Arhivi 27 (2004) št. 1, str. 25-32 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije 107 UD K 930.25:82-94 929 Melik V. Prejeto: 10. 6. 2004 Arhivski spomini VASILIJ MELIK dr., redni član SAZU, redni profesor v pokoju, Cankarjeva 11, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Avtor v prispevku obuja spomine na sodelovmje z arhivsko stroko. Z arhivi se je tesneje srečal že leta 1945 kot pomočnik mestnega arhivarja v Ljubljani. Se bolj intenziven stik z arhivi je imel v petdesetih letih ob pripravi doktorske disertacije o deželnih in državnih volitvah na Slovenskem v letih 1861—1918. Z arhivsko stroko pa je sodeloval tudi preko delovanja v Arhivskem drušhrn Slovenije. KLJUČNE BESEDE: arhivi, spomini, Arhivsko društvo Slovenije ABSTRACT ARCHIVAL MEMOIRS The author recalls his work in the archival profession. His first important working experience with the archives was already in 1945 when he worked as an assistant to the city archivist in Ljubljana. He became even more involved in the archives activities in the 1950's when he was preparing a doctoral dissertation on the provincial and state elections in Slovenia, covering the period between 1861 and 1918. He was also active in the archival profession through his participation in the Archival Association of Slovenia. KEY WORDS: archives, memoirs, Archival Association of Slovenia Poleti 1945 sem bil prevajalec pri Tanjugu. To je bila seveda samo začasna zaposlitev. Prav vesel sem bil, ko sem zvedel, da išče mestni arhivar Vladislav Fabjančič pomoč in da mu je profesor Milko Kos priporočil mene. Tako sem 1. oktobra 1945 zjutraj prišel v turjaško palačo, da bi tam v najvišjem nadstropju začel delo pomočnika mestnega arhivarja. Vendar nisem prišel niti do prvega nadstropja, ko so me ustavili in mi povedali, da je zdaj na vsem ljubljanskem prosvetnem oddelku najnujnejše delo v knjžnici in naj kar takoj začnem tam pod vodstvom slavistke Rozke Štefanove. Položaj se je potem uredil. Postal sem dvoživka: pomočnik mestnega arhivarja in knjižničar zgodovinsko-komunalnega oddelka Slovanske knjižnice. Delo tega zgodovinsko-komunalnega knjižničarja je mogoče združiti z delom v mestnem arhivu, je bilo rečeno v odredbi, ki jo je izdal 1. marca 1946 minister za prosveto po sporazumu z mestnim in okrožnim ljudskim odborom. Večinoma sem delal v Slovanski knjižnici. S sodelavci smo napravili kar- toteko, ki ni bila v skladu z nikakršnimi tedanjimi ali poznejšimi pravili, imela pa je eno samo dobro lastnost: z njeno pomočjo je bilo mogoče najti knjigo. To delo sem opisal v spominih na štirideset let Slovanske knjižnice. V mestnem arhivu sem delal veliko manj, vendar sem tu in tam zašel v poročila o delu. Izredno prijetni pa so bili pogovori s Fabjančičem, ki je znal veliko povedati o svojem življenju, francoskem svetu med prvo svetovno vojno, svojih arhivskih težavah in nastajanju njegovega znanstvenega dela. 1. februarja 1947 sem postal asistent na oddelku filozofske fakultete za zgodovino. Mojega dvojnega bibliotekarskega vin arhivskega službovanja je bilo konec. Jože Sorn, ki je postal moj naslednik v mestnem arhivu, ni imel nobene zveze s Slovansko knjižnico več. Bil je arhivar. Sam sem imel novo asistentsko službo, toda ni trajalo dolgo, preden sem se začel, to pot zares, ukvarjati z arhivi in arhivskim delom. To pa je bilo v zvezi z mojo disertacijo. Za disertacijo 44 Ob 50-lutnici Arhivskega društva Slovenije Vasilij Mclik: Arhivski spomini, sir 4^45 AKHIV1 27.(2004). št. 1 Dr. Vasilij Meiil na ekskurziji nu Nonanjsko konec 50 tih Id. AS' /J5,,' Zbirka fotografij o Arhivu Republike Slovenije in Aihivskega društva Slovenije, a. e. 14. sem si i/bral deželne in državne volitve na Slovenskem v letih 1S61-191S. Pri zbiii lerne je name vplival predvsem Pran Zwitter, ki nam je na svojih predavanjih tako lepo prikazal ustavni razvoj Avstrije, pomen državnih in deželnih uradnih fistov, značilnosti statistike, publikacije avstrijske osrednje statistične komisije, ljudska štetja m repertorije, k) so izšli vsakjh deset let. Z zanimanjem sem bral tudi lo, kar je o volitvah napisal francoski sociolog Andre Siegfried Njegova knjiga jc izšla leta 1914 m je imela vabljiv naslov "Politična slika zahodne Francije v času tretje republike" Predstavljal sem si. da bo delo za disertacijo prav preprosto. Preštudiral bom volilne zakone m /bral objavljeno o vohlm rezultatih. Kar takoj pa se je pokaralo, da volilnih rezultatov v začetku nikakor niso objavil' v laki obliki, kakor bi si jo bilo /.clc-t, Potrebno je bilo seči po volilnih zapisnikih Na srečo so bil vsi rezultati za kranjsk1 deželi. ."bor ohranjeni v Ljubljani Ti so postali moja vsakdanja (liana. Niso pa bili tako lepo sestavljeni in urejeni, kakor sem pričakoval. Včasih je bilo treba kar od vrste do vrste šteti, da sem ugotovil, koliko je bilo volih ili upiavičcncev in koliko voli'cev. Drugi problemi so se kazali pi voli'piih zakonih. Naj omenim en sam problem, n sicer volilno pravico /.eusk Občinsko volilno pravico so lieli davkoplačevalci - moški in ženske, (oda ženskam niso dovoljeval, osebnega glasovanja. Namesto njih so glasovali možje ali pooblaščenci. Deželnozborska volilna pravica se je Spirala na občinske določbe, črtala pa je revnejši del občinskih volilcev. Obstajala pa je tudi določba, da morajo v mestni Ji kmečki kuri j i vsi volilci voliti sami. To sc jc zdelo tako nenavadno, da so občine pr- deželnih volitvah ravnale različno. V nekaterih občinah so ženske !