Poštnina platana v gotovini
			
Maribor, 29. mana 1934	Leto Sl.	Posamezna številka Din VSO " Velja na meiec po poiti dostavljen Din 6’—. za inozemstvo Din IO’—	Uredništvo in uprava s Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 n Poštni čekovni račun 75.546 n Izhaja vsak petek " Oglasi po tarili	Štev. 13
			
Ms ...fćgML-; iztfiJ'E
Mi

Prijetne velikonočne praznike želita vsem naročnikom in čitateljem „Borbe"
Uredništvo in uprava
Samo na osnovi gospodarskega načrta se da rešiti socialna gospodarska kriza.
Gospodarski načrt nam bo omogočil doseči našo gospodarsko neodvisnost, da bomo koordinirali vse gospodarsko prizadevanje nekemu odrejenemu smotru, da bomo racionalizira-'' proizvodnjo, da bomo uved-
*	red v pravilnem razmerju dobrin, in da bomo z združenimi močmi države stanov in boendlncev ustvarili nova ma-terilna bogastva, brez katerih 3e splošno blagostanje nemogo-
Za nas je vprašanje nagle ustvaritve notranjih tržišč za Uaše poljske pridelke stvar na-šega gospodarskega obstanka ,tl neodvisnosti. Ker so nam ^uge države zaprle svoje tr-
je mogoče našemu kmetske
stanu pomagati samo z tvoritvijo notranjih tržišč za hjegove pridelke. Zato moramo posvečati veliko skrb razvoju |n napredku domače industrije t obrti. Toda to se da doseči etuo z dobro organiziranimi 'n izvedenimi gospodarskimi ^učrti. Na osnovi gospodarjih načrtov je mogoče dati in
dustrjji in obrti tak razmah, da
*	ne bo rešeno samo vpraša-nje brezposelnosti, marveč bo |° ugodno in koristno vplivalo Udi na naš kmetski stan. Toda Uucionaini gospodarski načrt
odvisen od ureditve social-
tJlh
odnošajev med posamezni-
delovnimi skupinami izključ-^ Ie na temeljih:
s°cialne pravičnosti.
Vstajenje delovnega človeka
V znamenju nacionalnega in socialnega preporoda - Dinamika sodobne evolucije premaguje statiko kapitalizma
Narava se oživlja, potočki žubore veselo po dolinicah, ptički oznanjajo kot majhni heroldi prihod večno lepe Vesne. Brstje vidoma poganja in vonj pomladansko očiščene zemlje napolnjuje vse ozračje s tistim ozonom, ki ga kemija ne more spraviti v okvir niti ene same formule: z ono radostjo, ki jo občuti vsaka božja kreatura pod soncem. Pomlad je prišla in z njo so se upi raz-bičanega delovnega človeka podeseterili. V žilah polje dozdevno nova kri, srce se st: ka pogumneje, mišice poigravajo v vseh refleksivnih smereh, človeku je nekam vse drugače, kljub težkemu bremenu gospodarske krize in mimo morečega, internacionalnega političnega tlaka vstaja obenem s praznikom Kristovoga Vstajenja v simbolično izraženi obliki, tudi človek - čebelica k ovenut življenju.
In tudi drugače biti ne more. Zima je poosebljenje statike, in kar velja za naravo, velja tudi za življenje narodov, ki so sedaj na tem, da pospravijo zadnje sledove umiranja, degeneracije in bolehanja. Pomlad je pa dinamika, živa razgibanost. Zima kapitalističnega in mar-ksistično-materijalističnega hladnega računa je končana. Še je na široki cesti narodov nekaj blatnega snega, še stoje po klancih kalne luže, toda vreme se polagoma spreminja, obetajo se kljub ostrim sapam tisti blagodejni sončni dnevi, ki jih tudi zadnje koprcanje raznih Metternichov in Bachov sodobnega socialnega previranja ne more več preprečiti, še rotijo politične vedeževaike po raznih žurnalih in gazetah mili narod, naj ne veruje prekucuškim idejam nacionalno-socialnih ideologov, pa kaj pomaga vse to, če kapitalizem in marksizem z doslednostjo, ki ji ni primere, drvita v prepad, misleč, da bosta uničila bazo svoje dosedanje eksistence: prvi privatno lastnino, drugi individualno gledanje in soustvarjanje pri izgraditvi nacional-no-socialno fundirane države. Le žilavi vztrajnosti nacionalno in socialno usmerjenih delovnih ljudi se imamo ob tem Vstajenju zahvaliti, da uničujoče delovanje teh obeh zablod človečanstva po židovski zaslugi ni uničilo zadnjih klic novega življenja. Junakom novih tvornih idej se je zahvaliti, da miselnost Sta-viskega in Stalina ni zmagala tudi v Nemčiji, ki je bila s strani komunistične Moskve spričo organizatorične sposobnosti nemškega naroda že določena kot nekak »rasadnik« moskovitske kulture prolet-civilizacije. Roosevelt je v Ameriki postrigel vrhove milijarderskih dreves, ki so se zdrznila rasti v nebo. Postal je junak dneva, ko je slično kakor Hitler, nataknil slikajočemu kapitalistične mu zmaju nagobčnik svojih reform. V
idej revolucije iz leta 1789. Po vsej Evropi, tudi Anglija ni izvzeta, se bije neviden, a zato tembolj gigantski boj med tajnimi silami potapljajočih se svetovnih nazorov ter med narodi, ki so zagledali bistvo dosedanje hipertrofije političnih sistemov in ideologij. Ves svet je v porodnih bolečinah, se vije v krčih, vsaka nova faza pa pomeni delno zmago idej nacionalnenga gledanja in socialnega ustvarjanja človeka v svoji okolici.
Pomladansko je tudi naše upanje v boljšo bodočnost. Ni se nam treba bati ničesar. Zdravi razum našega delovnega človeka je že odtehtal in se nagnil v pravo smer. Demagogija, ki jo naši nasprotniki še uganjajo na vse načine, je podobna vodni sesalki, ki je zajela mesto vode že zrak. Korenine so podjede-ne, strupene rastline sovraštva in zavisti se že suše. Ljudje že pričenjajo uvi-devati potrebo noyega kolektiva, ki pa se bistveno razlikuje od moskovitskega. Kakor je naš narod že zavrgel pod vtisom'teh nujnosti vsak plehki in ceneni panslavizem Aksakova, prav tako je zavrgel tudi židovskemu svetovnemu gospodstvu podrejeni socialni program Lenina in Stalina. Iz Rusije ni prišla bla-govest pred 1. 1917, po tem nesrečnem
letu pa še manj. Vsak narod si je začel kovati svojo usodo sam. Francozi vidijo poslednjo nado v svojih bojevnikih, Nemci v svojem narodnem socializmu, Flamci Belgije upirajo svoje oči v Joris van Severena, Ircem ima največ povedati general O’Duffy, Italijanom še zmiraj in nesporno Benito Mussolini, nam Slovencem pa brez dvoma tudi zdravo nacio-palno-socialno gibanje, ki je našlo paralelnega izraza tudi v bojevniškem pokretu. Kar je pozitivnega, se je začelo zbirati z zidano voljo, kakršno vidimo le pri ljudeh z bodočnostjo. Armada negativistov, nihilistov, boljševikov, pa-tentpatrijotov in supemacionalistov se že razkraja v sleherni svoji razkropljeni edinici. Nad našimi glavami pa se vije prapor čiste ljubezni do domovine in naroda, naša mala vojska koraka, v smislu starega pravila, da ni važno, koliko nas je, nego kakšni smo. V tem in takem razpoloženju praznujemo prelomnico sedanjosti in z globoko vero naših dedov, ki je bila prav Slovencem opora v najhujših časih, se klanjamo tudi Njemu, ki je bil bičan, ki je trpel in visel na križu za vse človeštvo. On nas spominja na žrtve, ki so potrebne, če hočemo priti do končne zmage.
Iz črnih revirjev...
Trpljenje naših rudariev še ni prikipelo do vrhunca
Franciji silijo novi elementarni pojavi iz ljudskih plasti, čeprav se v svojem grobu obrača Aleksander Staviskv in prhiaša prokletstvo stoterim in stoterim pismoukom preživelih
Pomlad prihaja v deželo. Vsak človek se je veseli, le rudar v sedanjih časih in okolščinah trepeta pred njo. Pomlad je čas, ko se naročila premoga krčijo, pomlad je čas, ko se sklepajo pogodbe za dobavo premoga železnicam, pomlad je čas redukcij v rudarskih revirjih in pomlad je čas bede, trpljenja in obupa za rudarja in njegovo družino.
Napeto smo pričakovali letošnjo pomlad. Pričakovali smo. kdaj se pojavi prvi glas ali znak novih udarcev, namenjenih hrbtu rudarja. Dočakali smo prvi signal. Prav na kratko je neki dnevnik namignil na to in ta migljaj je mahoma razburil in vrgel v trepet prebivalstvo črnih revirjev. Da, ono ve, da so se v preteklih letih rudarske krize vedno uresničile one slabe vesti, ki so se pojavile v kolonijah nenadno, da nihče ni vedel, kedaj in odkod. Včasih je planila odkod tudi vedra vest, polna nade, toda nikdo ji ni verjel.
Tako je naše razpoloženje ob nastopu pomladi. Slutimo, da se nam obetajo še slabši časi. Pa smo mislili, da je trpljenje že prikipelo do vrhunca!... Še premalo krvi in življenske moči smo dali tujemu kapitalu. Hoče je še več, hoče najbrže vso! Ali se bo oblast temu uprla?... S čim bomo branili lastno zemljo, ko jo ta tujec napade z oboroženo roko? Kaj bomo dali domovini, ko nam odteka življenje v požrešna žrela tujega velekapitala? Mar naše okostnja ke?
V temnih rovih ob oglušujočem hrupu tresilnih drč, mozeg pretresajočem ro-
potu odkopnih kladiv stiskamo pesti v onemoglem obupu. Pozableni smo v naših črnih grobovih! Nikdar nismo imeli nič dobrega, sedaj pa nam odvzemajo šc delo, ono težko, smrtno nevarno delo, globoko v drobovju zemlje. Še to nam torej vzemite in ostalo nam bo golo življenje ... toda... za tega se bomo borili, borili obupno, kot se bori za svoj obstanek vsako živo bitje. Nismo tiste vrste ljudje, ki si v obupu jemljejo življenje. Vse naše življenje je boj na življenje in smrt, boj z zemljo za njene zaklade. Stokrat hujše pa se bomo borili za svoje življenje...
Toda ne! Velekapital nam ne misli vzeti življenja. Kaj neki bi mu naša smrt koristila? Ne, on nas samo trenutno ne rabi. Saj vendar ni treba takoj misliti na smrt. Ostane še beračenje in s tem se lahko človek končno še tudi preživi. Da, tovariši, berači-malharji naj postanemo! če se bomo kot taki raztresli po svetu, bo vsem prav. Ej, kako radi bi mnogi gospodje videli, da tisti, ki smo postali nepotrebni, zapustimo naše domove v črnih revirjih ter se porazgubimo po svetu! Ali se nas bojite, gospodje? Ali pa vas morda peče vest, ko nas morate kot žive priče vaše pohlepnosti za zlatom gledati izmozgane in sestradane? Ne! Vesti nimate in mi nismo tako naivni, da bi v to verjeli.
Sfran 2.
nz'K-eatisnm
O R B X«
KsaEasKasssiaEajaB
V Mariboru, dne 29. HI. 1934.
Dragi naš osvoboditelj! Primorci ali kaj drugega?
K Vašeimi lepemu jubileju, k Vašemu 60. rojstnemu dnevu blagovolite sprejeti skromne in najvd anejše čestitke nas mlajših in mladih, ki smo vsi Vaši, v zboru Vaših junaških borcev, s katerimi ste žilavi strateg in prvi slovenski general odrešili naš Maribor in zeleno Podravje, če bi Vas ne bilo, ne bilo bi tudi nas, ki smo danes strnjeni, složni in neustrašni v močnih vrstah in čakamo na Vaše povelje, da očistimo tisto zemljo, za katero ste Vi in Vaši borci kri prelivali in žrtvovali življenje. Ob Vašem jubileju pošiljamo v nebo vročo molitev, naj Vam O n, ki Vas je poslal odrešit našo zemljo, izpolni vse Vaše želje in naj nam Vas ohrani še dolga leta. Svečano Vam pred vso javnostjo prisegamo: Pokorščino in Zvestobo! Gospod general, ukažite, in zgodilo se bo«..
GENERAL MAISTER.
»Na noge dečki, meč v roke!
Ne damo svete te zemlje! . -Za vedno Maribor bo naš. veli to vam poveljnik vaš!
Slovenski sem jaz general, do zmage vas bom popeljal!
Za mano stopajte krepko, svoboda vam plačilo bo, pesti! nas več ne bo sovrag, je konec zdaj germanskih tlak!
Slovenski sem jaz general, do zmage vas bom popeljal!
Kdor ljubi dom in narod svoj, pohiti urno za menoj?
Napočil nam je svetli dan. na plan. vi borci, vsi na plan!
Slovenski sem jaz general, do zmage vas bom popeljal!«
»O, vodja naš, vsi Tvoji smo, vsi v boj te srčno spremimo, da srečen bo naš rod, naš dom. popelji nas med bojni grom!
Slovenski ti si general —
do •••• vis. boš popeljal!«
GENERALU RUDOLFU MAISTRU ob 60-!etnici.
»Lieber rauchgeschvarzte Triimme-als ein windisch — Maribor...«
Pastor Mahnert v Norbert Jahnovj »Marburger Zeitting«.
»Rajše hočemo požgane razvaline kot slovenski — Maribor!« bil klic je suženjske davnine, ko na Jugu je medlel Svobode, zor...
Nas vodila je kultura tujih zvezd zajeta v trpkih vekov blodnje sanje. Kajnov greh uničil je zatišje gnezd in sveto zemljo je zajelo kruto klanje .,
A Bog, ki vojne vodi in krivico sodi. poslal med nas je Svojega moža:
Maistra generala, ki tuji je gospodi, izdal utripe tihe našega srca:
»Rajše hočemo požgane razvaline kot da pustimo tujcem Maribor, vsem minile bodo že skomine, ko spet nastopi njegovih borcev zbor?«
Maistrov borec.
"ajlepsa čednost m zvesto
DA Tt'~ "nVINI !N ČASTNI P*-.
V 11. številki »Pohoda« se je neki dobro znani »nesebični« nacionalni delavec obregnil ob Primorce, češ, da so »nekateri, ki neprestano povdarjajo in podčrtavajo svojo primorsko kvaliteto in stavljajo to kvaliteto v nameravano nasprotje napram takozvanim Kranjcem in Štajercem, ki smo jim vsem skupaj premalo nacionalni in smo sposobni le za to, da bi se vsedli v šolske klopi in poslušali nauk o nacionalizmu ter nacionalnem delu iz njihovih ust«.
Vemo sicer, da bi poslušanje tega nauka pri 'gosp. člankarju prav nič ne zaleglo, ker iz »zamorca je pač zelo, zelo težavno napraviti belca« in je sploh nehvaležno delo. Prepričani pa smo, da je tega nauka potreben in mu ne bi škodilo, če bi se hotel po njem ravnati. Poslušati bi ga moral pa prav iz ust primorskih Jugoslovanov — ne iz ust Primorcev, ker teh ne poznamo v pogledu narodnosti — ki so dokazali svojo ju
predvsem za to. da se ne izkorišča ideja pokreta v osebne in strankarske svrhe. Tu je jedro vprašanja. Ker je že »Pohod« v svoji 8. številki, pisal, da je NO »večno mlada, vedno kipi in vre ter meče iz sebe vse, kar ni čistega in dobrega v njej«, bo mogoče pisec članka razumel, zakaj se bori opozicija proti nekaterim gospodom, v obrambo katerih je tako nerodno uporabi! svoje inteligenčne zmožnosti. Torej ne vprašanje Primorcev in Kranjcev, marveč vprašanje zaupanja v voditelje pokreta v ljub-Ijanskem Oblastnem okrožju.
Prav zato, ker NO »ni pokret osebnih firm, uglednih ličnosti ter bolestnih ambicij, marveč pokret živega, življenja polnega, za samoobrambo sposobnega •in voljnega naroda«, ne smejo biti voditelji bolestno ambicijozni, temveč morajo biti neoporečeno moralne in politične preteklosti, kajti ni res, da »posameznik ne pomeni ničesar« pri NO. Po-
trpljenjem. Italijanski sodni akti lahko dokažejo, kaj in kdo so ti Primorci, Poznajo jih laške ječe in konfinacijski tabori, poznajo jih policijski agenti Italije, ki bi jih radi in z veseljem sprejeli in gnali v okovih v temnico. In to ne radi tega, ker so Primorci, temveč zato, ker so se borili in se še borijo za pravo, brezkompromisno jugoslovansko idejo.
More li pisec napada na Primorce pokazati kaj sličnega? Dosedaj nam ni znano, da bi se kdaj izpostavil nevarnosti radi in za idejo.
Njegov napad je dobro premišljeno in zvito podpihovanje mase k sovražnemu razpoloženju proti nesrečnikom, ki so izgubili vse radi svoje narodne zavesti in značajnosti, proti žrtvam fašističnega nasilja, katere itak nerazsodna masa že dolži, da so krivi gospodarske krize v državi. Načel pa je tudi vprašanje pokrajinske opredelitve, o katerem v isti sapi trdi, da je že likvidirano.
Zakaj pe bi raje odgovoril na očitke proti Oblastnemu odboru, iznesene od opozicije na sestanku, ki se je nedavno vršil, v kolodvorski restavraciji? Ali res nima drugih argumentov? Morda pa misli, da bo javnost verjela, da je sedanji spor med člani NO v ljubljanskem oblastnem okrožju res spor med Kranjci hi Primorci? Na preveč lahek način meni likvidirati zadevo.
Zadeva je bolj važna in pereča. Gre
goslovansko prepričanje z bojem in sameznik lahko mnogo koristi pokretu.
še več pa mu lahko škoduje, če je njen visok funkcionar, pa ne deluje v njegovem pravcu. Baš to je zabloda nekaterih gospodov, da istovetijo NO s seboj, kar ne bi smeli po njihovi lastni izjavi.
Ideja postane živa šele, ko se je oprimejo ljudje, verujejo vanjo in se zanjo borijo, drugače je ideja mrtva. Če se pa za idejo navidezno borijo ljudje s sebičnimi nameni, koristolovci ir, koritarji, pomeni za idejo marsikaj slabega in včasih udejstvovanje takih ljudi zamori pokret, ki je bil zastavonoša ideje.
NO se bo očistila sama od sebe vseh nečistih elementov, če so se in se bodo vrinili v njo, tudi če se bodo ti elementi še hujše' branili čiščenja. In to dejstvo nam je porok da bo vsak pošten Jugoslovan smatral poštene Primorce kot sebi enakovredne Jugoslovane, ker so si priborili to pravico z bojem proti sovražnikom jugoslovanskega naroda, ne pa kot goste, katerim gosp. člankar nekako milostno dovoljuje kot v svobodoljubni Jugoslaviji. Prepričani smo tudi. da je velika večina naroda drugačnega mnenja o Primorcih, kot pa pisec članka in to nam je v uteho in zadoščenje..
Da pa ne bo mislil člankar, da se morda potegujem za kakšno odborniško me5 sto, ali celo ono ljubljanskega župana, mu zaupno povem, da nimam za take funkcije potrebne kvalifikacije niti ambicije.	Primorc.
Odgovor na odgovor
Igračkarre z resnimi problemi
Pričakovali smo odločnejšega odgovora in ne zmedene izjave zapre-paščenega. Kaj ne, težko je bilo odgovoriti. Saj je zvenelo, kakor prisiljeno priznanje, otepajoče se v besedni igri in v nervoznem kriljenju s stavki. Tako se nam je mimo drugega oči talo, da smo trdili o finančni odvisnosti Zveze, med tem, ko smo ugibali, kdo jo bo rešil.
Stil članka spominja na razdraženo žensko naravo, n. pr.: način sramežljivosti, ki diha iz vrstic. Posebno ženska pa je končna gesta: najti krivca izven sebe. O Efijaltu smo slišali kot o klasičnem tragedu, ki so mu nadeli Grki krivdo svoje izgube — da opravičijo svojo nemoč, so ga obsodili za izdajalca.
In kaj neki smo izdali, ko pa ZMI v zadnji številki vse demantira? Sploh pa je reflektiranje na lažimora-lo, apel na ljudi, vtesnjene v predsod ke, danes nesodobno. Žongliranje z izdajstvom ter značajnostjo (zadnjega se ni izpisalo) spada v spovednico'. Ne čutimo se krivce, da bi se v zadevnem zagovarjali in ne najdemo fak torja, ki bi bil za tako terjatev kompetenten. Torej dovolj o tem- Postavili bomo svojo kritiko na stvarnejšo podlago:
Glede inteligenčne borze 'dela je jasno, da bi naj bila žarišče vsega de-1 lovanja ZMI. Po njenem delovanju lahko sodimo življenje vse organizacije. N. pr. ie nekoč tajnik NSZ nujno "j i -’f : :	Po-
bil je odgovor, da je treba takšno željo javiti teden dni preje, ker to ne gre tako hitro. — Drugi primeri, ko so delodajalci čakali po nekaj tednov, tudi po mesec dni na odgovor. Seveda so bila med tem prosta mesta že oddana. (Spomnite se raznih in-strukcij. službenega mesta v Nabavljahu zadrugi, službe prefekta v Banovinskem dečjem domu itd.) Borza kot taka, je za pozitivno uradovanje absolutno nemogoča. S to trditvijo ne dolžimo nikogar, ker v teh in takšnih razmerah drugače biti ne more-
Na Zvezinih legitimacijah je zagotovljena posameznim krožkom popolna avtonomija. Na legitimacijah-ki imajo še marsikaj čudovitega. In J6 dvetretjinska večina članov učiteljev-katerih je med brezposelnimi tudi P° splošnih statistikah dvetretjinska večina — v Mariboru- V ostalem pa Je nekaj članstva ZMI že uslužbeneg3-Javne podpore so prišle večinoma ^ učiteljski krožek. Tako je n. pr. la1?1 v septembru poslalo mariborsko tiči' teljsko društvo Din 1000.— ter izreC' no naglasilo: za podporo brezposd' nim učiteljskim abiturijentom! Ta vso ta pa se ni uporabila za podpore, inai" več za administrativno delo vodstva ZMI- Sploh je zadnji sklep seje ma' tičnega vodstva, da se ukine financ' na avtonomija posameznih krožkov-Zanimivo, kaj ne? Torej se naj deriat'-namenjen za podpore, nadalje uporab' a za tiskovine, papir itd.
Dosedaj nam je znan ie gr- primci-
v /m
r i b o r u, dne 29. IM. i9.it,v
»B O R B A«
Stran 3.
Pripravljajmo Slovanstvu
VELIKO NOČ!
Ustvarjajmo Veliko Jugoslavijo in popeljimo jo na evropsko pozornico
Jugoslaviji je že po njenem položaju odmerjena vodilna vloga na Balkanskem Polotoku. Kot glavna prehodna država, ki veže Vzhod in Zapad, je že v preteklosti, ko vsa tri plemena še niso bila združena, igrala odločilno vlogo. Nikjer v Evropi ni usoda tako razvrstila različnih narodov kot na Balkanu: Romani, Slovani, Albanci, Grki itd., vse to so narodi, katerih karakter je zelo različen, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je tudi versko Balkan zelo pester: imamo tu rimo-katolike, grko-katolike, pravoslavne, muslimane in nešteto drugih manjših sekt. Ni čuda, da je bil Balkan neprestano bojišče, začetek mnogih odločilnih zgodovinskih dogodkov, ki so imeli svoj višek s sarajevskim strelom.
Jugoslavija je morala nastati. Ni to samo slučaj. To je nujna posledica razvoja in osamosvojitve Slovanov vobče, n posebno južnih Slovanov. Ni pa nas združilo samo krvno sorodstvo, ker smo veje istega debla, nas so združili tudi skupni interesi, skupne težnje in boji. Vsak pravi Slovenec, Srb in Hrvat mora Plimo priznati, da si je nemogoče zamiš-bati Jugoslavije kot treh samostojnih držav, kajti one bi slej ko prej postale plen in kolonije sosednih velesil. Skupni interesi, skupna obramba naših pravic do zemlje, isto skupno poreklo so nas združili. Jugoslavija hoče, da ji svet prizna, kar ji po njeni zgodovini in položaju pripada, nič več, a tudi nič manj.
čijo (z balkanskim paktom). Da se nam Bolgari tako počasi bližajo, stoje v ozadju tudi druge sile. Dalje vidimo silen uspeh italijanske diplomacije, ki si je pred očmi vse Evrope osvojila Albanijo. Italija si je znala obdržati Zader, Lastovo... Na nedopusten način izrablja cerkev v svoje svrhe. Na mesto pokojnega goriškega nadškofa dr. Sedeja je prišel fašist Sirotti. Pa ne samo na ta način.
Na drugi strani imamo madžarsko diplomacijo, ki na najzahrbtnejši način intrigira proti nam. Uspehi, ki jih je imela Madžarska po svetovni vojni, to so uspehi njene diplomacije. Silna in neverjetno zapletena revizionistična propaganda sega do Londona (lord Rothermer) in v Ameriko.
Eden najglavnejših naših problemov je nedvomno vprašanje sposobne diplomacije. Preteklost nam je odkrila mnoge zablode, katere bi nam bile lahko prihranjene. Zdelo se nam je potrebno, da tudi s tega stališča obravnamo stanje Jugoslavije in je tako »BORBA« prvi list, ki opozarja na to aktualno vprašanje.
Dotakniti se hočemo tu nekoliko visokošolske mladine, ker je potrebno iskati tu novih smeri za nadaljuje delovanje. Akademska mladina, iz katere se rekru-
tirajo pozneje najvišji državni uradniki, bi morala biti za to težko in odgovorno delo dovolj pripravljena. Vsaka površnost in nedoslednost je tu težka in velika zmota. V poslednjem času se opaža, da se je pričela s posebno vnemo posvečati političnim problemom. Škoda le, da se pri mnogih jemljejo razna časopisna mnenja in domneve za podlago, medtem ko se globlje probleme pušča nerešene. Bodimo si že enkrat na jasnem: politika je umetnost in znanost, za katero je potrebno prav tako šolanih ljudi, kakor za vsako drugo znanost. Vsaka polovična izobrazba je tu škodljiva.
Do nam kaže sedanjost, še bolj pa preteklost. Ako ima kak nazor, bodisi svetovni ali politični dobro podlago. ~ bo prodrl., Nezmisel pa je, kakor to. delajo marksisti.
Mirnost in preudarnost sta temelja vsake zdrave politike.
Druga napaka je, da se danes obrača pogled preveč na ven. Seznanja se preveč z zunanjimi problemi (hiilerizem, fašizem, boljševizem itd,), pozablja pa se na naše probleme, na probleme Balkana in slično. Ni čuda, da je prav akademska omladina tu na mrtvi točki.
Bodočnost Jugoslavije je na Balkanu in edino tu. Od položaja, ki si ga bo znala pridobiti tu, je skoro vse odvisno. Kajti edino na ta način, da smo zavaro-
vani na Balkanu, bomo zavarovani proti Zapadu. Velik del akademske omladine je pričel spoznavati, da se je tu mnogo zanemarilo. Velika Jugoslavija bo morala postati njih ideal, za katero bo potrebno še mnogo naporov. Ali smoter je velik: Pripeljati mlade slovanske narode v evropsko pozornico, dati Evropi novih moči, ki jih tako potrebuje. Mi vidimo, da se Zapad krha. Kakor da sc se pričele pojavljati male. a pomembne razpoke. Zapad se je izčrpal. Vidimo tu razne poizkuse »s čisto raso«, preganjanje Židov, evgeniko, sterilizacijo itd., vse to so sumljivi znaki.
Na vzhodu pa opažamo prebujajočo se Japonsko, ki z neverjetno energijo razširja svoj vpliv proti Zapadu. Tu sta dve možnosti: Ali se bo Kitajska osamosvojila, ali pa bo napravila Japonska iz nje 'silno kolonijo, večjo in številnejšo od vse Evrope. To moremo pričakovati v bližnji bodočnosti. Položaj v'Evraziji-bo sledeči: Na vzhodu »prebujeni« japonski in kitajski narod, morda bo sledila Indija, na skrajnem zapadu pa že propadajoče evropske države. Med tema dvema svetovoma pa bodo še zdravi slovanski narodi. In tedaj bo nastopila historijska funkcija Slovanov: braniti Evropo, nje kulturo in civilizacijo pred azijskimi narodi.
- Prvi tak zgodovinski preizkus smo mi južni Slovani že prestali. Bila je to silna invazija azijskih, Turkov. Za to smo žrtvovali skoraj ves svoj razvoj in napredek, toda obvarovali smo Evropo. Ali Evropa bo potrebovala še slovanske pomoči. Morda v bližnji bodočnosti. Zato je naloga mlade generacije, da posveča vse svoje sile in zmožnosti problemom čim sbupneišega sodelovanja slovanskih narodov, a bližnji cilj naj bo ustvaritev Velike Jugoslavije!
Pripravljajmo Slovanstvu Veliko noč, ki ni daleč!
Geografski položaj Jugoslavije z ozirom na njene meje je izredno kritičen. Mejimo na mnoge države, ki so igrale že prej v evropskem koncertu vidno
vlogo. Tekom stoletij so si vzgojile diplomacijo, kateri mi šele doraščamo. Ne s,hemo pozabiti, da je danes diplomacija 'fiftogo važnejša od armade. Medtem, ko stopa armada na polju predvsem v pri-ttteru vojne, še mora borKi diplomacija vedno, biti oprezna, kritična, zvita. Sedaj, k'o stopafno vidno v krog evropskih držav, si imamo prizadevati, da bo tudi naša diplomacija na evropski^ višini. Ko bomo dosegli to, bomo dosegli vse.
Za vzgled, kaj lahko doseže diplomacija, navajamo primer italijanske diplomacije. V svetovni vojni si je s samimi Porazi razširila posest. Danes se v Ev-ropi govori samo o »italijanski« Dalmaciji. o jugoslovanski Istri, Koroški in Primorski ne slišimo ničesar. Na severu smo cbdar.i od Avstrije in Madžarske. Kako vodijo vsa pota teh dveh držav naravnost v Rim,'je splošno znano. Izmed sedmih držav, ki obkrožajo našo državo, 'mamo samo dve zaveznici, in to Romunijo (s paktom Male antante) in Gf-
^9. je dobi! učitelj, član ZM1, podpo-fo, in še ta jo je dobil od Protituber-^hlozne lige — po intervenciji Zve-Ze- Je ta primer edinstven?
. Po vsem tem ne razumemo, v čem Je oni »najodiočnejši in najlntenziv-'jciši boj za obstoj«? V čem je potrdilo o vrednosti takšnega obstoja? ^lorda v legitimacijah?
Odkod si jemlje ZMI kompetenco Za nabiranje prispevkov za podporo ?nezposelnim članom in to sedaj, ko .^.večina učiteljskega članstva presto m|a k snujočem se odseku pri mari-°0rski sekciji .1UU?
Naj na koncu omenimo še to: Orga-'zacija hoče članstvu priboriti boljši zn °\aj' "^° Noče izvesti s svojo bor-... Nekaj stvarnega v tem oziru je 'nozno izvesti le, če je ta zamisel aPn (kakor n. pr. drž. borza dela za nin-C pok!ice)- ali. če ima za seboj c.n° strokovno ali kako drugo or-fg. Nacijo, da more uradovati, opi-ai e Se na njeno moralno in materi-ie-i--?-im°č' ^se cirngO' je le nezrelo packanje z resnimi problemi.
brezposelnih intelektualcev.
Sodobni problemi
„Naše krvi je škoda, da bi za cenen denar umirali pri tujih strojih za tujega kapitalista ...
naše generacije
V zadnji številki naše »Borbe« smo obravnavali v uvodnem članku, kako si naša mlajša generacija tolmači Marxove nauke in njegov socializem; Hočemo nadaljevati kako si ona razlaga današnje socialne probleme in kje išče novih poti. Naša kmetska mladina je problem’ marksizma že rešila. Ne prizna ga v nobeni obliki. Nasproten je njenemu duhu, duhu naroda, ki ima svojo tradicijo, svoje običaje’, katerih ne more doumeti po-odinec, ki je o malih slovanskih narodih zelo čudnih nazorov. Vezanost na zemljo, na prirodo, ki jo kmetska omladina že po naravi popolnoma drugače pojmuje od marksizma, vse to je onemogočilo njegovo prodiranje na podeželje.
Težje je z delavsko mladino. Razmerje med delodajalci in delavci je tu odločujoče. Sramotno nizke plače, izkoriščanje. onemogočanje normalnega življenja. brezposelnost itd., vse to ni ostalo brez uplivov na mlado dušo. V delodajalcu ne vidi ta mladina človeka, marveč neko bitje, ki hoče iztisniti iz delavca zadnji ostanek življenjske sile za čim cenejšo ceno. To vodi delavsko mladino k odporu. Njena duševnost se osre-dotočuje samo okrog onega sredstva, ki daje možnost boljšega življenja — okrog denarja. Denar postane v duši mladega delavca najvišji smisel in namen. Od svojih starejših tovarišev sliši nekaj o nekem Marxu, ki je proti kapitalistom, (to je v bistvu vse, kar mladega človeka zanima) in takoj se vname za kaj takega. (V ogromni večini pa ima delavstvo popolnoma napačne pojme o Marxu. In kar jih ima, so le drobci, ki so ostali od raznih predavanj. Vse njegovo znanje se suče okrog dveh besed: kapitalist delavec.)
Kapitalist je v očeh delavske mladine človek, ki ogromno zasluži, ki pije šampanjec in se zabava z ženskami. Delavec ie suženj brez pravic. K temni pride še rdeča kravata in človek je: marksist, ki ga izrabljajo agitatorji v svoje osebne namene. Pri ogromni večini delavske
omladine pa sploh ne moremo; govoriti o marksizmu. Redki so taki izmed mladih, ki so prečitali Marxov »Kapital«. Do sem bi bilo vse v, redu. Nastopi pa nov moment ki igra pri nas zelo . pomembno vlogo. V severnem delu naše banovine je marksizem nemško pobarvan. To je dejstvo. Težek položaj, v katerem se nahaja naše delavstvo, izkoriščajo tujci, ki sejejo mržno proti vsemu. Na kratko: neizpodbitno je dejstvo, da skrivajo Nemci svojo izgubljeno bitko v politične ideje in ker je teren najpriklad-nejši med delavstvom: v obliki germansko pobarvanega marksizma. Ne smenno pozabiti: gospod tovarnar je tujec, gospod obratovodia je tujec, denar beži v tujino, tovarne in obrati imajo svoje sedeže v tujini, sirovine dobivamo iz tujine, vse je tuje. Pri nas iščejo samo ceneno delovno moč!
Delavska omladina je tu sama, brez podpore in zavetja. Povdariti moramo, da se je v tem oziru ogromno in neodpustljivo grešilo. Zapišimo si že enkrat v svoja srca: naše krvi je škoda, da bi za tako cenen denar umirala pri tujih strojih za tuje ljudi. Delavska mladina bo z obema rokama pozdravila svojega rešitelja. Nacionalizem ne zadostuje. Potrebno je socialnosti, borbenega socialnega nacionalizma, katerega glavni cilj bodi etični dvig in ekonomsko zboljšanje položaja našega delavca. Delavska omladina, kolikor jo je v našem pokretu bo dvojno hvaležna vsem, ki so jo dvignili!
Socialni nacionalizem mora vcepiti vsem spoštovanje do delovne roke, zreti mora v delavcu graditelja boljše bodočnosti, gledati v njem človeka, ki ima svoje pravice do življenja. Podpirati mora stremljenja delavske omladine in ji dati možnost svobodnega udejstvovanja. Ena glavnih skrbi, kjer se je doslej mnogo grešilo, pa bodi, da se omogoči nadarjeni delavski mladini možnost nadaljnje izobrazbe. V naše srednješole bi bilo potrebno uvesti več smisla za ro-
čno delo. Zato bi bilo priporočati obisk delavskih prireditev, uvajati obvezne ekskurzije v tvornice, da se učeča se mladina spozna z delavčevim delom v vsej ‘ njegovi veličini in pomembnosti. Takozvani marksizem bi pri mladih čez noč izginil.
Tretje vprašanje, ki ga moramo rešiti, je , vprašanje . intelektualne omladine, ki tako rada razmišlja, o raznih problemih, zasleduje svetovne dogodke in njih; odnose do domovine.. Če se vprašamo, zakaj se mladina toliko interesira za politiko, dobimo odgovor: v bistvu mladosti. Mladost je borbena, nikdar zadovoljna s trenutnim stanjem, strmeča k daljnim smotrom. V državni obliki ne vidi samo gole formalnosti, neke nadrejenosti in podrejenosti ljudi, njen ideal ima višji polet. Taka je zgodovina mladine povsod. Ni samo mrtva beseda, da kdor ima mladino za seboj, ima pred seboj bodočnost. S tako mojstersko taktiko izrabljata ta dejstva na primer H:t-ler ali Mussolini. V bistvu mladosti je. da oponira zastarelim nazorom, da išče novih, boljših.
Del mlajše generacije je sicer zadnja leta poizkusil z marksizmom. Toda kmalu je spoznal, da mu mariesizem ne more dati zadovoljivega odgovora. Intelektualna mladina je spoznala, da je potrebno njeno energijo Obrniti v drugo plodnejšo smer. Spoznala je že. da je obseg marksističnega gledanja ha življenje zelo ozek in da se potaplja v morju drugih, močnejših problemov. Mlajša generacija bo morala obrniti oči tudi k naši zemlji, k našemu kmetu. Vprašanje odnosa intelektualcev do delavca in kmeta bo potrebno temeljito rešiti. Vsaka distanca, vsako gledanje z viška na manueluo delo je zločin. Prva pot k boljši bodočnosti našega naroda je, da se nekateri ljudje, ki nočejo razumeti potreb zemlje, ki so gluhi za pereče socialne probleme, odstranijo. Vsem bi se moralo globlje vtisniti besede pokojnega našega kralja Osvoboditelja, ki je de-
Stran ?
»BORB A«
V Mariboru, dne 29. III, 1934.V
3al: »Bolj setni ponosen na svoj kmetski narod, kot na svojo kraljevsko krono.«
Našo intelektualno mladino čaka veliko in plemenito delo. Šola bo morala tu še mnogo popraviti. Problem vzgoje, ki se je pričel v poslednjem času reševati, se bo moral najenergičnejše nadaljevati. V katero smer nam povedo besede Le Bona, ki je o naši »latinski« vzgoji napisal sledeče: »Najprej bo potrebno preobraziti našo obupno vzgojo, ki odteguje od vsake iniciative in vsake energije tudi one, ki bi jim jo potomstvo zapustilo. Ona ugaša vsak plamenček intelektualne neodvisnosti, ker nudi mladini kot edini ideal osovraženo delo, ki zahteva samo napenjanje spomina in katere končni rezultat je, da postavlja na čelo vsake stroke možgane radi svoje suženjske sposobnosti: najne-sposobnejše za individualnost in osebne podvige«.
Morda bi kdo utegnil vprašati, v kaki j drugam.
zvezi je to z marksizmom? Prav ta neurejenost šolstva, ker mladina gleda v jedro mnogih težkih in napačno rešenih problemov, je glavno leglo našega marksizma med intelektualno mladino. Pravilna rešitev tega vprašanja in problemov naših mladih, iz katerih se rekrutirajo voditelji našega naroda, bi morala biti prva točka dnevnega reda. Da se tu ne molimo, nam jasno kaže neka zaplijenjena srednješolska knjiga, ki je izšla menda v Zagrebu, kjer je bistvo vsega tega gibanja izšlo iz neurejenih srednješolskih razmer. To priznavajo danes tudi naši največji pedagogi.
V bežnih obrisih smo orisali probleme današnje mlajše generacije in njenega stališča do marksizma. Iz navedenega je razvidno, da je pri nas marksizem obsojen na smrt, ker nima za seboj mladine in si je tudi nikdar ne bo mogel pridobiti. Mlade sveže sile imajo usmerjene svoje korake in uprte svoje oči vse kam
Odprto pismo našega borca Janka Gačnika iz Guštanja
Skrunilcem in tatovom njegove nacionalne časti
Moj preljubeznjivi tovariš g. Ivan Gabršček pripoveduje z njemu lastno naslado po Gušlanju, da sem nekoč pisal svoje ime v nemškem pravopisu (Gatsch-nig) in da hranim nemške knjige, avstrijsko patriotske vsebine. Razume se, da si tako pripovedovanje g. Gabrščka o moji preteklosti vsakdo razlaga tako, da sem bil narodno nezanesljiv in avstrijakant.
Ker sem po vsej dolini znan kot aktiven nacionalist, — saj me je neki rene-gat-inžiner nazval za »Ober-orjunaša« — je odkritje g. Gabrščka res učinkovalo kot senzacija in se o njem ne govori samo v Guštanju, marveč tudi že po drugih bližnjih trgih in vaseh. Radi tega se čutim kot predsednik, zlasti pa kot okrožni funkcionar raznih nacionalnih organizacij primoranega, da odgovorim na klevete,, ki jih naši nasprotniki in renegati razširjajo o meni. Ker ne morem tekati od osebe do osebe in iz kraja v kraj, prosim cenj. uredništvo »Borbe«, da mi odstopi v svojem listu nekoliko prostora za mojo izjavo v gornji zadevi-Najprej o moji narodni zavednosti oz. narodni nezanesljivosti. Oni, ki mi je osebno nenaklonjen, si tolmači stvar ta-ko-le: Kot Gatschnig je bil nemčur, kot Gačnik je sedaj iugosl. nacionalist. Drži se črk, le da bi mi škodoval na ugledu. Ne vpraša pa nikogar, kakšno je moje delo, moje življenje. Zraste! sam v Libeličah, ki niso daleč od Guštanja. Tudi v Guštanju samem bivajo mnogi rojaki, celo stanovski tovariši, ki poznajo moje življenjsko delo od rojstva dalje. Pri teli se ti infamni obrekovalci niso utegnili informirati! Držali so se golih črk, samo, da bi škodovali moji nacionalni časti. — Pozivam javno vse svoje znance, prijatelje in nasprotnike, naj se javijo pri g. Gabrščku in mu pomagajo dokazati, ali sem od svojega rojstva dalje, pred vojno, v vojni, ali pa pO' vojni in kjerkoli, le za trenutek zatajil svoj materin skj jezik ali pa zakril svoje vseslovansko čuvstvovanje.
Da pa bodo ti tatovi moje nacionalne časti lažje dokazali mojo nacionalno nezanesljivost, jim hočem na kratko orisati svojo življenjsko pot. — Mladost sem preživel v Libeličah, študiral sem v Mariboru, učiteljeval sem pred vojno pri Sv. Barbari v Slov. goricah, po vojni pa ves čas v Guštanju. Med vojno pa sem služboval pri 7. in 15. pešpolku, 1. in 2. gorskem strelskem in 27. črnovoj-niškem pešpolku. Moji nasprotniki trde, da kot častnik nisem hotel govoriti s podrejenimi slovensko. Pozivam vse tiste vojake, s katerimi nišam hotel govoriti slovensko, da pomagajo mojim nasprotnikom dokazati, če sem zatajil svoj rodni materinski jezik, pa četudi le za trenutek!!!
Glede nemških knjig izjavljam naslednje: Že kot dijak sem se zelo zanimal za knjige Nemcev o Slovencih oz. Slovanih. ^ Imel sem med drugimi tudi eno najbolj hujskaških knjig »Em Volk in
Not«, v kateri opisuje znani renegat Perkonig boje med Jugoslovani in Avstrijci !. 1919. na Koroškem. Tam piše tudi: »...v šupi leži težko ranjen jugoslovanski poročnik, čudimo se, da ga naši ljudje (Volkswebrovci) niso ubili spričo njegovega drznega, naravnost iz zivalnega obnašanja...« Ta ranjeni jugoslovanski poročnik sem bil jaz, Gatschnig. In ponosen sem, da sem kot težko ranjen in opljuvan ohrani! sredi divje in tuleče drhali čast jugoslovanskega častnika.
Končno glede mojega imena. — Kot otrok nisem mogel ukreniti ničesar, da bi me nemški župnik, ki me je krstil v Gradcu, vpisal v slovenskem pravopisu. Na učiteljišče sem se vpisal kot »Gačnik«, našel pa se je nemški profesor Fritz Nowotny, ki je zahteval, naj pišem ime tako, kat je zapisano v krstnem listu. Že kot dijak sem hotel uradno popraviti pisanje svojega imena. Priznani slovenski rodoljubi pa so mi takrat svetovali, naj popravo imena odložim do polnoletnosti. Ko sem postal polnoleten, se je moje ime tudi že uradno pisalo v slovenskem pravopisu. — Sicer pa mislim, da sem lahko ponosen, da sem bil kljub temu, da se moji, nacionalno še ne dovolj prebujeni koroški stariši niso pobrigali za pravilno pisavo mojega imena, vseeno še toliko slovansko narodno zaveden, da sem takoj po prevratu prostovoljno pomagal braniti tunel v Pod-rožici pred nemškimi tolpami, da sem pozneje zmrzoval na Ljubelju in krvavel za jugoslovansko nacionalno misel pri Hotimirovi vasi pri Celovcu. Vse v času, ko se je marsikateri skrunilec moje nacionalne časti pijan valjal po mariborskih gostilnah, pa četudi je imel svoje ime že ob krstu, po zaslugi zavednega župnika in svojih staršev — zapisano v našem pravopisu.
Maščevalnost iz osebne užaljenosti pn nekaterih ljudeh ne pozna nobene meje. Že meseca januarja so me skušali okle-vetati, ker sem sklepal z vodstvom nemškega podjetja sporazum, ki je imel izključno ta namen, da se koristi jugoslovanski narodni misli ob meji, predvsem pa, da se pomaga našim narodno zavednim delavcem. Tudi tu je potrebna razlika med političnimi hujskači s po-uemčevalniiom- nameni in med onimi, ki se zavedajo, da jim daje kruh majka Jugoslavija.
Ponovno poudarjam, da sem te vrste napisal, ker sem se čutil primoranega kot javen nacionalni delavec. Če sem pri tem moral omenjati svoje ime, je to radi tega, da se bo vedelo, kako brez podlage so ta obrekovanja. Izjavljam Pa tudi, da se rad bojujem z odkritimi narodnimi tlačitelji in nasprotniki, nikakor oa ne z lastnimi rojaki, najmanj pa s tovariši in sokolskimi brati!
Gačnik Janko,
šolski upravitelj v Guštanju.
Zli duh potuje ...
Vstajenje!...
Premraženi smo, bolj v duši kot telesno. Trume hite nasproti novemu življenju, na žarko sonce, da ožive in se jim podvoje sile in volja, in kdor nosi v sebi le neznatno življenje in tli v njegovem srcu ljubav do hiše in sela, do zemlje in spomina na dedščino očetov, ta zaviha rokave in napne mišice. .
Življenje, življenje! Samo ta misel se javlja kot gonilna sila vrvenja in krika probujenega človeka, v njej je prvenstvo klica od loga in trate, od njive in gorice. Milijoni strme v eno in isto smer. k enemu in istemu cilju in zahrepene po novem žitju. Ej, te neugnane sanje! Pustite, da se okopljejo na božajočem soncu, da se spuste na zemljo kot najplemenitejše seme dovolj krvavečega, a kljub temu še vedno močnega naroda! Vsaj v teh dneh!...
A prav tako je potrojil svojo zlo voljo tudi — zli duh in se jadrno pognal v svet. Nihče ga ne vidi — gospoda v fraku in klaku, z visokim ovratnikom in belo ovratnico in visokim cilindrom, ne vidimo ga, pač pa čutimo.
Nemoteno potuje od najbolj samotnih do gosto obljudenih selišč. Cei6 v osamljeno in napol podrto kočo, ki še komaj diha, a ne po lastni krivdi, celo tja povoha. Fo naši pameti bi se moral te koče izogniti, ki ima za najbolj svetli dan le kos rženca. Ne, zli duh hodi svoja pota in ima svoje račune. Stopi v bajto in bajtarju zdrkne žlica iz tresoče roke...
Oni-ie človek, ki se mu zli duh pravkar bliža, je menda tudi grešnik. Dela, dela in njegova skromna želja je samo ena, — da bi človeško živel na tej svoji, s krvjo stokrat poškropljeni zemlji in bi bil njegov dom bolj trden in zavarovan pred temi in onimi sovražniki. Zasanjal se je v del dobrot, le v majhen del, ki jih uživa recimo tisti-le gospod kljub temu, da ne dela... No, to bi že še šlo in zli duh bi mu prizanesel. A ta človek ima hujše napake; prva je, da deluje vse preveč po zakonih nagona, ne pa po onih razuma ali Intelekta —
—, kakor je edino prav sodobno. Drugič: delo »po nosu« rado misli glasno, prerado kriči in misli »svoje«.
Zato pa zli duh piše in piše in ubogi človek, ki to zavoha, obrača nos na vse štiri vetrove, ukrade se v svojo vest — in ta je pri človeku, ki se ravna po nagonu, zelo tenka —, jo otipava in tehta. Ne dobi na njej madeža. Ne razume svojega lastnega strahu, ker njegovo poštenje, porojeno iz dela po vekovečnem tempu in ritmu narave, čuva še druge kreposti, namenjene največjemu svetišču: narodu in domovini.
A zli duh piše...
Zli duh pokuka skozi okno orjaške hiše, kjer dan na dan brnijo stroji in se premikajo roke v stotere gibe. A danes ie ta velika lupina prazna in stroji počivajo. Mir utrujenim rokam, ki snujejo le dobro, koristno in lepo!
Zli duh piše: »Drznejo se kazati s kazalcem ... Radi bi kaj več skovali za svoje roke, za svojo deco in hišo... O krivicah kriče in o nevarnosti naroda in države... Domišljuje si, da so dobri za to in ono, tukaj in tam...«
Isti hip je klonil utrujeno glavo tudi oni suhljavi gospod s čudnim nazivom idealist, ki se ga je zli duh doteknil in mu zaničljivo pošepnil:	»Družina, po-
manjkanje ... lahko tudi na cesto. — Ne veš še tega, he, he, he?« »Za našo zem-
ljo in našo kri!« je uporno udaril gospod po mizi.
V hipu, ko se je pojavil zli duh med družbo, kjer je tekla živa, iskrena >n topla beseda, se ie na atih licih pojavil3 sumljiva pega.
»Gromovniki...«, je praskal zli duh v svoje računske bukve ... Splazil s® ie. neviden kot povsod in vselej, na ulico in v gledišče, v park in na osamljena pota je končno popisal vse debele bukve.
»Tako! Ti da so najboljši med dobrimi... He, he, he!«
In je odhitel. V svojem krogu je odpri svojo težko potno torbo in stresel iz nje grmado popisanih papirjev. Poln® oči si je nadelo debele naočnike, široko so zazijale ustnice in brale, brale... Zadovoljstvo se je razlilo na njih lica.
»Mnogo, mnogo!« so se čudile velike oči.
»Preveč!« se je slišalo od nekod.
Takrat so zdrknile glave na prsi, tudi ona popotnega zlega duha.
Nekaj prijetnega je završalo v zraku*
Celi e
ZAHVALA.
Podružnici Narvdne strokovne zveze v Celju se najprisrčnejše zahvaljujem za dano mi denarno podporo ob priliki moje bolezni. — Vinko Frajtag.
tJCaro
Gosposka ulica 13
Nacionalisti izogibajte se samozvanih ,nacionalnih* ovaduhov!______________________
Hrastnik
PRAZNOVANJA PRI RUDNIKU
so vedno pogostejša. Dela se samo P0 tri dni v tednu. Vpričo majhnih zaslužkov in nizkega števila delovnih dni, je — razumljivo, — nastala zopet beda h1 skrb v družinah rudarjev. Kmalu bodo, kakor se čuje, zopet pričela pogajanja med T. P. D. in železnico za dobavo premoga. Do sedaj so ta pogajanja se vsako leto potekala zelo počasi, rudnik pa je tačas radi pomanjkanja naročil počival. Umestno bi bilo, da se pogajanja prično še pred pretekom obstoječe pogodbe, da delavstvo ne čaka izida istih brez dela in s praznim želodcem-Gospoda naj blagovoli upoštevati, da mora narod živeti in da ni on kriv, da J® brez dela, temveč pretirana racionalizacija rudnikov, ki se je izvedla zato, da se velekapitalu poveča dobiček.
Dramski odsek je osnovala tukajšnja podružnica N. S. Z., h kateremu se i® prijavilo že precejšnje število sodelujočih. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev tega odseka ter pričakujemo, da nas bo prav kmalu razveselil s kakšnim odrskim delom iz delavskega življenja*
Jesenke
Odbor podruž. NSZ na Jesenicah za
Javornik in Dobravo želi vsem svojim
članom vesele veliko n očn®
praznike!
_______________
PRIREDITEV DELAVSTVA HUTTER' JEVE TOVARNE.
Pri zadnjem poročilu o družabnem ve' ceru nacionalnega delavstva tovarn® Hutter je pomotoma izostalo ime Slavčeve, ki je iz prijaznosti spremljal3 tov. Žnideršiča na klavirju. Tem potom ta nedostatek popravljamo.
Na zahtevo g. Partliča Rudolfa, P°' sestnika, gostilničarja in župana v T&' Dupleku p. VuTberg, objavljamo slede®' popravek notice, objavljene v št. 28. m sta »Borba« z dne 15. 12. 1933 na str3' ni 2. stolpec 4. pod naslovom »Pismo 1 okolice«; 1. Ni res, da bi bilo pri Pfrt' licu zadnje čase zatočišče vse nemšl®11' tarije, kjer se ista nemoteno izživlja, {e. pa je, da uživa g. Partlič Rudolf ^ Slovenec splošno zaupanje svojega okr3 ia. kar se je izkazalo z njegovo ponovi’ izvolitvijo za župana občine Zg. Dubl®^ in tudi z izvolitvijo pri poslednjih v°' litvah dne 15. 10. 1933., ko je bil Ijen za župana velike združene ®bcine Duplek na kandidatni listi vsedrž3^11^ Jugoslovanske nacionalne stranke, vsi® Česar je popolnoma odveč priporoči oblastvom, da bi Partličevi hiši P°sV tila malo več pažnde.
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urehiie In odgovarja Rudol f ,Germ v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna d, d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Maribora