Stran 474.
Kmetijstvo.
Beseda v korist čebeloreji.
.Vsa umetnost čebelarstva ne velja nič, če pomanj-kuje medonosnega cvetja**. Tako se glasi že star pregovor, da je resničen, priča nam obilno skušenj. Kjer imajo čebele dobro pašo, shranijo se stari panji lahko čez zimo, pa tudi novejši se toliko bolj primejo delovanja. Nasproti pa v slabi paši hirajo boljši panji, sla-bejši pa naravnost ginejo. Zlasti manjši čebelorejci, ki le s težavo zakladajo na spomlad gladne panje, tožijo večinoma c slabih letinah, in da jim čebele ne storijo dobro, dajo pozne in slabe roje, na jesen pa imajo prazno satovje itd.
Tako je razmišljal že mnogi čebelar, k sklepu pa prišel do spoznanja, da edino le „slaba letina** je vsemu kriva.   Pa če tudi je marsikdaj vreme  mnogo krivo, da
drevja in drugi medonosni sadeži ne cveto obilno, ali pa se pravi čas cd bučelic obirati ne dado, vender še večja krivda je v tem, ker imamo v naših krajih sploh premalo medonosnega drevja in zelenja. Da bi tega bilo obilno, imele bi čebele vedno nekaj paše, ob boljših letinah pa bi lahko nabrale, da bi bili panji polni in roji močni, kar vže, da je na tem redkem plodonosnem cvetju nemogoče.
Temu se bi dalo odpomoči s tem, da bi se povsod sadilo mnogo sadnega drevja, katero se itak že samo najbolj priporoča. To namreč daje nekatero že zgodaj v spomladi hrano čebelicam, kar je jako važno za njih razvitek in delovanje.
Poleg sadonosnega drevja ne pozabimo lipe, tega slovanskega drevesa. Ona namreč rodi veliko in prav redilnega medu na svojem cvetju, katerega čebele jako ljubijo. Prepričalo se je že, da je jedna sama velika lipa do cent medu obrodila. Poleg potov ali cest pa torej niso lipe le za lepoto, temuč tudi za velik dobiček čebe-Icreji, kakor tudi v zdravilstvu njih cvetje jako cenimo. Sadimo torej to drevje, zlasti na uglednih mestih.
Na  prostem   svetu   ob  jarkih, na  pašnikih   in   na
mejo nasadimo pa akacije.    To   je  že   les  nekaj  vreden
radi svoje trpežnosti, ali akacija ima tudi obilo   cvetja, katero čebelam jako ugaja.
V krajih, kjer ajda dobro uspeva, daje ta čebelam na jesen obilno pašo. V Rusiji, kjer imajo velikanska polja z ajdo obsejana, vozijo ali nosijo čebelarji svoje blago ob času cvetja ajde na polju kjer imajo čebele kratko pot do cvetja. V par tednih, če je vreme ugodno, so panji polni medu. Najraje vzamejo za to panje »starce**, katere na zimo „podavijo**.
Ker pa ajda ne stoji v vsakem kraju, treba ondi za čebele izbirati in sejati kakšno drugo rastlino, ki tudi daje obilno pašo. Takšna bi bila bela detelja, katera naj bi bila sejana ob logih, kjer raj:; raste.
Da se bi čebeloreja bolje ponašala, napraviti se bi morali poskusi s sajenjem in sejenjem medonosnih rastlin v množini, posebno še blizu čebelnjaka. Toda tega pravila naj se ne bi poprijel le posameznik, temveč celi kraji, okrožja in dežele naj bi enako ravnale, potem bi ne trebalo tarnati čebelorejcem o slabih letinah, ker so s tem samo preskrbeli hrane tem živalicam.  Pohorski.