stom stoleču ptodigao neverovatno vi* soko u gospodarskem i kulturnom po* gledu i stvorio iz sebe veliikru, čvrstu jcdiinicu, koju je provejavao isti duh i ista želja za slobodom. Za njom je Čeznuo, Oi njoj je sanjao i radio poje* dinac i celina, njihovo delo bilo je usmereno samo prema jednoj tačei — slobodi naroda.
Tu misaoi slobode je ©sim pesni* ka, književnika, umetnika i političara gajilo pre svega Sokolstvo, koje je svojom ideom i svojim nastupima po* budivalo i podržavalo u narodu misao na narodnu vojsku.
Sokolski odgoj se ovdo sjajno iskazao i čitavo ono ogromno delo, kojc je bilo posvečeno toj organiiza* ciji od pojedinih članova, Ikiaio i od cc* line, Ibiloi 'je bogato luložen P a rodni kapital.
Iz sviju izveštaja o progonima pre i za vreme rata jasno je, da Sokol* stvo naje nosilo badava znak »Na straž!« Rilo je uvek nn straži, uvek spremno. Ta sprema pokazala sc, od* muh na početku rata. Po uzd a ne upute širi'e su se brzo od ČOS dio, župa, do društava i do pojedinaca te su bila sva naređenja brzo i tačno izvršena.
Samo na taj način bilo jc moguiče iz* vršiti veliku zadaču, koju je Sokolstvo prcuzelo i samo na taj način bilo jo moguče očuvati narod pred gorim progonima nego što ih je doživio. Sreča je bila, da je bilo Sokolstvo več na početku 'rata taiko brojno, da jc imallo 50 godina rada za sobam i da je bio sokolski odgoj i svest medu članstvom tako velika i duboka, da jc bio svaki pojedini član Sokola junak na svom mestu. Samo tako je moguiče razumeti, da je bilo tako tačno i po načrtu, unatoč svih ogromnih intriga izvršeno ogromno delo po sadašnjem predsedniku Masarytku i Dr. Benešu, samo tako je bilo moguče, da je udiv* ljenja vredna sokolska organizacija iz jedinog središta razašiljala upustva u najudaljcnija sela i našla svuda do* voljno spremnih ruku, misli i srdaca, koja su požrtvovno i dobrovoljno sle* dila danim upustviim. To je sokolska svest i odgoj. Čitave generacije naro* da bile su odgojene u tom duhu i sav rad, čitav život bio je posvečen samo jednoj misli: slobodi naroda. Sokol* stvo je siačinjavato' temelj i jezgru or* ganizacije čehoslovačke armade u inostranstvu, a sokolska svest je vo* dila čchoslovaokč legionare u borhu za oslobodenje naroda. I ta sokolska revolucionarnost protiv postoječeg austrijsko*germanskiog sistema nije bila samo borbena več i pozitivno ra* dina. Več ime Soko značilo j c protu austrijsko sbanovište, predstavljal©, je svesnog, samosvesnog borca za slobo* du naroda. U tome se pokazala dobo* ka ljuba v Sokolstva do naroda, ne u frazama, nego, u delima, koja su sa* državala u sebi dek> z« duševno i te* lesno, zdravlje naroda. Hiljade i hi* liade, sokolskih ruku ponudilo se za delo, kojc neka bi izbrisalo sve tra* gove austrijskog protumarodnog go* sp o d st va ii sačinjavalo prvi temelj mlade približavajuče sc slobode.
Talko je stupio čitav čehoslovač* ki narod organiziran i dobro, spreman u slobodu, stvo'rio vlastitu državu, l oju vodi oprezno i sretno, več čitavih deset godina.
Čebo-slovačkom narodu, maročito nak Sokolstvu iskreno i bratski Sesti* tam© prilikom proslave dc.setogodiš* njice slobode, uz želju, da postane teško i krvavo stečena sloboda blago* slov čitavom narodu i Slovenstvu.
Zahvala Lužičkih Srba.
1
Bratrsiki Jugoslovenski Sokolski Savez u Ljubljanu.
Wročiwši so do našeho serbskeje domizny mamy vvutrobnu žadosč, so Wam džako.wač .z>a wšu nam wopo* kazanu bratrsku luboisč a prikudlnošč pri zaježdže na Waš VI. pokrajinski zlet w Skoplju. Prosvmy Was zdobom za byšče tutou naš džak stolmačili tež župje »Kraljeviča Marku« w Skoplju.
Nam pak wostanu dny prebywa* nja u Jugoslowanskej woscbje w Skop* lju a Koswym polu njezapomnite na wše čaisy. Su nam z: dopokazom no* weho skručenja wšosl©wjanskeho zbratrenja. Tuta westosč budžo na* šemu Sokolstwu z no,wym zcsvlnjc* njom w iboju wo swoje narodne byče. Nadžijamy so borzomneho zasowid* ženja a strowimy z bratrskim
»Na zdar!«
Lužiško*Serbski Sokolski Zwjazk.
J. Šajba, starosta. G. Janak, jednačel.
Upravo radi veliko sličnosti i srodnosti jezika ne donosimo, zahvale u prevodu, več na lužičko*srpskom je* ziku. (Op. ured.)
Jubilejne svečanosti i Sokolstvo u Čehoslovačkoj.
Starosta ČOS sazvao je u početku oktobra jedan neobavezan sastanak zastupnika: legionara, strelaca, vatro* gasaca, radmičkih telovežbačkih dru* štava, rezervnih oficira i Soikola, a na programu tog sastanka bila je ovogo* dišnja svečana proslava desetogodiš* njice postanka čehoslovačke republike. U čitavoj zemlji ziajedno če prirediti proslave spomenute organizacije. Jed* noglasno je zaključeno na tom sastan* ku,- da sc kod ovogodišnjih proslava u Pragu mora naročilo naglasiti od sviju krugova nacije, bez razlike staleškc, političke ili verske, misao o,čuvanja l odbrane pre deset godina stečene slo* bode. Ta misao ostvariče se najpodes* nije na taj način, da če gradanstvo organizovano pozdravljati rcviju voj* sike 28. oktobru pre podne u Pragu. U toj vojničkoj povorci biče nošeni bar* jaci isv^iju čehoslovačkih regimenata, od kojih če biti neki po prvi put u Pragu. Iza svršene povorke prirediče pojedine organizacije svoje priredbe. Taj projekat su sve organizacije u principu odobrile. •
Novo predsedništvo bugarskih Junaka.
Na XVI. redovnom kongresu fcu* garskih Junaka u Pljevnu od 26.—29. VIII. o. g. izabrani su u uprav,u:
D. Lazov, kao predsednik,.
L. Dunailov kao p. predsednik.
N. S. Bižev, kao p. predsednik.
Dr. Tumparov, kao redaktor.
D. Popov, kao tajnik.
M. Dimitrov, kao blagajnik.
B. Elefterov, kao gospodar.
Dr. Kesikov, kaoi savetnik.
D. Marcev, kao savetnik.
A. Sarafov, kao savetnik.
U načelništvo Saveza izabrani su:
I.	Gladnički, I. Bureš, K. Aba* džiev, N. Fotinov i R. Koleva.
Novom predsedništvu Saveza bu* garskih Junaka želimo, mnogo uspeha u radu.
m Sokolski stadion u Prostjejovu.
Stadion Sokolskog društva u Pro* stjejovu u Moravsko j je po mišljenju pozvanih stručnjaka jedan od nujlep* ših i praktično gradenih u Srednjoj Evropi. Svečano je bio otvioren me* seca jula o. g. prilikom pokrajinskog sleta istočnomoravskih župa. Stadion postavljen je na takvom mestu gde uvek duva lagan povetarac, što je u higijenskom pogledu vrlo važno. Uređenje stadionu sadržava veliku letnu vežbaonicu s tuševima i garde* robama, nadalje eliptičko vežbalište, posejano travom na kojem j,e mesta <za 1200 vežbača za proste vežbe, trča* lište za 100 i 300 m, dve železobeton* ske tribine sa 1600. sedišta, paviljon za glazbu, 2 igrališta za hazenu, 3 te* nis igrališta, bazen za plivanje u veli* čini 33 X 20 m, mesto za sunčanje s peskom u veličini 15 X 40 m, 26 kabi* na za kupanje i dve garderobe, dečje igralište s malim bazenom u veličini 20 X 12 m i malim koTitom, u kojem se lako kupaju bez opasnosti i naj* manja deca.
Nadalje ima dečje igralište sa Ii* vadom, umetnim brežuljkom, 4 huma* ka peska, nihaljkama, vijačom i nad* krivenom verandom.
Uz stadion nalazi se još i dru* štvena restauracija sa čitaonicom, knjižnicom, dvorunom, kuglanom i po* sehna lepa kučica za upravitelja sta*
d iona.
f Brat Stevan Prelič.
Ovih dana bio je sahranjen u S tipu višegodišnji funkcioner društva brat Stevan Prelič. Pokojnik bio jc poznat u gradu i okolini po svom ,pro* svetnom radu, koji je imacl osobito važan .značaj u ovim krajevima. Kao školski nadzornik nije se ograničavao na delokrug svoje službe več je ne* brojnim predavanjima i u saobračaju sa narodom imao' velike zasluge na širenju prosvete medu narodom. Kao tajnik sokolskog društva i doenije prosveta,r bio je duša prosvetnog dela u Sokolu, kojemu je kao oduševljenl Slo,ven i uzorni brat verno služio. Umro je u dobi od 30 godina, kada smo se još mnogo od njega nadali. Nad grobom u ime sokolske porodice oprostila su se brača starosta, Matič i tajnik Bukša. — Slava bratu Stevanu Preiiču!	K.
Berliner Tagblatt o sokolskim svečanostima na Kosovu Polju.
Spomenuti berlinski dnevnik do* ne© je pod naslovom »Sokolfeier auf dem Amselfeld« i podnaslovom »Dic Lautsitzer NVenden als ndrdliche W a* che des Slawentums«, brzojav od svog naroči tog dopisnika, koji glasi:
»Ovih dana održane su u jugo,slo* vensko,j Makedoniji velike sokolske svečanosti, na koje su sve slovenske zemlje poslale svoje delegacije. Učes* nici svečanosti načinih so pohod i oa istorijsko, Kosovo Polje, gde su pri* sutni, u glavnom slovenski Sokoli, pri* sizali vernost Slovenstvu. Svečanosti nosile su apsolutno politički karakter. U govorima manifestovalo se za za* jedničku državu Jugoslovena i Bu* gara, za majčicu Rusi ju. a sa Strane Poljaka naročita za oživotvorenjc jed* no velike zajedničke sveslovcnske dr* žave. Put do čovečanstva vodi preko Slovenstva. I Lužički Srbi poslali su svoje, zastopnike. U njihovo, ime go* voirio je neki Alois Šajba iz Bautzena. koji ovde zovu Budišin. On je rekao, da su Jugosloveni mogli očuvati svoje jugoslovenstvo samo pomoču svojih narodnih pesama. Ta slovenska pes* ma ©čuvala je i Lužičkim Srbima nji* liovo srpstvo. U govorima označivanl su Lužički Srbi kao severna straža Slovenstva. AcrOplani bacali su cvečc na Sokole. Po jugoslovenskim vojnic* k,im jedinicama rekonstruirane su istorijske bitke na Kosovu Polju. Ja* če gajenje panslavističkih težnja unu* tar pojedinih slovenskih država došlo je uostalom do izražaja več prilikom posete 'čehoslovačkih parlamentairaca pre nekoliko meseca u .Tugoslnviji.
Spoznaja.
U »Deutsche Turnzeitung« od 9. VIII. o. g. piše Dr. Hans Dietert pou naslovom:	»Ncmačka samosvest i
inozemstvo« u bivstvu ovo:
»Kod olimpijskih utakmica videle se kako su bili nenemci veseli nad svaikim gubitkom Ncmaca. Naroči to Nizozemci priušfcili su Ncmcima sva* ki poraz te je neki holandski list da* pače tvrdio, da Nemci uopšte no zna* du biti ponižni i da se u poslednjih 15 godina nisu ništa naučili. — Di. Dietert nastavlja:
Povoljno mnenje, da inozemst o Nemce mrzi samo radi »nemačke spo* sob nos ti« se do nek le pr oživel o. Zna* mo, da je pre svega upravo to večno nag’ašavanje te nemačke sposobnosti izazvalo u svetu nepovoljne dojmovc. Pitanje je, da li još i danas tako ra* tlimo. Doduše s oružjem ne zveckamo više — ali da li se ne ponosimo čim drugim? Zamimljivo bi bilo utvrditi ie li i drugi narodi tako često, kao mi Nemci maglašavaju opšto čoveče vrli* nc, kao što su marljivost, ustrajnost, pronalaženje itd. za spicifičkii svoje. Več površan pregled pokazuje, da sa* mo još fašizam i sovjeti jednako odui ševljeno propovedaju svetu vlastitu vrednost. Kod drugih to vidimo — kod sebe ne. Jesmo li Nemci zaboravali, da je razlika izmedu samosvestan biti i samosvesno govoriti?
Upozorava, da su neki nemački sportaši i listov,i več unapred uvera* vali o svojim pobedama i da radi toga nije ni čudno, ako se u svetu izruga* vaju iz Ncmaca i ako, im svi priušta* vaju poraze. Neka bi se nemački na* rod naučio spoznati pravu vlastitu vrednost, pa tu vrednost pokazati na dostojan i taiktan način. Ne treba biti pasje ponižan, još manje pak odvrat* no ohol.«
Nije nam dala žilica, a da ne upo* zorimo na taj člančič Dr. Dieterta.
Je'li koji narod na svetu više pre* trpio, od nemačk,e naduvenosti, nego upravo Češi. i mi Jugosloveni? Kao što vidimo ipak je Nemce rat nešto na* učio, odnosno barem neke. —trč.
SVEČANA TELOVEŽBAČKA AKA* DEMIJA I GLAVNA SKUPŠTINA LJUBLJANSKOG SOKOLA.
Ljubljanski Sokol prireduje u proslavu 65 godišnjice svog opstanka 24. novembra o. g. svečanu telovež* bačku akademiju sa biranim progra* mom, a 25. novembra pre podne odr* žače se svečana glavna skupština društva. Tačan program obih proslava javičemo u broju od 15. nov. o. g.
Lep, kulturan podhvat Saveza Grafičkih Radnika i Radnica Jugoslavije.
Proslava 60 godišnjice podružnice u Ljubljani.
»Šczdeset g. dina! To nije mnogo, ali u radničkoj organizaciji znači šez* deset godina visok broj teških borbi požrtvovanja, briga i napora, a i uspe* ha. Pre šezdeset godina — godinc 1868. — bio je položen temelj, na ko* jem jc .nkao stručan pokret grafičkog radništva. Rodio se u vreme, kad je u našim krajevima bilo jedva poznate stručno radničko gibanje u vreme, kad su bile dapače i drugde po svetu struč* ne organizacije još mlade i u povoji* ma, onda, kad je bilo naročit©, kod nas osnivanje organizacija ©pasno deloi Luntovnički i protudržavni čin.«
Od naših bratskih sokolskih župa odazvalc su se pozivu ovc: Ljubljana, Novi Sad, Rijeka*Sušak, Užice, Osi* jek, Beograd, Celje, Tuzla, Kranj, Maribor, Skoplje, Vielikd Bečkerek i Z*agreb; a od društava: Ljubljanski Sokol, Otočac, Slav. Požega, Sokol I u Ljubljani, Dakovo, Jesenice i Vin* kovci.
Sav ostali materijah koji nije do* bio više mesta na izložbi, spremi j en je, pa če 1930. god. prilikom velike no* vinarski i grafičke izložbe u Ljubija* ni biti upotrebijen. Onda čemo dobiti sami čitav pavilj m.
likj-lUBOSin.tM.
‘MUsufji
Г^ттп
Tisak Jugoslovenskog Sokolskog Saveza na izložbi.
Tak©, počinje slovenački jubilejni broj »Grafičke Revije« za septembar* oktobar, a u nastavku opisan je čitav razvoj i istarija organizacije. Mi čemo se u ovom članku svratiti na način kaikio, je proslavljena 60 godišnjiea, a naročite, na izložbu »Tiska«
Ljubljanska podružnica SGRJ pri* redila je u proslavu 60 godišnjice č * tav niz raznih vrlo dobro uspelih pri* redaba, kao konce rat pevačkog odse* ka »Grafike«, zabavu ‘ karitativno,g društva grafičkog radništva, svečanu scdnicu ljubljanske podružnice SGRJ, nogometne utakmice itd , a medu inim bila je najimpozantnija uzorno pri* redena i gradom bogata izložba pod zviičriim imenom »TtSak*« Kod te iz* ložbe saradivali su i ljubljanski novi* miri, a i naš Jugoslovenski Sokolski Savez bio je pozvan, da doprinese svoj de o ovom lep o m i kulturnom podhvatu SGRJ. kako smo ga nazvali u naslovu našeg članka.
Izložba bila jc kulturno*g©spod ir* ska priredba prvoga reda. Ta tako zvana »crna velesila« ili »crna umet* nost« smestila se doduše u tri največa paviljona ljubljanskog velesajma, sti* snula se obzirom na prostor, ali je in* ponirala svojom kaikvočom i koliko* čam, arangcmentoiti i tehničkom do* teranošču izloženih grafičkih radova, naročit© domačih.
Pozvani od plriredivačkog od bo* ra SGRJ, da iztožimo naše stvari, im smo se odmah ©bratili na sve bratske župe, da nam pošalju sve svoje tislkanice, koje bi izložili i tako na malom prostoru 5 X 5 X 4 m dali sliku i jakost štampe Jugoslovenskog Sokolskog Saveza. Razume se samo po sebi, da nismo mogli svih predme* ta izložiti več smo, uzeli ono najbolje* i najlepše.
Izložili smo najlepše plakate, di* plome, spomenice, organizaciji!, stati* stiku, note .i pesmarice, razglednice, proste vežbe u slikama, 'knjige sviju društava, župa i Saveza, ko,je je imao Savez na skladištu, sokolske kalenda* re, Sokolski Glasnik, Prednjak, Solko* lić, Naša Radost, Branilk, Soko na Ja* dranu, Soko Dušana Silnog, Vesnik župe Tuzla i t. d., i t. d. — Nastajali smo da ne prenatrpamo i na taj način ne pokvarimo pregled i sliku celine.
Savezu GR.) neka je ovde Izre* čena najtoplija hvala na ustupljenom prostoru ,i usluzi, koja nam je učinje* na time, jer smatramo i ovakve izlož* be za .vanredno propagandno sred* 'stvo.
Izložba sama bila je podeljena u pet glavnih skupina: u i s t o r i j s k u, k©,ja je sadržava la razvoj pisma i ti* ska; u medu narodnu izložbu ča* scpiiSa, u kojoj je bilo zastupljeno prckio 30 naroda čitavog sveta; u iz* ložbu j u g ©, s love n is k ih novina, kojima sc priključiše 1 one ko,je izlaze u Americi: u grafi čku izložbu, u Voj o,j su bili izloženi radovi sviju gra* fickih tehnika; i konačno u izložbu, u kojoj je bio prikazan ist«rijat 60=go* dišnjeg rada i nastojanja organizacije grafičkih radnilka.
Svaki, koji jc posetic, tu izložbu, mogao se uveriti kako je epohalan Gutenbergov izum iz temelja prome* nio gospodarski, politički i socialni život sviju naroda, što je pazljiv po* smatrac mogao da sledi nar.očito u istorijskom delu izložbe.
Na kraju ponavljamo — ova iz* Iožba bila je kulturna priredba p’rvo* ga reda, pa se nadamo. da če ju ona u godini 1930. još i mvdmašiti.
Književnost
Priručnik za župske prednjačke ispite.
Sokolski život svojim .stalnhn kretanjem napred, iziskuje i pojavu dobre stručno*sokolske književnosti. Sokolstvo danas je nauka, koja traži da se o njoj piše, razmišlja, uči a da se dode do istina sokolske kulture. Taj pojav u Sokolstvu, posljedica je sve* stranosti sokolske ideje, njenog rada u slobodnoj državi, kao i njezipa tež* nja u budučnosti, da postane bit i du* ša novoga Slovenstva. I prirodno je, da pripadnici sokolske organizacije mo'raju da imadu knjige, koje pišu o svima pitanjima, koja zasecaju u So* kolstvo.
I kod nas se pojavljuje težnja za čitanjem. Mal©, po malo javljal sc i so* kolska književnost.
U naj novi j e doba, u tom pravcu, aktivnost pokazuje sokolska župa »'Pet ar Veliki Oslobodioc«, koja je pod redakcijo,m brata Vojislava Bogi* čeviča, mladoga i talentiranoga, s puno volje i ambicije prosvetara župe iz* dala knjigu pod naslovom »Priručnik za župske predn jačke ispite«. To je za* pravo prevod knjige »Sokolske Župe Havličck«, koja je izašla u izdanju iste župe, a napisa© ju jc V. PelzI* bauer, načelnik iste župe. Brat Voji* slav Bogičevič jc uz pomoč brata Dra* gutina Šulcea, preveio i ideološki pre*
udesio prema našima prilikama i po* trebama spomenutu knjigu.
Knjiga je maloga formata, a ima 182 strane, te je ar »zmerno veoma jeftina. Stoji 10 Din. Sadržaj knjige je: 1. Opis Sustava, te tačno definisa* nje svih elemenata,, razdioba eLeme* nata I„ II., III. i IV. struke. Kad se pored definisanja i razdiobe, uzme i opis pojedinih elemenata, onda se može ustvrditi, da svaki onaj, koji bi vežbajo uz ovu knjigu, lako bi shvatio tehnički dio sokolsk,oga sustava. 2. Tu sc opisuje u najmarkantnijim črtama razvitak telesnoga odgoja, od najsta* rijih vremena do danas. Ovom poglav* lju, dodan je članak »Sokolska ideja«. Brat Bogičevič stavio je ovaj deo pod naslov; Idelološki deo. — No bilo bi bolje, da je svrstao pod naslov* »Hi* štorija«. 3. Pod naslovom »Hi,štorija Sokolstva« opisuje razvitak Sokolske Ideje od 1862. — do osnutka »Saveza Slovenskog Sokolstva«. — Taj deo za* vršava sa opisom života istaknutih so* kol.skih radnika, tc dodatkom članaka o organizaciji i statistici. 4. U našlo* vu »Zdravstvo« — dotaikao se nauke o čovečem telu. prvoj pomoči, so* ' kolskoj apoteci itd. — a tu sc na* laze i zapovedi, pitanja za ideološki »spit itd.
U ikratko. Knjiga ovom sadrži* nom, lepim načinom opisivanja, do* bro pogodenom razdiobom itd. — za*
God. X. — br. 21.
SOKOLSKI GLASNIK
Str. 131.
služuje kako pažnju naše sokolske kritike, tako isto i da ju članstvo iizme i po njoj radi, tim više što je nadomestila knjigu brata Dragutina Šulcea »Sokolski sustav Dr. Miroslava Tyrša«, ,koji je potpuno rasprodan.
Sokolstvo mora da živi sa sebe, sobom i u sebi, ,t. j. Sokolstvo — so« kols'kolj ideji — a sokolska ideja u članstvo. 1 ova knjiga mora da prido* nese jedan deo toga. Toplo ju prepo« ra čarno!	Dušan	M. Bogunovič.
*
Henrik Sienkiezuicz: Potop II. del.
Iz poljščine prcvel dr. R. Mole. 1928. Založila Tislkovna zadruga v Ljubljani Velika osmerka. 4% strani. Broširan velja 100 Din, v platno ve« zan 124 Din, poštnina 5 Din.
Potop; je nadaljevanje velikega Sierikiesviczevcga romana z Ognjem in mečem. Dočim tvorijo zgodovinsko ozadje zadnjega boji poljske šlahite s Kozaki na znamenitih ukrajinskih tleh opisuje l»Potop« ono grozno stanje v Poljski, ko so Švedi poplavili vso deželo. in jo skoraj uničili. Izdaja ln malomarnost visokega plemstva je ° ajšala Švedom pot v poljsko. ljudo« vlado, a iztreznenje in požrtvovalnost 1 ral ju ^ vdanega plemstva je pognala zopet Švede za mejo.
Glavni jiunak v »Potopu« je An« (‘rej Kmitic, naiven, lahkomiseln, po* žrtvovalen mlad mož, ki vidi samo korist svoje ljubljene domovine. Ta--
ko je zaslepljen, da.se dolgo. bojuje na strani njenih izdajalcev, ko pa izve resnico, se maščuje nad svojimi za= peljivei in dela skesano .pokoro s ču» deži junaštva. Najbolj se izkaže p-ri obleganju Jasno,gorskega samostana (Čenstohove), ki gai reši pred Švedi. Na čudovit način reši'kralja, premaga v bojih svoje nasprotnike in doseže konečno svoj© Olenko, .ki jo že od nekdaj ljubi, ki ga je pa do zadnjega odklanjala kot izdajalca domovine, dokler se sedaj ni prepričala o na« sprotnem.
»Potop« je poln prekrasnih epi* zod, i a predivscm je veličasiten opis oblegan ja Jasne gore, biser v, svetovni literaturi. S fino ironijo biča pisatelj takratne žalostne razmere in doseže svoj namen. Saj jo znano, da so baš Sienkiewiczevi romani vzdrževali in dvigali srca Poljakov in mnogo pripo* mogli k osvobojenju. Tudi v »РоФо* pu« .nastopajo osebe, kj so že naši stari znanci iz romana »Z ognjem in mečem«. Zopet občudujemo malega viteza Volodijovskega, se di.vimo Anici Borzobojati, spoštujemo Jana Skrzetuskega in se .smejemo »največ jemu junaku« Zaglobi. Če je 'ioman »Z ognjem in mečem« najboljši Sien« kiewiezev roman, je »Potop« najži* vahnejši in poln najrazličnejših nedo* segljivih epizod pisun napeto od za* če tka do kraja.
»Potop« prav toplo priporočamo našim sokolskim (knjižnicam, pa tudi vsemu ostalemu članstvu
Iz starešinstva JSS.
Poziv na sednicu odbora JSS.
Svim bratskim župama!
Sednica odbora , Jugoslovenskog Sokolskog Saveza održače se u nede* Iju 16. decembra 1928 u prostorijama Sokolskog društva Ljubl jana — Matica, Narodni dom (ulaz sa Bleiweisove ceste).
Početak sednice odbora JSS je u ° sati 30. miin.
Dnevni red:
1. Izvesta i starešinstva \ odseka
JSS.
2. Izveštaj Saveznog Tehničkog odbora.
3. X. glavna skupetina JSS, gde i kad se vrši.
4. Izveštaj gospodarskog odseka i proračun za godinu 1929.
5. Priredbe u godini 1929.
6. II. jugloelovenski svesokolski s*et god. 1930. u Beogradu.
7. Predloži župa i starešinstva JSS.
8. Eventualija.
Na sednicu .odbora JSS mora svaka župa poslati jednog zastupnika. Punomoći ne vaze. Delegate i svoje predloge moraju župe javiti starešin= stvu JSS na jkasnije osam dana pre sednice.
Dan pre toga, t. j. 15. decembra 1928, održače se u istim prostorijama
Zbor ž u p s k i h načelnika. Početak oivog zbora u 17 sati. Dnevni red javiče se župama na vreme.
15. XII. održače se u prostorijama JSS u 20 sati sedniea Manjinskog od* seka JSS. RJferira br. dr. M. Buič o »Položaju i posledicama Nettunislkih konvemcij.a«. Obvezatno za delegate manjinskih župa.
Zdravo!
Ljubljana, 22. oktobra 1928.
Starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Saveza.
E. Gangl, starosta.
Dr. Viktor Murnik, načelnik.	Dr.	Riko	Fux,	tajnik.
Kalendarčič sokolske omladine je gotov!
U isto vreme kad to pišemo štam* Pa se kalendarčič za sokolski nara« štaj, koji čc prema tome za dva do tri dana ugledati svetlo sveta. Da če ga naša u/danica — sokolska omladina veselo dočekabi i rado p runi ti u to ne dvojimo, nego dvojima samo u je dnu, a to je da ih društveni funkcioneri u velikoj večini društava n e Ge- upozoriti na to, da se kalendarčič sokolsike omla« dine može dobiti u društvu ili poru« čiti od JSS za veoma nisku cenu od Din 2 po komadu.
Kalendarčič uredio . je starosta brat E. Gangl. Ime urednika samo več nam jamči, da če knjižica biti vredno delo, pogotovo ako uzmemo u obzir veliku ljuba v njegovu upravo spram so’k'olsikog naraštaja.
Pozivamo dakle sva ona oratska c|ruštya, 'koja j.oš nisu naručila kalen« darčič sokolske omladine za svoj .na« lustaj, da to od m ah učine. Zdravo!
•
Neki zaključci plenarne sednice tehničkog odbora JSS.
14. oktobra 1928.
Sedniea održana je or Ljubljani, a pnsustvovali sii joj uz članove teh« mčkog odbora iz Ljubljane i Sa vezni P °d načel niči brača: Miroslav Vojino« Vlc. Dragutin Šulce i Jože Smertnik te sav- podnačcllnica sestra Dana Iličeva.
Kragujevačka^ slkmpština zaključi« ie, da TO JSS u-čiui sve pripremc za П- ju go slo venski svcsolkolski slet u Beogradu g. 1930. i za župske sle« tove i utakmice u g. 1929. — To je učinjeno pa donosimo neke zaključke, koji će biti predmet razgovora zbora župskih načelnika, (kioji če se održati 15. decembra o. g. u Ljubljani.
Za slet u Beogradu prihvačene su proste vežbe V. pokrajinskog sleta JSS u Ljubljani, za članove i članice. Za muški i ženski narašt'aj sastaviče proste vežbe Savezni tehnički odbor, a za rnušk'u i žensku decu tehnički od« bor sokolske župe u Beogradu; po« slednje neče biti 'obavez/ne za čitav
Savez, več se samo preporučaju. Za utalkmicc na spravama prilikom II. ju« goslovenskog svcsokolsicog sleta u Beogradu preuzeče se u celosti, za« jedno sa takmičarslkim redom, za čla« nove i članice, vežbo za ovogodišnje čehoslovačke sokolske medusiletske utakmice ČOS; te vežbe važiče i za zuipslke utakmice u god. 1929.
t Govoreno. je još o raznim drugim stvarima, Ikoje čemo doneti u 1. broju »So'koJskog Glasnika« naredne godine, kad ih odobri zbor župskih načelnika
XXVI. SEDNICA STAREŠ. JSS.
1. oktobra 1928.
Sokolska župa Tuzla čestita k 65 godišnjici Ljubijanskom Soikolu. — Starosta brat Gangl izveštava o sv. m razgovoru s vodom Westfidskih Slo« venaca br. Bolhom.
Ozledni fond doznaoio je sok. društvu Ježica Din 90.
Statistički odsek predlažie, da se primi društvo Bijclo Polje, koje jav«. lja župa Užiee. Jcdnoglasno primljeno.
XXVII. SEDNICA STAREŠ. JSS 8. oktobra 1928.
U starešinstvu se govori o pro« slavi desctogodišnjiice bratske čeho« slovačke republike 28. oktobra u Ljub* ljani i zaključuje pozvati sva ljub« ljanska i ostala sokolska društva, da sama prirode ili učestvuju na prosla« vama oslobodenja bratskog čehoslo« vačkog naroda.
Na predlog organizacijskog odse« ka dopusta se soikolskom društvu u Aleksincu, da osnuje izvidničku sek» ciju.
•
XXVIII. SEDNICA STAREŠ. JSS 15. ok/tobra 1928.
Tajnik br. dr. Fux čita brzojavne pozdrave sokolske župe »Njegoš« i sokolskog društva u Paračinu, a 'koji glase:
— JSS —
Sa proslave pedesetogodišnjiee oslobodenja Bara i Ulcinja, a h sta«
rodrevnog Bara, Sokoli župe Njegoš šalju svom Savtezu sokolsko Zravo! starosta Miloševič — tajnik Lubradič.
— Starosti br. Ganglu —
Na današnji dan kada se proslav« lja kod sviju Ju gos loven a desetogo« dišnjiica proboja solunskog fronta, so* kolsko društvo iu Paračinu udara ka* men temelja c svome d(«nu, kao svoga starešinu pozdravlja Te, .uvereno, da u Tebi ima neumornog svoga vodu za jugoslovensku sokolsiku ideju. — Zdravo! — Sokolsko društvo u 'Para* činu.
Iza toga govoreno jv. o II. jugo« slovenskom svesotkolskom sletu u Beo= griadu 1930. — O tome, više na drugom mestu.
•
XXIX. SEDNICA STAREŠ. JSS 22. oktobra 1928.
Starosta brat Gangl predlaže, da se održi sedniea odbora JSS 16. XII. 1928 u 8'30 sati. Dan pre toga održače se zbor župskih načelnika. Prima sc.
Sokolska župa Skopijo javlja da saziva vanrednu skupštinu župe na dan 4. novembra u Skoplju.
Zaključuje se, da se izrazi za h v a* la ljubljanskoj podružnici Saveza gra* fičkih radnika i radnica Jugoslavije na ustupljenom prostoru prilikom iz* ložhe- »Tiska«.
Statistički odsejk predlaže, da sc primi društvo Struga, koje javlja so« kolska župa Skoplje. Jcdnoglasno primljeno.
IZ UPRAVE!
Na poslednjo j sednici novinar* skoi* redakcijskog odseka JSS zaklju* čeno je, da se za 1. decembar o. g. izda »Sokolski Glasnik« u ukrašenom i po* večanom opsegu. Pozivamo stoga bratska društva, da za taj dan poruče veči broj »Sokolskih Glasnika« i na* stoje ih raspačati putem kolportaže. Na posao dakle za svoj list! Tačan broj javite nam odmah.
Iz župa.
Iz sokolske župe — Cetinje.
RAD SOKOLSKOG DRUŠTVA U KOTORU.
Cim je u mesecu februaru ove go* dinc izabrana nova uprava, odmah je zapooeo intenzivan rad u društvu. Prvo je sredena sva društvena imo* vina,, statistika 'kaol i ostalo, što je nadeno u priličnom neredu, a zatiin je nastavljen rad u Samom društvu.
Prilikom osnivanja župe »Njegoš« 22. IV. u Kotoru, održana jei skupština delegata svih društava iz Črne gore i Boke Koitarske. Kotoi.s^o je društvo u čast gostiju pripremilo akademiju, koja je vanredno uspela. Odmah iza ovoga spremalo se za javan čas. Javan čas održan je u iRisnu 25. maja, kome j,e prisustvo.va.o i brat župski načelnik Kovač. Brat Kovač izrazio je svoje zadovoljstvo kako tehničkom radu tako i na uzornoj disciplini i uopštc organizaciji ovoga društva. Učestvo« vala su društva iz Ti.vta, Risna i Pe* rasta. Mno.go sveita se sleglo iz okolnih mesta i sela. Ova sokolska manifesta* cija povečala sie time, što je toga dana posle javnoga časa, a po predhodnom spotazumu i pripremi održana sedniea sokolskih radnika iz Kotora i Risna. i tom je prilikom po.ta'knuto ri.sans.kr društvo, koje jie bilo zamrlo', da ob« novi rad.
NekoHcina brače iz društva u Kotoru mnogo su se zauzeli, da dru« štvo u Risnu oži v e i upute pravim so« kolskim putem, i u tome se potpuno uspelo. U Risnu društvo sada ima oko 80 članova, od kojih 36 vežhača, ima i muški naraštaj, žensku i mušku decu. Društvo lepo radi samo sč bori sa nestašicom podesne soikolane, ali če se i to pitanje ovih dana rešiti.
Posle ovog javnog časa društvo Jt 10. VI. učestvovalo na župskom sletu nai Cetinju. Ia'ko su saobračajme prilike dosta nezgodne, jer se mora automo* bilima putovati oko 100 kilometara, što stoji mnogo novaca i vremena, ipak je društvo 'kotorsko bilo najbrojnije z as tu pl j eno. Sve su kategorijo vežbale, a na akademiji je ovo društvo dalo posebne tačke.
Posle sleta na Cetinju društvo je 5.-9. septembra sa svojih 17 članova
učestvovalo na VI. pokrajinskom sle* tu JSS u Skoplju, te je i ovoim prilikom izvršilo svoju sokols.<u dužnost.
Po povratku iz Skoplja prednjač.0 zbor odmah zaključuje, da se daje ja* van čas u Kotoru 7. oktobra, kako je na taj dan padala svečanost proslave desetogodišnjicc proboja solunskog fronta, Narodna Odbrana i Jadranska Straža priključišc se proslavi. Rano izjutra sav je grad bio u šaneinUu od državnih i narodnih zastava. U 14 ča» sova sa muzikom na čelu krenula je kroz grad sokolska povorka, a zatim se pošlo na vežbalištc. Tačna po pro* gramu u 14 i 30 časova otpočeo je ja« van čas. Vežbe su iz vode ne sve po programu. Pri završetku počela je pa. dati sitna jesenska kiša. Publika je medutim ne mičuei se sa mesta po« smatrala vežbe do kraja, a Sokoli su i^veli svoju impozantnu završnu sku* pinu, ikod' koje .su saradivale sve ka* tegorije. Na vrhu visoke skupine za« lepršala je državna zastava. Ovu je s'kupinu kombinovao načelnik brat Delič.
Ovom javnom času prisustvovao je od stranei župe zamenik načelnika brat Ligutič. Učestvovalo je društvo iz Risna i četa iz Perasta.
Naveče je bio koneerat, a pru po* če tka održao je brat Mili ja Mijatovie, pukovnik u penziji interesantan go* vor o proboju solunskog fronta.
Najve-će po'teškoče ima ovo dru« štvo u tome, što nema svoga doma, a uzrok je tome, što se nigde ni je moglo dobiti podesnog zemljišča za gradnja. Osnovan je več ranije fond za gradnju Sokoilskog doma. i pita,nje je hoče ili se i pored najbolje volje sa gradnjom otpočeti.
Društvo imade toplo da zablago* dari opčinskom v,ec u kotors'kom, koje stavlja uza sve neugodnosti, koje mo* ra da time trpi, opčinsku večnicu na raspoloženje. za vežbe. Medutim je ta inače prostrana sala' postala za mnoge kategorije premalena, jer je vrlo ve* liki odziv vežbača.
Inače je rad ovog društva u sva« Kom pogledu napredan. Naroči to je lep uspeh upravno« odbora, da. jevorga*-nizovan naraštaj II., u kome su samo šegrti; pošto su o.ni zaposleni kod svojih gospodara do kasno uveče to
moraju da vežbaju od 20.—21. časa. Veseli su, srečni i zadovoljni, što su se umešali u lepo sokolsko kolo, jer vide da ima i za n jih net’kio da se bri« ne — postali su Sokoli.
Radom se postizava sve. Samo napredi	R.	K.
*
lz sokolske župe — Celje.
-SOKOLSKA ŽUPA V CELJU.
Iz statističnega poročila, poda.nega nai župni odborovi seji v Šoštanju dne 1. septembra t. 1. za prvo polovico le* tošnjega leta povzamemo v glavnem:
V župi je bilo vpisanih 280 telo* vadcev, 146 telovadiš 157 moškega, 139 ženskega naraščaja, 491 moške in 4<3 že.nske deee. V 494 urah je tclova» dilo 6730 telovadcev, povprečno na uro. 196'3; članic v 349 urah 3344, po« vprečno na uro 114'8; moški naraščaj v 345 urah 4276, povprečno na uro 123; ženski naraščaj v 365 urah 3461, povprečno- na uro 108'8; moška deca v 491 urah 3917, povprečno na uro 315'9; ženska deca v 473 urah 10.386, povprečno na uro 339. Vseh telovade* eih pripadnikov je bilo v župi 1524, njih skupili telovadni obisk v 2517 urah število 37.064.
V 1. semestru sta bila v župi 2 jav« na nastopa* 3 akademije, 15 pešizletov, M) gledaliških predstav, 5 'kotnee,rtov', 12 društvenih večerov, 166 kinopred« stav, 15 predavanj, 247 nagovorov pred vrsto, 9 zabav in 10 plesov. Društvene knjižnice izkazujejo v skupnem 2910 knjig strokovne in druge vsebine.
Ako bedo društva, nadaljevala svoje delo v tem pravcu, .bo župa. s celoletno statistiko lahko povsem za« dovoljna.
*
ŽUPNI PREDNJACKI TEČAJ.
V nedeljo, 21. oktobra, je otvorila župa 10 nedeljski prednjački tečaj. Vseh obiskovalcev in obiskovalk je 34. Pozivu se je odzvalo 11 društev,-I atkoj ob otvoritvi smo opazili, da so izostala ravno ona društva, ki so va* ditcljev najbolj potrebna. Na tečaj smo opozorili v nekoliko okrožnicah in tudi v dnevnem časopisju. Društva so imela dovolj časa, da izberejo pri« mernega kandidata (kandidatinjo) za tečaj.
Župa je storila vise, da olajša ude« ležencem obisk tečaja in jim nudi vse ugodnosti, ki jih zmore v mejah svo« jih skromnih financ. Zato je tembolj obžalovati nekatera društva, ki so pri* zadevanje župe tako omalovaževala. *
ZAOSTALI SAVEZNI IN ŽUPNI POREZ.
Četudi sc bližamo že novemu po» slovnemu letu, je v župi še vedno ne* kaj društev, ki obveznosti za leto 1928 niso poravnala.
Nujno jih prosimo, cfa plačajo za. ostanke vsaj do 15. novembra t, 1., da se izognemo poimenski objavi.
•
REVIZIJA BLAGAJNIŠKEGA PO« SLOVANJA.
Društvom smo poslali navodila zt revizijo blagajniškega poslovanja :n jih pozvali, da pošljejo svoja poročila do 15. oktobra župi. Do 27. oktobra smo prejeli, taka poiročila. le od 9 dru* štev, in sicer: Celje, Hrastnik, Mo* zirje, Petrovče, Rogatec, št. Jurij, Voj* nilk, Trbovlje in Zagorje. Nekatera teh poročil so jako pregledna, predvsem
Ш) Ш: '■&
Radi unutarnjeg preuredenja Na* rodnog doma, nije više ulaz k »Ljub* ljanskom Sokolu« sa pročelja zgrade, več jo sada s le.ve Strane iz t. zv. Blei*
Narodni dom u Ljubljani.
weisove, ceste. Brača delegati za sed« nicu odbora JSS 16. XII. 1928. moraju uniči s leve .strane. Isto važi i za. braou župske naoelnike. Na sednicu manjin*
skog odseika .i ni prosto,rije JSS ulaz jt' u pročelju i sa desne strane iz t. zv. Tomanove ulice.
prednjači v tem oziru Trbovlje, sle* dija društva Št. Jurij, Celje in Vojnik. Prejeli smo mied temi tudi dvoje po* ročil, Ikjor je kratko naveden k, saldo, brez vsakršnih odgovorov na katero« koli vprašanje. Tako poročilo ipomemja toliko, kakor bi ne bilo vposlano.
Vsa društva, ki še revizijskih po* ročil niso predložila, pozivamo, da to takoj storijo.
*
Iz sokolske župe — Bjelovar.
IZ SOKOLSKOG DRUŠTVA U KOPRIVNICI.
To sokolsko društvo^ prestalo 'v da padi i bilo več predloženo na skoj sedniei na likvidaoiju. Likvidirati nisu hteli — raditi nisu n.ogli -- izg.i« bili eu i elan. *
Upornim nastojanjem starešin* stva župe i načelnika okružja brata UngCTa priredena je tamo nred go dinu dana okružna akademija.
U .aprilu ove godine poslali s>u u 5*dnevni župski naraštajski tečaj 3 na« raštajca. Sad rade. Društvo nema vež« bačeg članstva niti se držo siednice od« bora. Ima četiri svesnih naraštajaca i naraštajki — jezgro budučeg društva. Nairaštajci drže vežbe i sastanke, drže uvek 'zajcdno, tako. da to več upada u oči i ihrvatskim Sokol ima, ii stav« ljaju ih zia primer svojim naraštaj« cimai.
Ti svesni mladiči neka nastave -s Oizbiljnim radom Zaslužili bi veču pot« poru sa strane članstva i upravnog odbora koprfrvničkog sokolskog dru« štva, na roči to u milieu 'kak a v je nji« hov.
Ako im je teško raditi, neka se sete, da če ih teška borba učiniti jačim i otpornijim i izdržljivijim. A toga nam najviše treba.	R.	B.
•
NOVI PREDNJAČI.
- 21. X« o. g. održan je u Bjelovaru ispit za župske i društvene pnednjake. Ispitnu komisiju sačinjavala su brača Bičani,č, dr. Sunajkovie, Murinič, Dr. Kalember i Ladenhauser. Ispitu je pri« stupilo 13 kandidata, i to 3 za župski, a 10 za društveni ispit. Rezultat ispita je sledeči: s odličnim uspehom polo« žili su župski prednjački ispit brača: Mirko Sagrak i Nikola Tatalovič (oba iz Bjelovar a) a jedan brat mora nakon 3 meseca ponoviti ispit iz ideologije.
Društveni prednjački ispit polo« žili su s odličnim uspehom brača: Mi« lan Bakič, Mladen Nothig i Rikard Simeon (vsi iz Bjelovara), s povoljnim uspehom sestre Stojanka Milojevič i Setimija Svatek (obe iz Bjelovara) i brača: Milan Dukie (Novi Pavijani), Steva Kolundžič (Daruvar«Dulavos) i Ljubomir Stojakovič ((Bjelovar). .Te« dan brat ima nakon 3 meseca ponoviti ispit iz povesti i organizacije, a jedan brat ni jo zadovoljio.
Novim prednjaeima čestitamo i žo« limo mnogo uspeha u sokolskom radu! •
PREDNJAČKI TEČAJ U SLATINI.
Savezni prednjak brat Ban održao je od 7.—21. X. u Slatini društveni 14« dnevni prednjački tečaj, u kom je učestvovalo 7 sestara i 5 bračo.
*
Spremajmo se za II. jugoslovanski svesokolski slat u Beogradu g. 1930. — Jačajmo se!
Iz sokolske župe — Mostar.
PRVA JAVNA VEŽBA.
Vrgoirac 24./9. 1928.
16. rujna ove godine Vrgorac je slavio retko slavijl. Mlado Sokolsko društvo u Vrgoreu davalo je tog dana svoju prvu javnu vežbu, te jo ova so« kolska svečanost pop rimi la na,nočito svečani karakter, jer je Sokolsko dru« štvio u Vrgoreu učiniloi sve, da i pri« sustvom obližnjih Sokolskih društava uveliča ovu svoju prvu javnu vežbu. Tako su ovoj svečanosti prisostvovala odaslanstva Sokolai iz Metkoviča, Lju» buš!k'o<ga 5 Čapljine. IPrisustvovala je i sokolska fanfara iz Metkoviča. Čitava varoš bila je iskicena narodnim zasta« vama. Na starodrevnom Gradu vijala se, uz državnu, hrvatska trobojnica, a tako i :u mestu na kučama privatnika vijale su so obe narodne trobojnice, jednalko drage svakom Jugoslovcnu.
Ujutru vršila su se natčcanja) s vi h sokolskih kategorija. Posle podne uz gptuvanje mužara sa starog Vrgorskog Grada oko 3 sata veličanstvcna povor* ka Vngorčana i g osti ju, predvodena cd Sokola toonjanika, uz sviranje sokolske glazbe iz Metkoviča, prošlai je kroz mesto. Nakon ove sokolske revije kroz mesto čitava povorka pošla je na mesto, gde se je imala da drži zabava. Ivo Roje održao je; prigodna slovo o značenju Sokolstva, posle čega počele su vežbe, koje su trajale do 6 sati u večer. U 9 sati na Večer počela je aka« demija. Sokoli diletanti dali su komad »Nada Istre«,, koji je nadasve dobro uspio. Marija Hrstič deklamirala je sa mnogo razumevanja »Pozdrav Sokoli« ma« Na akademiji naročito se istakao naraštaj. Ova svečanost ostavila je
jaki dojam na ovamošnjc pučanstvo>, koje je zahvalno Sokolskom društvu, što je svojim neumornim i nesebičnim radom uspela p,r užiti mu ovako redaki užitak.	*
•
II.	PREDNJAČKI TEČAJ SOKOL. SKOG DRUŠTVA U STOCU.
U vremenu od 13. septembra do 13. oktobra o. g. ovdašnjc Sokolsko društvo održalo jte II. prednjački te« čaj, koji je polaziio 9 članova vežbača.
Ispitu, koji jo održan 14. oktobra o. g. pod predsedništvom br. Čoliča, načelnika župe, pristopilo je 5 čl a no* va, dok ostali nisu mogli biti pušteni na ispit radi toga što nisu mogli re«
MARJAN TRATAR:
O letošnjih nastopih.
Naslednji članek bi po svoji vsebi« ni moral zavzeti mesto v »Prednjaku«. Ker pa vsebuje tudi nekatere misli, ki 'bodo gotovo zlanimale: — jo tudi morajo — vso sokolsko javnost, sem se odločil, da ga, priobčim v »Sokol« s'.;em Glasniku«.
Čas letošnjih nastopov je za nami, ■zato poglejmo malo na bilanco teh, na napake in vzroke, ki so dovedli do slabših rezultatov. Vedno smo prikri« vali in zakrivali svoje temne strani, k>i se pojavljajo zadnja leta pri mno« gib društvenih nastopih in to v lastno škodo. Ker pa jo prišlo že do vidnejših 'znakov, je sedaj dospel čas, da sl odkrito pogledamo svoje dosedanje delo in vržemo raz obraz krinko oma« lovaiževanja kritik ter nasvetov k iz« boljšanju. Saj že popolnoma z draiv or« ga nize m potrebuje rednega strokovnja« škega pregleda zaradi sigurnega živi je« nja, pa enaka je potreba pri Sokol« stvu, kjer se mora pričeti s temeljitim razčiščenjem in to v tehničnem kot upravnem smislu.
Kakor sem posnel iz raznih poročil v »Sok. Glasniku« ter v dnevnikih — kolikor je bilo seveda poslanih — so se vršili društveni nastopi tudi letos v istem obsegu, ko vedno, z enakim pr o« gramom (le tu pa tam z majhnimi iz« premembami!) in to v mestih kakor v najoddaljenejših društvih — z obi« čajnimi prostimi vseh oddelkov ter z zaključkom raznih narodnih, ljudskih veselie.
Obisk pri vseh nastopih je bil pov« prečno srednji, obče pa slabši od prej« šnjih let. Je pa to tudi popolnoma ra« ziumljivo. Vzroki so pač jako različni, poleg gmotnih tudi moralni. Že zgoraj slem poudaril isti program vseh n as to« pov. Vedno in samo proste vseh na« stopajočih, ki današnjo sok. publiko v tej obliki že več ne zanimajo. Včasih so bile tudi kakšno posebne točke, ki pa že polagoma izginjajo z naših na« stopov. Ne vem, kje bi iskali vzrokov k temu, ali v pomanjkanju časa ali pa v nezanimanju voditeljev oddelkov za to vrsto vadb. Pomisliti pa moramo tudi to, da je sedaj novi čas mode« ren duh, ki more zmagati v temeljih še tako zastarele sisteme. Ne mislim se tukaj postaviti 'na stran modernih telovadnih pedagogov, ki streme tudi v Sokolstvo uvesti drugega duha, am« pak (poudarjam le eno: Ako se tudi prištevamo za tekmece češkega Sokol« ;stva in smo isi sv os ti, da smo še v mar« sičem daleč za našimi mojstri, da smo še vedno njih učenci in ne samo opa« /ovalci, temveč tudi posnemovalci, te« daj stopimo' k njim v zlato Prago in poglejmo' v njihovo bogato tehnično »okolsko literaturo, kaj ona vse nudi sedaj novega, poživelega duha v Tyr« ševem sestavu. Ako hočemo hiti po« polni, oglejmo si te zaklade, proučimo jih in prenesimo jih ter zasadimo tc~ nove ideje v naše sokolske vrtove. Po« tem bo zopet več novega in zanimivega. Saj orne zastarele vaje niso več za na« stope, ampak le za telovadbo redne vadbo telesa v 'telovadnici. Toliko.v po.mišljanjc merodajnim v Sokolstvu, da začno tudi oni gledati za izboljšanje teh sedanjih vaj. Vem, da se bodo našli bratje, ki bedo izdrli meč, toda le udarite, saj boste vsekali po sebi! Vidim pa, da smo že na poti, saj nam i iove to jasno — nov Krpanov sistem
Govori se še več let, da je naša naloga z nastopi vzgajati občinstvo — sokolsko, kakor se je to vršilo do sedaj. A poglejmo, je li to naše vzga« janje doseglo tekom let kak viden uspeh pri občinstvu. Samo malenko* steft porast, a nasprotno slabši obisk. Sedaj poglejte in pojasnite to zlo, ki je ukoreninjeno že talko globoko v Sokolstvu, da ga more tudi uničiti, pa naj je ideja še tako idealna, res« nična in prava Poudariti moram, da je sedanji čas le življenje dejanj, ko besede in ideje ne veljajo več dosti, ko se rode ravno iz tega popolnoma nasprotne misli, ki jih želi današnji sveti. Dajmo jim teh, obrtijenih v1 sm;« slu naših idej. Le izboljšajmo progra« me v tem smislu, pa bomo gotovo zma« gali, a ne samo v besedah raznih slav« nostnih govorov, ampak v dejanjih. In takrat bomo lahko rekli, da gremo naprej s Tyršem v duhu časa.
Obisk gledalcev pa je v tesni zvezi z obiskom nastopajočih, o katerem bodi tudi nekaj 'besed pri letošnjih nastopih. Tudi 'tiu je opažati nazado« vanje nastopajočih. Spominjamo se
dovno pohadati tečaj za celo vreme trajanja tečaja.
Na ovom tečaju učestvovala su i brača iz Sokolskih četa Dabra i Do« njeg Poplata, te su njih trojica polo« žili ispit sa dobrim uspehom. Ovo je za pohvalu, kad se uzme u obzir, da su spomenuta. brača svaki, dan redov« no po nekoliko kilomctara pešačila, žrtvujuei so, ua što više dobi ju znanja
0 Sokolstvu.
Brači, novim prednjaeima česti« tamo na ustrajnosti i uspehu, želeči, dai dobiveno znanje ne ostane samo vlastita njihova svojina, več da u svo« jim društvima rasiju sokolsko misao, kako bi doprla do najzabitnijeg sela
1 seoca..	Branko Kureš.
gotovo vsi povojnih nastopov in še par let do zadnjega časa. Kakšno je bilo takrat zanimanje članstva, nara« ščja in dece in kakšno navdušenje ob« činstva. Vse se je žurilo in priprav« ljalo na svoje nastope. Vrste so se ve« čale in nastopi so bili zato veliki — številni. Vsakdo je bil ponesen in čutil dolžnost nastopati za Tyrša kot nje«
/ pobornik. Ni ga bilo zato sram in še v čast si je štel. A danes? Ako pogledamo te vrste, moramo konšta« tirati na žalost, da je vse to sedaj le beseda na jeziku onih laži ^sokolov. To je tisto zlo. Namesto, da smo po« nosni, se pa sramujemo, ali pa gremo na telovadišče z besedami: »Pa grem, da ne bodo rekli, da sem tako go« sposki« in podobno. Mislim, da je v teh besedah povedano vse, kar je ža« lostno, a resnično v Sokolstvu. Če be« remo razne statistične podatke letoš« njih nastopov, vidimo, kako so bili nekateri društveni, okrožni in celo župni zleti skoro nezadostno po šte« vilu telovadečih zastopani vkljub tie« mu, da so po pravilih obvezni nasto« pati na dotičnem zletu. Ne bom tu navajal primerov, ker jih je preveč, pa so bili že objavljeni na drugem mestu. Seveda ni manjkalo izgovorov kar /a discipliniranega Sokola sploh ne sme biti! Le dolžnost in disciplina,-vse drugo' ni sokolsko!
Prehajam na tehnično stran nasto« pov. Že preje sem omenil, da malo« številnost telovadečih ravno ne vpliva povsem ugodno na gledalstvo, ki je vajeno od preje — večjega števila. Poleg tega pa še ta peščica ne izvaja, kot bi morala, oziraje se na talko šte« vilo, kjer se takoj opazi vsaka napaka. To je umevno že samo po sebi, a kex se napa <c 16 .vedno bolj porajajo celo na vzornih nastopih, je naša dolžnost, da gremo globlje k vzrokom. Prvi vzrok slabih uspehov na z,letih je me« zanimanje članstva zia telovadbo, po« tem pa primoranost, ki navadno vedno škoduje. Le brez sile, kdor noče, naj pusti! Te vrste članstva vseh oddelkov je sedaj dosti, seveda so pa tudi iz« jeme „in to pri vseh naštetih vzrokih tega članka. So pa tudi druge slabosti, predvsem malomarnost prednjakov oddelkov. Zgodil se je slučaj, ko dva dni pred nastopom oddelek ni znal vseh predpisanih vaj, dasiravno so vaje doišle na društvo že — decembra Nastop pa je' bil — junija. In to pri društvu, ki ima izkušenega dobrega prednjaka, celo člana žup. načelstva. iNe vem, ali je ilskati vzrokov v preža« poslenosti, ki je večkrat smrt društvu, ali v pomanjkanju sokolske dolžnosti. Da ne bo potem raznih nerazpozum«
1 jen j na nastopih, ki jih nepoučeno občinstvo takoj opazi in uporabi v svoje namene, da blati Sokolstvo, po« skrbite br. vodniki, da bodo vaje pra« vočasno predelane in končno izgla« jene. Težko je preiti te napake, ki zba« dajo veščega opazovalca k treznemu razmišljanju.
Zopet sem naletel na nastope, kjer se na 'okrož. zletu tik pred 'župnim zletom niso izvajale vse predpisane vaje članov in ne članic — in še tč na štetje, dasiravno je bila godba zraven. Vodstvo zleta pač zasluži vso grajo. Seveda so tudi tu krožila raz« lična neveljavna opravičila. Neki župni načelnik je dejal ob taki priliki: »Po« manjkanje discipline in resnosti. Vidi se, da- mnogi nastopajo le za šalo in še nepripravljeni.« V teh besedah je povedan ves odgovor in kritika na te napake. Zato ne bom še jaz izgub« ljal časa.
Vem, da se bodo prizadeti izgo« varjali z nepravilnim naučenjem vaj na nastopih, kar je bilo, je in se bo še godilo pri društvih, na zletih. Krivi pa so ravno oni, ki vodijo te oddelke. Omenjam naj le mal primer take so= kolske nepremišljenosti. Ko so prišle v zimi na društva skoplj. vaje, sem predlagal okrožju kontrolni sestanek vseh voditeljev oddelkov, da prede« lamo skupno vaje in to v sedežu okrožnega vodstva. Seveda sem zaman čakal na odgovor. Pričeli smo vsak zase, a na nastopu se je pokazala na« paka vodstva. Vsako društvo je sko« raj delalo »po svoje« Potem pa raz« burjenja in iskanje krivcev. Nazadnje na čuješ odgovor s. vodnice, da sc jim ne ljubi učiti vaj dalje, češ, da je še čas .. „ itd.
Tesno v zvezi z vajami je tudi godba, ki se jo mora času primerno, nreje preskrbeti in ne čakati na zadnji dan, ko je nastop pred durmi, kot sc to marsikje zgodi.
Prebirajoč razne kritike letošnjih nastopov, sem povsodi naletel na dve .pazki: Skladnost in kritje, ki sta bili 'popolnoma umesbni. Mislim, da mi mi treba iti globlje, saj so zato poklicani drugi, poudarim pa: navadite telova« deče šteti in gledati, pa bosta gotovo ,ц lnli gornji opazki. Vse je ležeče na vas pjodnjakih. Tudi nepravilno iz« vajanje predpisanih 'ibov vedno kvari slike nastopov, zato priporočam kon« trolni pregled vseh vaj v okrožju takoj v začetku dela.
Pri mnogih društvih se je razpasla navada, da forsirajo z nastopom šte« vilne še nedorasle male dece — mi« is,lim one pod 5 let in celo manj — ki včasih popolnoma zaradi nepravilnega izvajanja s vaze občo sliko nastopa od« delka. Saj je popolnoma pravilno, tla tudi taka deca telovadi in nastopa, a naj se loči od starejših in nauči kaj lažjega, ali pa se jih zaposli pri igrah, ki se na žalost pri vseh nastopih opu« ščajo, ko ravno te včasih prineso to« Lko veselja gledalstvu. Eni pri vajah, drugi pri igrah in tako bo volk sit in koza cela. Tako pa vidiš na eni strani resnost Sokoliča, ki se trudi pokazati lepo vajo1 kot odrastel, a na drugi strani čuješ smeh pri opazovanju iz« vajanja vaj najmlajših. Res je lepo, če zna tako majhen telovaditi pravilno in da jih takih telovadi 10, a kaj, ko zna le 1 do 2, ostali pa se lovijo zadaj. Zato ponavljam: mlajšo deco k igram!
Ker sem že pri deei, naj omenim tudi letošnje vaje zadnjih. Tako mo« ška, kot ženska deca nista imela pri« mernih vaj: ene so bile prekratke, a druge niso bile sestavljene na godbo, zaito ni bila umestna opazka Ibrata avtorja, da gredo vaje na vsako godbo, kar se je potem izkazalo kot neres« nično. Če se že trudiš, da sestaviš vajo, predpiši tudi godbo. Sicer se pa opaža že d&lje časa, da posvečamo naši sokolski deei bore malo pažnje, ko sestavljajo vaje /a njo le bolj površno, da ni tako nobene prave slike. Manjka nam ljubezni do mla« dine, ki jo morajo imeti vsi vodniki dece. Ne samo za članstvo in miraščaj, ampak tudi deei posvetimo pažnjo — in še več njej.
Telovadni nastop navadno zaklju« čuje orodna telovadba članstva in na« raščaja Na mnogih nastopih sem opa« zil, da članstvo mnogokrat izvaja težje vaje, kot jih zmore telovadec in potem kaizi nastop vrste. Tudi sestavljanje vaj (na orodju) — mimogrede :— se r.endar že lahko enkrat preneha. To lahko dela telovadec vrhunskih vaj, ne pa povprečni telovadce. Vzemi si doma toliko časa, da si jo sestaviš in jo poskusiš preje v telovadnici, ali pa vsaj v mislih predelaj vajo, tla ne bo potem tistega nepotrebnega dodajanja, ponavljanja prvin, kolebanja in pa d« cev. Tudi bi priporočal takim telovad« ceni več umerjenosti in rajši manj in lažje ter tisto hitro in točno — pa bo vse v redu. Letošnji nastopi pa so pri« nesli tudi neka navidez lepa in zape«
1 j i va iznenadenja pri orodni telovadbi naraščaja. Tako sem opazil, da neka« tera društva popolnoma napačno, goje orodno telovadbo naraščaja. MošUi na« raščajniki so пекје izvajali vrhunske vaje na drogu, sicer še nepopolne, a so ugajale. Vprašam samo, ali je te vrste vadba pri naraščaju pravaV Kaj bodo delali ti naraščajniki pri član« stvu? In kakšna naj bo potem razlika pri nastopih članov in naraščaja, ko se bo to zgodilo (ndktjiC se je že) — da bodo naraščajniki bolje izvajali od članstva? Odgovorite na to, bratje vodniki sami!.
Omenjam dalje vprašanje telovad« n ih krojev moške tleče in slav. kroja moš. naraščaja. Vprašam samo do« tične vodnike, jeli poznajo pravilnik JSS, ki govoii natančno o tem vipra«
, m ju? Nepravilno oblečen oddelek, ki še nastopi, je točvm sltika 'malomarnega vodnika. Ne delaj po svojih, ampak sokolskih pravilih!
ko sem pregledal glavne napake na« stopov, se naj ustavim še pri vese« licah ter prisostvovanju dece in nara« ščaja na teh. Veselice so v glavnem ostranski del nrave sok. prireditve, Vi pa v sedanjih težkih časih morajo vezati vsak sokolski program. Pravil« .no je, da se zabava i občinstvo i član« stvo, kolikor je to v okviru dostojnosti družbe, niso pa veselice za deco in naraščaj — posebno ne, če so v kro« ju! Sicer so dovoljuje dostop teh oddelkov le do mraka, ki pa se na«
(no raztegne čez noč, ko se uboga deca potika po telovadišču, _ prezeba in srpi po orodju, a naraščaj Išče drugje razvedrila. In kaj ima otrok od tega. Namesto lepih vtiskov s popoldanske« ga nastopa bo odnesel bog vedi kakšne čudne misli, ki jih še ne bi smel vi« deti, ne slišati. Enako jc z naraščajem, ki je sicer starejši, a še preje zaide na stranska peta posebno v sedanji dobi plesov, ko človek žalosten gleda to vrvenje plešoče mladine, ki večji del hodi le zato k telovadbi, da bo plesala do pozne ure. Ali je to sokolsko — ne vem! Še lepše pa je, da ravno vodniki, ki. bi morali biti vzor, zavajajo naraščaj na stranska pota. Tako se je zgodil slučaj na nekem župnem zletu ki popolnoma potrjuje zgornjo mojo trditev. Bilo je po nastopu, ko smo ča« kali na nekem restavracijskem vrtu na ohdod vlaka Pri sosedni mizi jc se« delo več naraščajnic=domačink v kroju s svojima vodnikoma. In kaj so imeli
pred seboj? Vino — žvenketale so Kupice, oliIo se je trkanje kupic ter kričavo nazdravljanje, .tako da je ves vrt poln sokolskega naraščaja in dece začudeno gledal te »navdušene« Sokolicesnaraščajnicc ter njih vestne vodnike, ki isov kar poudarjam, celo župni prednjaki In ko sem opozoril br. vodnike na znano prepoved .pitja alkoholnih pijač naraščaju ter deei, so se te orgije napivanja kot odgovor na opozorilo — še ponovile. Da se je ta slučaj zgodil kje na kakšnem do« mačem nastopu, bi človek izpregledal, da pa se je to izvršilo na žup. zletu, je že malo preveč. Ravno zato sem tudi omenil tu ta slučaj. Če že ni dru« gače, se naj vsaj naraščaj preobleče in potem nadaljuje, a v kroju se kaj ta« kega sploh ne bi smelo nikjer in nik« dar pustiti, /pa naj se tudi govori, da so že polnoletne. Za te pa jc mesto v član. vrstah! Zato res ni čuda, da nas nasprotniki 'vedno blatijo, ko mesto da vzgajamo mladino v poštene in iznačajne Sokole, jo sami navajamo v take grehe. Pa se še potem čudimo, tla ni mladine pri Sokolu, ko si ljudje marsikje ne upajo pustiti svojih otrok v sokolsko telovadnico. Tukaj si po« glejmo zopet svoje-delo, bratje in se« stre — prednjaki in vodnice! Ali ste pozabili na besede 1. decembra 1927
— Sokol, prisege za našo mladino ? ! V vas mora biti najprvoi disciplina, resnost in dolžnost izkristalovana kot čist vzor mladini, ki vam je izročena v vzgojo. Ako boste to, potem so ne bodo več pojavili slični obsodbe vred« ni slučaji.
Pa še nekaj. Z nastopi so večkrat v zvezi tudi razno povorke članstva in mladine v krojih. Tudi tukaj se mora človek ozreti na povojne povorikc, ki so bile vedno mogočen izraz Sokolstva in njega moči. Navdušen je bil človek takrat ob pogledu na take manifesta« cije sokol, misli. Pa poglejmo te vrste danes! Pri raznih govorih sc omenjajo armade rdečih srajc, a navzočih jih je
— le četica, večkrat le zastopstvo tega ali onega društva. Kje naj bo potem navdušeno občinstvo ob pogledu na t'ako žailostnio' četo' Sokolstva, ki se ra« tli samie lenobe in nedisciplini' ne ude« ležuje ne povork, še manj kakšnih po« dobnih manifestacij v kroju. Razni izgovori delajo le nečast dotičnemu bratu! Ne morem zato preiti preko ne« ke žalostne povorikc, ki je štela poleg godbe —- reci in piši — 8 članov v kroju — bili so to le zastopniki vseh 8 društev dotičncga okrožja s Savczom in župo in še so si upali zmagoslavno po glavnih ulicah Pripomnim pa k temu še, da jc korakala pred to »šre« vilno deputacijo« tudi' četvorica bra« tov iz Bosne, ki so prišli samo zato v Slovenijo, da si ogledajo naše vzorne nastope, delo in življenje Sokolstva. A kaj so videli in kakšnih misli so odšli domov, si lahko ustvarite njih sodbo sami. Pa takih in podobnih slu« čajev je mnogo, ki se ponavljajo leto za letom. Govore naj o tem oni, ki imajo besedo!
Nisem imel namena nikogar žaliti, saj me je vodila skozi ves članek le ena edina skupna misel, da bo Sokol« stvo res vzorna organizacija, kateri neto nikjer oporekanja od nobene stra« ni, da bo čista in sveta, k očiščenju torej in naprej k zmagi Tvrševih idej!
Zdravo!
Poručite od JSS KALENDARČIĆ sokolske omladine za g. 1929. Cena Din 2\—
Iz sokolske župe — Kragujevac.
OSVEČENJE KAMENA TEMELJ« CA SOKOLSKOM DOMU U PARA« ČINU.
Baš, kada je cela zemlja proslav« l j ii I a desotogodišnjicu prohoja Solun« skoig Fronta, Sofcoisko društvo u Para« činu osvetilo' je kamen temeljac svom Sokolskom Domu, u/ učešče sviju dr« žavnih i humanih ustanova, tlaka gim« nazije i osnovne škole i velikog broja gradana i gradanki. Na ovu svečanost došli su kao gosti veliki župan Mo« ravske Oblasti, komandant Artiljerij« ske Podoficirske Škole, br. Zajic, dirck« tor tvornice šečera iz Ouprijc i drugi. U ime Šumadijske Sokolske Zupe pri« sustvovao jo br. M. Pavlovič, stare« šina župe; ;br. A. Stojanovič, prosvc« tar i načelnica s. Vučkovič sa još če« tiri članice, koje su na akademiji iz« vele sa uspehom »četvorku«.
Pošto je osvečen kamen temeljac, prvi je uzco reč podstarešina Paračin« sl -og Sokolskog društva br. Božidar V. Glavički, koji je u nekoliko pote« za objasnio značaj proboja Solunskog Fronta. Drugi govornik bio je stareši« na župo br. M. Pavlovič, koji je go« vorio o Sokolstvu i objašnjavao šta je cilj Sokolstva i koji su njegovi pra« vi puteivi. •—1 Darovali su za Dom:
Oblasni Odbor Moravske Oblasti 30.000 dinara, Sreska skupština poklo« nila je mesto,.Vlad. Teokarevič i Komp. 20 000 Din, Paračinska Trgovačko Za« natlijska Banka 20.000 Din. Brača Mi« lojkiovic 10 000 Din, Paračinska Op« ština 10000 'Din, Paračinska Štetim« nica 10.000 Din, Paračinska Banka 5000 Din, Fabrika Stakla, ovd. 5000 Din i još dosta njih koji su priložili po 1000 i ,500 Din. Svima bratska hvala!
Iz sokolske župe — Maribor.
Iz sokolske župe — Zagreb.
UČESTVOVANJE STUDENATA U DRUŠTVIMA.
Jedan važan problem našeg praks tičkom sokolsk'og rada je nedovoljno učestvovanje narodno inteligencije. To vrlo važno pitanje u praksi so du» boko oseča, kao manjak i kao zapreka svestranom sok diskom radu, u koje» mu, po svojoj opooj ulozi u životu, treba narodna inteligencija po na» •otbrazbi i po zvanju, da oduševljeno, - požrtvovno i konstantno pomaže i radi. Za Sokolstvo jo t.cško oduševiti i raspotožiti sta rije intelektualce pre* ratnih generacija. Oni izmedu njih, koji vole sokolski nesebični rad več su u našim redovima, i njima — svaka čast. Mnogo je zdravije i lakše za naše Sokolstvo da nastoji privuči u sokol* ske redove najmlađu generaciju .naše narodne: inlcligencije, a to je: akadem» ska omladina.
Rešavajući to pitanje, ©bratilo st-starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Sa vez a- na svoja društva u Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Subotici i Skop* lju dakle u gradovima gde postoje vU soke školc, i tražilo od njih podatke o učestvovanju studenata visokih ško» Lt. u njihovom društvenom radu. Na taj način dobilo je starešinstvo JSS pregled i smernice za rešavanje tog pitanja. U našem dopisu iznećemo učestvovanje studenata u sokolskom društvu:
Zagreb II.
mureni, da taj problem zanima 'krug čitatelja našeg »Sokolskog nika«.
Prema stamju 31. decembra
i siri Glas*
1927
a popisu članova sokolskog društva 11. u Zagrebu (Realna gimnazija) od 119 članova i članica bilo je 52 slušača vi* šokih škola. Od toga studenata 39, a studentica 13. Daklc 49% članova su študenti. — Ako se o vi m a pribrojc i učeniei srednjih škola, koji su več čla* iiovi, onda jo pos to tak 60. Osim toga ima društvo i 14 članova sa završenom akadcmskiom naobrazbom.
Od 39 studenata samo su trojica oprošteni od vežbe, od 13 studentica dve.. U društvu redovito vežba 3() vi? soko.školaca i 11 visoko&kolki. To je 65 pošto svih vežbača u društvu (57 vežbača i 21 vežbačica).
Brojčano stanje j,e u apsolutnom pogledu kroz godinu 1928. poboljšano, a relacija po« to taka je ostala ista. pok apsolutne brojke sokolskog dru* štva II. ne zadovoljavaju, jct jc to za Zagreb premalcn broj članstva, u re* lativnom pogledu brojke pokazuju vrlo dobru relaciju vežbača i članstva, a takoder i studenata prema ukupnom broju članstva.
Akademska omladina u redovima sofoolskog društva II. učestvuje vrlo aktivno u radu: u upravnom odboru su študenti načelnik, tajnik, blagajni* ca, prosvetar, statističar i 3 odbornika, dakle 8 od njih 13. U prednjačkom zboru od 14 članova su 5 studenata i
4 studcntice, dakle od 14 devet. U p ros ve tli om odboru su od 7 trojica študenti. Voda članova, muške dece
1 prednjačkog zbora su študenti. U ovoj godini 1928. položili su prednjač* ki ispit u našem društvu 3 študenta i
2 studcntice.
Studenti*članovi sokolskog dru* štva II. u političkom životu na zagre* bač'kom Sveučilištu se malo isticu, ve» činom su to napredni slobodoumni nacionalisti, članovi jugoslo,venskih studerttskih klubova.
Pitan jei je sada: sto da uradi mo da privučemo više omladine u naše so* kolske redove?
U sokolskom društvu II. držimo, da akademsku omladinu »odbija od na* šeg sokolskog rada ona prividna sta; romodnost telovežbenog, a i dru go g rada u našim društvima. Obično do* laze ti študenti iz manjih provineijskih društava u kojima je rad slab i nera> eijonalan, pa se ustruČava da za vre* me študija stupi u sokolska društva, jer se nekako, boji, da i naš rad nije bol ji 'i. korisniji od onog, što su ga samo iz vana i na prvi pogled osudili u svojem mestu. Pitanje kako, da st privuče omladina, i to bas akademska k sokolskom radu j.- mnogo, večih di* menzija nego što izgleda. U okviru ovog dopi sa ne mažemo izneti sva ■skustva i mišljenja u tom pitanju. Bilo bi potrebno., da se održi naročita anketa medu članovima * študentima, jer je njihovo mišljenje najvažnije. Ipa'k u par reči da iznesemo način,
kojim je sokolsko društyo II. u Za* grebu došlo do zadovoiljavajučih re* zuitata u tom pitanju.
Pošto se videlo da študenti u dru* štvo dolaze u večim masama, ali kroz godinu isto tako i odlaze, odlučilo se pre tri godi ne da ih se poveže uz društvo i sokolski rad time, što se na njih prenelo, postepeno i po planu, jedan deo odgovornosti i rada. Ovako su se ti študenti mnogo dublje1 i ozbilj* nije prihvatili problema našeg sokol* skog i riacijonalnog života, doneli su pozitivne i dragoccne osebine svog mladenačkog oduševljenja u društveni rad i zagrejali su se za naše sokolsko' delo. Držimo, da je potrebno a'kadem* skoj omladini o tvoriti put u sokolskim društvima i u sokolskim ustanovama na odgovorna i vodeča mesta, da' do* nesu svoja sadašnja savremena i nova gledanja na. sokolsko delo. Ako su krajnji cilj i program Sokolstva ne* prikosnoveni, način metode i sredstva sokolskog rada treba da se usavrša* vaju i udešavaju prema potrebama vremena i napret'ka. U tom poslu imadu mladi sokolski radnici da kažu svoju reč, i na tom poslu neka oče* lice svoje sposobnosti u ikorist naroda i Slovenstva.
Učestvovanje akademske ©mladi* ne1, a preko nje i narodne inteligencije u našem sokolskom radu može sl- po* dignuti i ©živiti prenašanjem na njih jed no g dela vodstva i odgovornosti našeg sokolskog rada.	H.	M.
Iz sokolske župe — Maribor.
DOPOLNILO. K članku br. J. Serneca v 19. šte* vilki »Sokolskega Glasnika« o »Manjs šinskem delu v župi Maribor« Vam
pošiljamo nastopna dopolnila k poro* čilu o Sokolskem društvu v Mežici, čigar stanje je netočno, navedeno;
Sokolsko društvo Mežica ima 49 rednih članov, 13 članic, 9 moškega, 8 ženskega, naraščaja, 10 moške in 12 ženske dece. Telovadijo vsi oddelki, in sicer v tukajšnji šolski telovadnici in še v neki najeti dvorani (ne rudni* ški!). Poleti ima v najemu letno telo* vadišče. Ustanovilo je letos tudi last* no »Javno ljudsko knjižnico«. Priredi vsako leto telovadno lalkademijo in po* 'etni javni nastop ter več članskih se* (tankov, prosvetnih (predavanja) in zabavnih. Društvu primanjkuje pred* n jakov. — Celjska župa, ki je pokro* viteljica društva, je naklonila v letu 1927. 500 Din in se istega leta udele« žila v lepem številu (z vzorno vrsto članov in članic) društvenega nastopa.
Odbor.
FRAN IGLIČ
KROJAŠKI-ATELJE LJUBLJANA, Kolodvorska 28
MALI OGLASI
Oglase p rim a po naplati uprava Sokolskog Glasnika a Ljubljani, Narodni dom. Svaka reč pri svakom objavljivanju 50 para, najman/i iznos 5 Din.
Prosvetnim odborom.
Pri izpopolnjevanju društvenih Knjižnic se poslužujte cenikov, ki .ph dobite brezplačno v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6.
Posetiocima Slovenačke
preporučamo, da ei kupe za uspo-menu kolekciju 6 umetničkih razglednica u savršenom tisku bojama po originalima akadem. slika-ra Maksima Gasparia: Seljačko svadba, Proleče, Slovenac, Sla-venka, Mlada Breda, Lepa Vida. Cena kolekciji Din 7 —. Učiteljska knjižara u Ljubljani, Frančiškanska 6.
Tko oglašuje, taj napreduje!
Za sokol, mladinske knjižnice 1
Priporočamo soko’skim medinskim knjižnicam znamenito ilustrirano knjigo pravljic z Ju-trovega „Tisoč in ena noč“.
Poslovenil Andrej Rape. Vezana Din 28'—. Naročila na Učiteljsko knjigarno v Ljubljani.
Jezikoslovcem!
Priporočamo iz lastne založbe znamenito delo: Univ. prof. dr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260 —. Plačilo tudi v obiokih po dogovoru.Naročila izvršuje založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Iz naše preteklosti.
Sokolskim mladinskim knjižnicam priporočamo dve povesti iz naše davne preteklosti, in sicer: Šilih, Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—; Waštetova, Mejaši. Vezana Din 24'—. Naročila izvršuje Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Posetiocima Ljubljane
preporučamo, da si kupe za uspo-menu kolekciju 6 umetničkih razglednica u kraenom barvotisu „Stara Ljubljana", po originalima prof SaSe Šantla. Cena kolekciji Din 6. Učiteljska knjižara u Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Zajtrkovalnim ai. ščurk
Ljubljana, Dunajska c. 12
priporoča vedno sveže delikatesne izdelke ter pristna domača in tuja vina.
Vezava vsakovrstnih knjig najceneje pri
H. Zupanu
LJUBLJANA Gradišče štev. 10. Solidna in točna izvršitev.
Cveticama
Ant. Bajec
Ljubljana
PodTrančo2
Telefon St 3222
h Priporoča se tvornica telovadnega in športnega
orodja
| J. 0RAŽEM, RIBNICA
■ DOLENJSKO * OSNOVANA LETA 1881.
■
m
a
u
■
..JADRANSKA STRAŽA"
Udruženje za propagandu i zaštitu naših nacionalnih interesa na našem moru i primorju.
Glavni (izvršni) Odbor u Splitu. Oblasni Odbori, Mjesni Odbori i Povjereništva u svim sjedištima oblasti i ostalim mjestima naše Kraljevine, te u inostranstvu.
Članom može postati svaki punoljetni gradjanin Kraljevine SHS. Patriotska je dužnost svakog rodoljuba, da radi za sigurnost pomorske Jugoslavije, da osniva ogranke i širi edicije, artikle te brošure o najaktuelnijim pitanjima našeg mora i pomorstva itd.	ČUVAJMO	NAŠE	MORE!
ALB. RUTAR
PUŠKAR CELJE, Slomškov trg 4
priporoča vsakovrstno lovsko in žepno orožje, municijo in vse lovske potrebščine.
ŠTAMPILJE
ETIKETE
REZBARSTVO
sfs
LJUBLJANA Sv. Petra c. 13.
ALOJI FfM - ЖШ
UMIJMI, MEHIHM K. i
priporočabogatozalogozlat-nine, ur in srebrnine. Popravila v lastni delavnici točno in solidno.
'   1
. r . t > I 1 I ■ • .^1. . . г Л . . . /
Najiepša knjiga sokolska s'ave je
i Spomenica i
I. Jugoslovenskog	h
J, svesokolskog sleta 1922. g.
j Kompletna stoji Din 350'— t J Originalne korice Din 50'— ‘ “f Naručite kod pisarne JSS.
У
IZDELUDE SOLIDNO
■VSEHVRSTP0F0T06RRFI3AH -flLI-HlSBAH-V-EHI ftU-YEČBftRVAH-
= KONKURENČNE CENE =
KEMIGRAF10A ST.DEU LJUBLJANA
mi.M»nNOVA ULicnsr'ra —
/-v	v	v
■ Oprema telovadnic za društva in šole — letna
■ telovadišča. Elegantno, solidno orodje. Nizke cene. S CENIK IN PRORAČUN FRANKO.
■
■
■
*
ш
H
INDUSTRIJA S S KIH POTREPi
KOL-
T1NA
BRANKO PALČK
== ZAGREB ===== Ulica, Kraljice Marije 13
Glavni dohavljač .lugoslo-vcjiHkog Sokolskog Saveza
Iirz, nasl.: Trikotaža Zagreb
Izradjujom sve vrsti sokolskih potrepžtlna za vavni i izlotni nastup članova, članica i djece tačno po propi-hu JSS, nadalje preuzimam i?.raabu svakovrsne trikotaže za vlastiti i tudji račun. Nadalje preporučam se bra-ć\ za izradbu najmodernijih civilnih odijela, koja po naj-novijem kroju izradjujem u vlastito] radionici.
ZEUEZARA VARES
У. ШЛЏЛ »v
riSŽiKif.-• •
i
:-v/ ^	;
-~.л. ■
PoSlanska i željeznička slanica: Vareš — Majdan Brzojavna adresa: Željezara Varež Telefon interurban broj: 2, 3, 4 i 5
Najlepša gledališka igra za 1. december:
IGOR VIDIC,
AVE PATRIA!
Lirična epopeja v treh slikah s predigro in končno alegorijo.
Izvod 8 Din. — Naročila pri založbi: Učiteljska knjigarna v Ljubljani в'
--------  Stara	renomirana	tvidka	=====
M. URBAS
LJUBLJANA, Slomškova ul.13 (poleg mestne elektrarne)
Izdelovanje pristnih kranjskih klobas
Razpošilja od 5 kg naprej v vsaki množini po najnižji ceni
Plakate vabila diplome posetnice pisemski papir s firmo
v vsaki velikosti, obliki in množim izvršuje točno, solidno in elegantno v enobarvnem ali večbarvnem tisku in se priporoča sokolskim društvom in poedincem
UČITELJSKA
TISKARNA
Rudarski proizvodi: hematit sa garantovanom sadržinom željeza od 60% na više. Prženi siderit i limonit.
Proizvodi Visokih peti: sivo željezo taljeno sa drvenim ugljem za Ijevaonice. Belo željezo i besemersko željezo za Čelik.
Metalni odijevi: od bronza, m jedi, bakra, aluminija - sirovo i apretirano. Specialni fosforni bronz za velika naprezanja.
Strojni delovi: za svakovrsnu industriju. — Kompletne transmisije itd.
Odijevi Od Sivog Željeza: vodovodne i plinske cevi sviju dimenzija prema normalijama nemačkih inženjera sa kol-čakom i pelešom, sa svim armaturama. Građevinski ljev, kao stupovi, armature za kanalizaciju, kompletne Ijevane ograde itd.
Trgova?ki ljev: specijalni ljev otporan protiv vatre i kise-linama. Strojni ljev kao remenice, ležaji, spojke, slogovi (Radsiitze) u sirovom stanju i apretirano u vlastitim ra-dionicama.	-
LJUBLJANI
JRi/ШУ
Шштт
•*iT —
I
I
I
I
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. * SUŠAK
sa svojih 60 parobroda podržava službu na 47 redovitih praga, uzduž cijele domače obale, Albanije, Grčke i Turske do Smirne, u vezi sa Rijekom, Trstom i Venecijom. — Sva točna kretanja parobroda razabiru se iz plovidbenog reda, kojega dcuštvo šalje na zahtev badava. — Društvo ima u Sušaku vlastiti odpremni ured (Speditions bureau).
Interuibani telefoni: broj 2-36 i 2-37 Brzojavi: JADROFLOV
Preporučamo tvrtke, koje oglašuju u Sok. Glasniku!
M. TIČAR
LJUBLJANA
veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
na malo
na veliko
priporoča cenj. društvom svojo bogato zalogo najrazličnejših karnevalskih predmetov kakor: konfeti, serpentine, guir-lande, kotiljone, krep-papir etc., po najnižjih konkurenčnih cenah! Zahtevajte ponudbe!
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. HAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.701 ТГГ— —im im i стттдаи—
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska Šolske, mladinsko, leposlovno in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske lmte. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNATVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV. ZALOŽBA IN UPRAVA „SOKOLIČA* IN .NAŠE RADOSTI”.
UČITELJ/K A KNJIGARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leno lovne, pripovedno in mladin* eke knjige kakor tudi knjige /a osnovne, srednje in obrtne sole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
-»/ШШИ/ ti/Ui ki/11/ шши/шшиши/ши/шшшши/и/шшши«: ^	e
b	e
Restavracija
v Mariboru
Grajski trg št. 4 Prvovrstna postrežba. Zmerne cene.
-*■
Priporoča se
JOSIP MAJDIČ
restavrater.
3
a
a
a
a
a
a
3
Bi
з
3
a
a
a
a
a
з
a
a
a
a
a
a
a
a
Sokolom, fokolicam in sokolskim knjižnicam
priporočamo v nakup:
Jedrlinić: Kratka srpska ili hrvatska slovnica. I. del. Bros. Din 5 —
.Jedrlinić: Kratka srpska ili hrvateka slovnica. II. del. Broš Din 6 —
Jedrlinic: Kratki pregled hrvatske i srpske književnosti. Broš. Din 10' — Mercej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5'—
Petrovič: Srpski pravopis BroS. Din6— Prohaska : Prtgled savreniene hrvat-sko-srpske književnosti. Broš. Din 44 —
Vlahov: Historija češkoslovaške književnosti. Broš. Din 22' —
NAROČILA SPREJEMA IN IZVRŠUJE
UČI IEUSKA KNJIGARN A v Ljubljani
e
e
s
e
e
e
g
e
g
E
e
e
e
e
e
e
g
e
SE
e
e
Шттттп\п\тттп\п\Јшт!штттттттп\т>
Restavracija
NOVI SVET
Ljubljana
Gosposvetska c. 14
se priporoča vsem Sokolom. Doplača kuhinja, točna postrežba
Posojilnica v Mariboru
Ust. I. 1882.
r. z. z o. p.
Narodni dom
Tel. St. 108.
Sprejema hranilne vloge v tekočem računu in na knjižice in jih obrestuje z dnevno razpolago po 6%, proti odpovedi na 3 mesece po 8%. Daje posojila proti vknjižbi po 8%, na menice po 10%.
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000-—, rezervnih zakladov nad Din 5,000.000'—.
FR SLAMIČ, LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 6
priporoča fine mesne izdelke, vsakovrstno sveže meso, perutnino, divjačino ter izborne mesne konzerve in paštete TELEFON 29-73 - NIZKE CENE!
Vkuhavajte v (wECK}WECK-OVih
čašah, ki jih uporabljajo naše gospodinje že desetletja in so se izkazale za najboljše.
Tovarniška zaloga za Jugoslavijo
pri tt. FRUCTUS, Ljubljana
= KREKOV TRG 10/1	=
NajstarejSa vrtnarija in cvetiiarna
KORSIKA* LJUBLJANA
Bleiweisova c. — Aleksandrova c.
ima v zalogi vedno sveže rezano cvetje in cvetje v lončkih ter izvršuje vence, šopke in aranžmane po najnižji ceni in najtinejši obliki. Bratska sokolska društva imajo 10 °/o popusta.
Telefon St. 2.341.	Teleton	št.	2.341.
Dežnike in solnčnike
v največji izbiri priporoča po nizkih cenah
L. MIKUŠ
LJUBLJANA - MESTNI TRG 13
J MUKO KRAPEŽ • URAR l
LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3
■	se	priporoča	■
J vsem bratom in sestram. J
ec XI O ITT -*:
n s (O
s Ho •3» O) X
s 'J m
S ■* 3
§ Л dž
(C a C
C/o E ai
o
bc 3 ■S — vi
% S M S - ~
o КД mm 3
W Š ■ I
^3-1= M И c «
"2 O * «
S — X
S S И > tio .12
o o 'Z
u Д ti
^ > o
сл Z d c
z >S »
K 2 «
a ° E
g- o
a S. a
CELJSKA TOSOJILN1CA, d. d.
>, V CELJU ,?■
Tflt pAlAil
STANJE GLAVNICE IN REZERV NAD 8,000.000 DIN STANJE HRANILNIH VLOG NAD 65,000.000 DIN
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zanje najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse bančne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. —
PODRUŽNICA V MARIBORU IN ŠOŠTANJU
TVORNICA
„DISKOBOLOS“
STANE VIDMAR nasl. AVGUST KOZMAN
LJUBLJANA, Sv. PETRA C. 75
Vhcd Vidovdanska cesta štev. 22—24
Telefon št. 2890
PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA
telovadnega, športnega in gasilnega orodja in potrebščin. Zimsko-sportne potrebščine.
Lestve vseh vrst.
Specijalna trgovina športnih potrebščin: Tavčarjeva ulica štev. 1
Ako hočete imeti dobro kavo, uporabljajte
KOLINSKO
našo domačo kavno primes!
MEDIČ
tvornice olja, firneža, lakov iti barv, družba z o. z. Centrala v Ljubljani Lastnik Franjo Medič Tvornice: Ljubljana-Medvode Podružnice in skladišča: Maribor — Novi Sad
Lastni domači proizvodi:
Laneno olje, firnei, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane, kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL" za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo.
CENE UMERJENE, csa TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA.
Ј-.Д-.1 IH S.I..I.H s.™, (E. C..«!)- - Odgovore! or.doik d,. Rlk. Fm. - №«««)e fcttaM od«k. - Z. 0*1«. od*ov.r. Vl.do SlmonSt -TUk. U£It«lj.k. H.k«. o LJoblJ™!,
za nju odgovara Franci Štrukelj.