Koristne reči. Krompir. (Spisal Bogomil Terzinski.) Krompir (korun podzemljica) je gostovo najinienitniša rastlina, ki so jo iz Amerike k nani prinesli; povsod to rastlino tako čislajo, da jo smemo po pravici pprvo za žitom imenovati. Kedej je bila ta rastlina k nani prinešena in kako se je sirila po Angliji, po našili deželali i. t. d., se še dosedaj za gotovo ne ve. Naj berže so jo prinesli tisti naseljenci iz Virginije v Evropo, ki jih je 1. 1584. pod vodstvom Valtera Raleig-a, angleška kraljica Elizabeta poslala v severno Ameriko; nekteri pa terdijo, da jo je pervi v Evropo zanesel sloveči admiral Franc Drake, in pripovedujejo naslednjo prigodbo: ^Franc Drake je poslal svojemu prijateiju v London veliko krompirja s pismoui, da naj ga posadi; rekel je, ko ta rastlina dozori, da je to zeld dobra jed. Mož je bil tega darii svojega prijatelja zeld vesel; da krompir svojemu vertnarju, in mu zapove, da naj ga posadi in skerbno varuje. Tpžko že pričakuje jeseni. Poletje se bliža koncu; krogljice, ktere pri tej rastlini prirastejo iz cvetja, so bile že rumenkastc; on pa misli, da je Urake z iinenoui sad inenil te krogljice; povabi tedaj veliko imenitnih gospodov na kosilo. Povabljenci pridejo , in se jako dobro goste. Skleda se versti za skledo, in že mislijo, da je kosilo končano, kar strežaj prinese na mizo pokrito skledico. Uganjavajo , kaj bi bilo v njej, pa nobeden prave ne zadene; slednjič jim gospod pove, kaj je v skledici, in jim ob enem razloži', kar mu je Drake pisal o krompirji. Gospodje začnd pokušati, toda nova jed se jim ne dopada, dasiravno so krompirjeve krogljice v sirovem niaslu pečene in s sladkojeui dobro polresene, in vsi z enim glasom rečejo , da je to morebiti v Ameriki slastno, v Angliji pa, kjer morebiti zavoljo podnebja ne dozori, ne bo nikdar dobro. Gospod je jezen, da se mu je ta reč tako slabo obnesla, ter vertnarju zapovp, da rastlino poruje in sežge, kar vertnar tudi v resnici stori. Ko se gre gospod drugo jutro po vertu sprehajat, mu nekaj zadiši. To se rau čudno zdi in zategadel reče vert preiskati, kje bi bilo kaj enakega dišečega. Kar zagleda na tleh nekaj pečenega krompirja, in vertnar mu pove, da je ta sad visel na korenini pri tej rastlini. Sedaj še le sprevidi, kaj je Drake z imenom sad hotel reči. Da bi ta mož svoje pervo ravnanje odobril, povabi zopet parlamentne *) gospode k obedu, in v resnici se mu je sedaj bolje obneslo, nego pervič. Dolgo so krompir sadili le samo po vertih imenitnih gospodov. Tako se je godilo v Angliji do I. 1664., na Nemškem celo do 1740. leta. Bukland je pervi previdil , da sp pomankanje in lakota naj Iože odvrača, če se krompir pridno sadi; zato si je tudi veliko prizadeval, da se jp ta koristna rastlina po Nemškem razširila. Tudi pruski kralj , Miroslav Veliki , je veliko pripomogel, da so Ijudje krompir sadili. Današnji dan je ta rastlina pri vseh izobraženih narodih doma; celd v Indiji jo zeld čislajo. Res o začetku tudi prebivalcem te dežele ni bila prav po volji, pozneje pa so spoznali njeno korist, in sedaj je že obče znana. Le Ijudstva južne Afrike še krompirja nočejo saditi, dasiravno ga radi jedd , to pa zato , ker ta rastlina ni podobna drugini pervotnini rastlinam, ki v tej deželi rastejo, ktere so, kakor pravijo, po svojih starših podedovali. Pri nas na Kranjskem in sploh med vsemi Slovenci je krompir tako (ečna rastlina, da ga dobiš v vsaki koči; in stare mamice, kteriin se že kruh upira, vživajo mesto njega krompir. Krompir je v resnici dobrodelna rastlina, toda ne na vseh straneh, in jp v enprn oziru še celd strupena; kajti iz njega se nareja tista rujava voda, kteri pravimo žganje, ki je že toliko ljudem vzela premoženje in življenje. Da bi se v naših krajih ta škodljiva pijača iz njega ne napravljala! *) Parlamentne gospode imcnujejo v angleškem jeziku: gospode višjih stenov. Pis.