Odlog podpisa in opozorilo Izvršni odbor izobraže- DELAVSKA ENOTNOST [ 26. MAJA 1973 - ŠT. 20 - L. XXX Predsedstvo RS ZSS je na-torkovi seji sklenilo v zvezi s kadrovskimi spremembami v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije razglasiti javno kandidaturo za dipl. inž. Janeza Barboriča kot nepoklicnega predsednika in za Ivanko Vrhovčak ter Stanislava Kavčiča kot nepoklicnih podpredsednikov republiškega sveta. Strinjali so se tudi z uvedbo nove funkcije generalnega sekretarja RS ZSS in z razglasitvijo kandidature Jožeta Globačnika, ki naj bi to dolžnost opravljal kot imenovani funkcionar republiškega sveta. Predsedstvo je še sklenilo republiškemu svetu predlagati^ naj za novega glavnega in odgovornega urednika ter direktorja CZP Delavska enotnost imenuje sedanjega podpredsednika RS ZSS Iva Tavčarja. Seja predsedstva se je nadaljevala z razpravo o osnutku sklepov za IV. konferenco ZSS. Pri tem so poudarili, naj bodo predlogi sklepov jasni, uresničljivi in s tem tudi obvezujoči. Naslednja točka dnevnega reda je bila posvečena oceni dosedanje in programu tekoče mednarodne aktivnosti slovenskih sindikatov, zaključila pa se je z razpravo o programu in poročilu delovne skupine za družbeno akcijo na področju stanovanjske gradnje. f; ♦ ! i valne skupnosti SR Slovenije je sklenil odložiti podpis družbenega dogovora, ki določa višino dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. ♦ i I ♦ ♦ Zakaj se je tako odločil, zakaj je odložil podpis dogovora, o tem je te dni obvestil podpisnike družbenega dogovora, izvršni svet Skupščine SR Slovenije in politični aktiv Slovenije, tudi repu- bliški svet Zveze sindikatov I Slovenije. V Planini pri Sevnici so se v nedeljo zbrali mladi delavci iz vse Slovenije in kot brigadirji začeli delovno akcijo ,JKozjansko 73“. Po J}ekaj letih premora je slovenska mladina tako ponovno oživila mladinske delovne brigade. Letos naj bi mladina zgradila 6 kilometrov dobo cesto od Gračnice do Ledinščice, ki naj bi bil del povezave doslej praktično odrezanega Kozjanskega z bodočim spominskim “Olgo Parko Oj n tv. n m s središčem v Kumrovcu. Nova cesta naj bi pripomogla k hitrejšemu razvoju tega področja ali, kakor zatijujejo mladinci, cesta naj 'i omogočila mladim Kozjancem da bi ostali in dostojno živeli doma. »Prav zato smo z veseljem sprejeli pobudo šentjurske občine," je na otvoritveni slovesnosti poudaril predsednik RK ZMS Ljubo Jasnič. jtatošnjo delovno akcijo pa imenujemo tudi kadrovsko, saj se bodo mladi delavci, dijaki in študentje na njej usposobili za vodenje akcij, ^bodo sledile prihodnje leto." — Foto: A. Agnič Pred ustavnim sodiščem Zvedeli smo, da bo 1. junija letos Ustavno sodišče SR Slovenije imelo v prostorih Izvršnega sveta SR Slovenije javno obravnavo, na kateri bo ocenilo skladnost določb zakona o osnovni šoli in zakona 0 izobraževalnih skupnostih in o financiranju izobraževanja v SR Sloveniji z določbami Ustave SR Slovenije. Gre za presojo šolnine za osnovno šolanje odraslih s stališča ustavnih določb - problem, ki ga I« lani v maju pri Ustavnem sodišču SR Slovenije sprožilo uredništvo Delavske enotnosti, kasneje pa tudi predsedstvo Zveze mladine Slovenije. Prošek za pripravo umetne brezalkahoJne pjjoče okusi: limono, pomoronča, jagodo, malino, češnjo Prehrambena Industrija Portorož 444 >4444444444444^ Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka STE ŽE PODPISALI PRISTOPNO IZJAVO DOGOVORA 0 DELAVSKI ENOTNOSTI? VSEM PODPISNIKOM DOGOVORA ZAGOTAVLJAMO PRI OBJAVI RAZPISOV da 95 % realizacija samoupravnih sporazumov ni več sprejemljiva, saj so cene in življenjski stroški že v prvih mesecih močno prestopili predvidene meje. Prav zato je sklenil odložiti podpis družbenega dogovora in opozoriti na kritičen položaj vzgoje in izobraževanja. V teh dejavnostih namreč osebni dohodki močno zaostajajo, sredstva, s katerimi bi po družbenem dogovoru izobraževalna skupnost lahko razpolagala, pa omogočajo le 95 % realizacijo sa- 4 moupravnih sporazumov in torej zamrznitev osebnih dohodkov na tej ravni za vse leto 1973. Že zdaj pa lahko opazimo močan odliv prosvetnih kadrov na druga področja, kjer zamrznitve ni. Odhajajo najboljši in najbolj potrebni. Kaj bosta, denimo, storili srednji ekonomski šoli v Mariboru in Murski Soboti, če bosta v resnici izgubili vse ekonomiste, o čemer že prihajajo signali. O begu prosvetnih delavcev iz prosvete pa opozarjajo tudi že nekatera zelo konkretna poročila iz posameznih občin. In drugo! Po družbenem dogovoru, kakršnem je zdaj oblikovan in ki upošteva le 95 % realizacijo osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih, naj bi izobraževalna skupnost SR Slovenije v drugem poletju zbrala po poti samoupravnega sporazumevanja z delovnimi organizacijami manjkajočih 28,000.000 din. Ker pa se izvršni odbor zavzema za dosledno izenačevanje osebnih dohodkov na vseh področjih in za 100 % realizacijo samoupravnih sporazumov, opozarja na to, da bi morali proučiti vse možnosti za zagotovitev dodatnih sredstev -najmanj 53,000.000! f Ugotovili so, da so bila stališča in pripombe izvršnega odbora k prvemu predlogu družbenega dogovora sicer primemo upoštevana. Takrat je izvršni odbor sprejel stališče, da se tudi vzgoji in izobraževanju kot vsem družbenim dejavnostim zagotovi letos 95 % realizacija samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kot je to bilo zapisano v skupščinski resoluciji o ekonomski politiki v SR Sloveniji za leto 1973. Seveda ob pogoju, če se bodo tudi vsa dmga ekonomska gibanja ohranila na ravni, predvideni s to resolucijo. In končno opozarjajo, da izvršni odbor ne more prevzeti odgovornosti za izredno dolgoročne posledice, ki jih ima odhajanje kadra, niti se ne strinja s tem, da breme stabilizacije ni enakomerno porazdeljeno na vse delovne ljudi. Zdaj, v petem mesecu leta pa izvršni odbor ugotavlja, Kaj lahko zapišemo še k temu odlogu podpisa družbenega dogovora Le še to, kar smo že zapisali pred štirinajstimi dnevi v našem čas-niku: tudi sindikati so za 100 % realizacijo samoupravnih sporazumov v dmžbenih dejavnostih, seveda ob dohodkovnih možnostih, ki jih posamezna delovna organizacija ima. Te možnosti pa so odvisne seveda od realizacije delovnih programov in čimprej naj bi bile odvisne tudi od neposrednega samoupravnega sporazumevanja med izvajalci in koristniki teh programov. S. G. i t f 4 4444444444444 SZAjj&Z Vlil. KONGRES ZSS | UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVe] Dipl. inž. Janez Barborič (rojen 3. 12. 1931) je skoraj vso delovno dobo zaposlen v Železarni Štore, kjer zdaj opravlja dolžnost glavnega inženirja 117. panoge. Vseskozi je bil aktiven družbenopolitični delavec: skojevski, mladinski in sindikalni funkcionar, republiški poslanec. V članstvo ZK je bil sprejet leta 1959. Zdaj je predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Celje, član zveznega odbora tega sindikata in član Sveta ZSJ. Je aktiven, preudaren in ugleden sindikalni delavec, v svoji stroki pa po vsej državi znan kot odličen strokovnjak. Njegovo dosedanje uspešno delo, privrženost interesom delavskega razreda in zavzetost za njihovo samoupravno uresničevanje zagotavlja, da bo Janez Barborič lahko uspešno opravljal funkcijo predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Stanislav Kavčič (roj. 1. 11. 1938) je visokokvalificiran elek-troinstalater, zaposlen kot vod-, ja montažne linije ožičenja v Iskri-Elektromehanika Kranj. Kot družbenopolitični delavec je aktiven zadnjih deset let, član ZK pa od 1955. leta. Zdaj je član delavskega sveta združenega podjetja Iskra, sekretar tovarniške konference ZK in član kadrovske komisije pri občinski konferenci ZK Kranj. Ob aktivnem delu v samoupravnih organih in v organih ZK se je seznanil tudi z delom sindikalne organizacije. Je aktiven borec za uresničevanje interesov delavcev in ker je tudi sam delavec v neposredni proizvodnji, bo kot podpredsednik RS ZSS nedvomno lahko mnogo pripomogel k učinkovitemu delovanju republiškega sveta. Predlog kadrovskih sprememb v RS ZSS Skladno z novo družbeno vlogo in nalogami sindikatov ter Zveze sindikatov in skladno z uveljavljajočimi se delegatskimi razmerji v družbi in v sindikatih je kadrovska komisija RS ZSS predlagala, naj bi funkcije predsednika in podpredsednikov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v bodoče opravljali nepoklicni sindikalni delavci. Tako bodo funkcionarji v stalnem stiku z delavci v svojih delovnih organizacijah in z njihovimi resničnimi problemi in interesi. Po opravljenih posvetovanjih v ustreznih občinskih in republiških organih sindikatov, v republiški kadrovski koordinaciji ter še v nekaterih drugih organih je kadrovska komisija RS ZSS predlagala, naj bi za predsednika RS ZSS izvolili JANEZA BARBORIČA, glavnega inženirja 117. panoge v Železarni Store, za podpredsednico RS ZSS IVANKO VRHOVCAK, vodjo ekonomske propagande in informativne službe v veletrgovini Mercator Ljubljana, za podpredsednika RS ZSS pa STANISLA VA KAVČIČA, vodjo montažne linije ožičenja v Iskri-Elektromehanika Kranj. Skladno s temi predlogi je kadrovska komisija še predlagala, da bi razrešili njunih dolžnosti sedanja podpredsednika RS ZSS Jožeta Globočnika in Iva Tavčarja. Da pa bi strokov-nopohtične službe republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v bodoče lahko delovale skladno z novimi razmerji • med Zvezo sindikatov in sindikati, je kadrovska komisija še predlagala, naj bi uvedli novo funkcijo generalnega sekretarja RS ZSS kot imenovanega funkcionarja republiškega sveta. Po predlogu komisije naj bi to dolžnost opravljal JOŽE Predsedstvo RS ZSS je na seji v torek, 22. maja, soglasno sklenilo javno raglasiti kandidature, kot jih predlaga kadrovska komisija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Po istem sklepu predsedstva naj občinski sveti zveze sindikatov in republiški odbori sindikatov posameznih dejavnosti do 10. junija obravnavajo predlog kadrovskih sprememb v vodstvu RS ZSS in zavzamejo svoja stališča Predlagane kandidate pa bo republiški svet izvolil na plenarni seji po končani IV. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 18. junija letos v Ljubljani Predsedstvo RS ZSS je na tej seji tudi sklenilo predlagati repjubliškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, da za novega glavnega in odgovornega urednika ter hkrati direktor ja časo-pisno-založniškega podjetja Delavska enotnost imenujejo sedanjega podpredsednika RS ZSS IVA TA VČARJA. Ivanka Vrhovčak (roj. 10. 3. 1933) je zaposlena kot vodja ekonomsko-propagandne in informativne službe v veletrgovini Mercator Ljubljana. Dokončala je I. stopnjo Filozofske fakultete, v ZK pa je bila sprejeta leta 1950. Ves čas je aktivna družbenopolitična delavka, ki se je kot novinarka Delavske enotnosti temeljito spoznala z delovanjem sindikatov in zveze sindikatov. Zdaj je sekretarka sveta ZK veletrgovine Mercator, sekretarka konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije, članica predsedstva konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije in članica zvezne konference SZDL Jugoslavije. Je zavzeta borka za uresničevanje interesov delavskega razreda po samoupravni poti, kar ji bo ob temeljitem poznavanju sindikalne organiziranosti in delovanja sindikatov omogočilo, da bo lahko dobro opravljala funkcijo podpredsednice RS ZSS. Jože Globačnik (roj. 27. 10. 1923) diplomirani politolog, član ZK od 1944. leta. V preteklosti je opravljal številne družbenopolitične funkcije in bil med drugim predsednik MLO Maribor, sekretar MK KPS Maribor, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Maribor, predsednik RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, zvezni poslanec. Zdaj opravlja razen nalog podpredsednika in' v. d. predsednika RS ZSS še funkcijo predsednika Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Znan je kot dober organizator in izreden poznavalec organizacije in delovanja sindikatov. Z dosedanjim delom je veliko prispeval k uspešnemu delu sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije DELEGATI GOVORE JOŽICA ŠIFRER: V EMO smo sl zadali, da do konca leta odpravimo nočno delo žensk. INŽ. MIRKO JUG: Radi bi združili sorodne dejavnosti, od proizvodnje, prek predelave do trgovine. Prednosti take združitve so več kot očitne. Besede in dejanja Z Jožico šifrer sva takoj našla »skupni jezik«. Ne le zato, ker je po naravi zgovorna, pač pa predvsem zato, ker ji kongresna tema »leži pred nosom«. V 3500-čianskem kolektivu celjskega Ema, v katerem je Jožica zaposlena kot robilka v dekor oddelku, je 900 žensk. Mnoge med njimi delajo še vedno ponoči, v emajlirnici v »obratu tri«, kjer je največ nočnega dela, so zaposlene večinoma ženske. Takole je pripovedovala delegatka za Vlil. kongres slovenskih sindikatov: ,,Delo je take narave, da bi bil prehod na dve izmeni precej težak. Praktično se ob tekočem traku in v emajlirnici dela ves dan. Na delavskem svetu smo se že pogovarjali o ukinitvi nočnega dela za ženske." Kljub tehtnosti predloga, da bi nočno delo žensk ukinili, je na delavskem svetu prevladala zmernejša pot: zaradi ekonomskih pa tudi tehnoloških težav bo tretja izmena ostala do konca tega leta. Medtem pa naj bi kolektiv ta problem rešil. „Kupiti nameravanio še eno žgalno peč, pri kateri naj bi zaposlili nočno izmeno. Tako bi v dveh izmenah naredili prav toliko izdelkov, kot jih sedaj v treh. Ne vem pa, kako bomo zbrali denar za peč. Tudi mi ni znano, kdaj naj bi ta peč začela obratovati." „0 katerem problemu bi na kongresu, poleg omenjenega, še spregovorila? “ „Težko bi se odločila, saj se mi zde vsa vprašanja, o katerih naj bi na kongresu razpravljali, zelo pomembna. Kot ženska bi tudi poudarila potrebo po večji skrbi družbe za gradnjo vzgoj-novarstvenih ustanov. Sama še nimam družine, vendar dobro poznam težave svojih poročenih kolegic, mater." .JVlenite, da bi moralo podjetje bolje poskrbeti za matere z otroki? “ ,Ne, zato pa bi morala družbena skupnost vlagati več sredstev za gradnjo varstvenih ustanov. V Celju vem za vrtec, ki so ga zgradili ne- KI p! Pl SI« ta ta lin m mm ■ lil »S mm mm mm mm pit p lil ««I ■P lil ■lil m mm ■ lili? tr iti lili šil lili ta davno in sprejme kalcih 120 otrok. V tistem okolišu pa je otrok, ki bi sodili v varstvo, precej več. Zakaj ne bi zgradili večjega vrtca, saj bi eh velik vrtec veljal znatno manj kot dva manjša." Po krajšem premoru, v katerem je- iskala oporne točke za novo trditev, je dodala: ,JVloti me predvsem to, da mnogo več govorimo o potrebnosti otroških varstvenih ustanov, kot pa dejansko storimo. Sama še nimam skrbi s tem, kaj dela otrok doma. Prepričana pa sem, da bi naredila v službi precej manj, če bi v meni neprestano glodala skrb za otroka, ki je doma brez varstva. Je pa pri nas veliko delavk, ki se jim v delovno koncentracijo kradejo takšne misli. Kakšen je potem njihov delovni učinek? “ Tovarna Emo je trenutno v gospodarskih težavah. Jožica Šifer je poleg drugega tudi član disciplinske komisije. Zato: „Ali je fes, da se v podjetju pojavlja nediscipliniranost v večjem obsegu, da delavci odhajajo predčasno z dela, da delovna vnema peša? “ „Menim, da so takšni pojavi le posamični. Verjamem, da je delovna vnema v zadnjem času, pač zavoljo slabih gospodarskih rezultatov in negotovosti glede prihodnosti podjetja, neko-likanj popustila. Predčasno pa odhajajo z dela predvsem tisti delavci, ki sicer ne bi mogli ujeti prometne zveze z domačim krajem. Ti pa izgubo zadnje pol ure delovnega časa nadomestijo med časom za malico. Seveda je vprašanje, ali je zdravo, da ti delavci nimajo odmora med delom, vendar zaradi svojih predčasnih odhodov ne narede nič manj kot drugi." R.B. Po navpičnici Inž. Mirko Jug, eden izmed novogoriških delegatov za Vlil. kongres ZSS, je vodja enote Kmetijskega kombinata Vipava. No Goriškem je znan kot prizadeven družbenopolitični delavec: je podpredsednik odbora sindikata delavcev kmetijske in živilske industrije, član občinske skupščine... Mirko Jug se intenzivno ukvarja z integracijo kmetijstva na Primorskem. Tako je naš pogovor stekel prav o tem vprašanju. STRAN 2 »i m mm m šili * ■ ,Ko smo si pred časom goriški in vipavski kmetijci podali roke in s tem začeli skupno kovati načrte za jutrišnji dan, smo v svojih integracijskih željah storili pravzaprav šele prvi korak ..je pripovedoval inž. Mirko Jug. „Re.s je sicer, da sega sedanji Kmetijski kombinat Vipava vse od Podnanosa pa tja do Mirna, to je do državne meje, in od reke Vipave do Soče, toda kljub temu je šlo le za horizontalno integracijo-Kakorkoli, prvi korak je storjen in sedaj je naloga nas vseh, da speljemo svoje načrte do konca, da uresničimo tudi vertikalno integracijo ...“ ,Nnni lahko podrobneje razložite svoje načrte in cilje? “ „Tako kot marsikatero občino v Sloveni]1 tudi našo tare razdrobljenost v gospodarstvu-Posebno pereče pa je povezovanje kmetijska proizvodnje s trgovino in s tem neposredne p°' vezave proizvajalce s prodajo njegovih artiklov-Ob analizi razmer v trgovini in kmetijstvu srno s tem v zvezi naleteli na vrsto problemov. NaJ omenim le nekatere: primanjkuje nam ustrezni11 trgovskih lokalov, nimamo dovolj skadišč, možnosti kmetijske proizvodnje so slabo izk°' riščene, premalo so izkoriščene razpoložljiv6 , kapacitete v predelavi, sredstva za nadaljnji raz-voj so razdrobljena, politika razvoja kmetijstva in trgovine neenotna, centri, ki programirajo na; | daljnji razvoj ne delajo z roko v roki, po en! plati primanjkuje strokovnih kadrov, po drug1 ( pa so neizkoriščeni itd., itd. S temi in podob- . nimi problemi se pri nas ubadajo številna pod' 1 jetja, kot so denimo: Trgovsko podjetje Grosis' ^ Gorica, Zunanje trgovsko podjetje export, Km®" tijski kombinat Vipava, Živinopromet Nova Gorica, Trgovsko podjetje Manufaktura, Kmetijska zadruga Brda in druga. Vsa ta podjetja se p11 r t f k P svojem poslovanju iz dneva v dan srečujejo in86 med seboj pravzaprav dopolnjujejo in stemde' jansko tvorijo neko celoto. Pri vsem tem P3 močno pogrešamo potrebno specializacijo usklajeno delitev dela. Namen integracije f torej v odopravljanju naštetih pomanjkljivosti1 s tem v pospeševanju omenjenih panog našega gospodarstva." „In kako daleč ste z uresničitvijo teh spodbudnih načrtov? “ ,,Kljub temu, da gre za integracijo, ki seg3 izven občinskih meja, smo računali, da bom0 organizirali referendum že letos poleti. Ker p3 so se v zadnjem času pojavila še nekatera ze|° močna podjetja, denimo Mlinotest in FructallZ Ajdovščine, ki se resno zanimajo za omenjeu0 združitev, se bodo priprave verjetno malce za- P vlekle A. UL- DELAVSKA ENOTNOST - ST. 20 - 26. MAJA Vlil. KONGRES ZSS U60T0VITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREPKONGRESNE RAZPRAVE | IVAN JERMAN, urejevalec stro-15': Prekinitev dela pri nas ni bil **'; a. Izkušnje kažejo, da smo vsakič “Skaj pridobili. Tokrat se je moj 0sebni dohodek izboljšal za 100 din sečno. Če ne bi prekinili dela, bi P1 tej draginji torej ostal na istem! *®m> da ta način ni priljubljen niti Primeren. Očitno pa pomeni edino 5'bznost, da se naši vodilni sploh ganejo in da so se pripravljeni pogovarjati z ljudmi, da, skratka, naj-oejo čas za razgovor z delavci! Če bi ,5 ^vedali, da smo pri tej draginji nezadovoljni z osebnimi do-I^aki, sem trdno prepričan, da v na-Podjetju ne bi tako mečkali s Pripravami na spremembo pravilnika ? delitvi osebnih dohodkov. Še ne-jpaJ: de bi naši vodilni upoštevali, da nezadovoljstvo bolje preprečiti Pa gasiti takrat, ko že prekipi, bi tU oajbrž tudi odnos do delavcev ooijšL Veste, če ga vodilni kaj polo-V^o, tisto spretno skrijejo, če pa je eiavec kriv, zmeraj plača vso ceho, ™ čemer nadrejeni ne izbirajo izra- MATILDA MESARIC, prebiralka v DE 520: Medtem ko so se delavke nekaterih naših oddelkov zbirale na dvorišču, da bi potem odšle na sestanek v menzo, smo v našem oddelku delali bolj ali manj normalno. Šele po malici sem izvedela, da je bil tistim, ki so prekinili delo, izplačan nižji osebni dohodek, kot pa bi moral biti, medtem ko smo v našem oddelku dobili točko plačano po vrednosti, kot je bila dejansko dosežena. Šele veliko kasneje se je izkazalo, da je do razlike med vrednostjo točke in dejanskim izplačilom prišlo zaradi tega, ker je bilo treba vrniti poprej izplačano akontacijo. Na to pa prizadetih nihče ni spomnil pred izplačilom ... Veste, če bi se v našem oddelku zgodilo kaj podobnega, pri prekinitvi dela ne bi sodelovala, temveč bi spregovorila na pravem mestu, čeprav bi me v tistem trenutku zabolela resnična ali namišljena krivica. Škode zaradi prekinitve dela namreč ne bomo tako lahko nadomestili. SILVA SFILIGOJ, zamenjevalka: Prekinitev dela pri nas je bila izraz nezadovoljstva, ki ima več vzrokov. V osnovi bi jih razvrstila med zu n sinje, na katere ne moremo vplivati, kot so, denimo, cene in draginja, pa na notranje, ki jih ne odpravljamo, vsaj dovolj hitro ne. Ker so dvojni vzroki za to, da slabo živimo, smo toliko bolj občutljivi za vse tisto, kar bi po našem mišljenju morali storiti vodilni, a ne storijo. Bom kar naravnost povedala, kaj mislim: v zvezi z draginjo nas vodilni tolažijo, da se bodo osebni dohodki popravili, ko bo nov pravilnik, vendar se obljube uresničujejo tako počasi da še polž hitreje leze. Po drugi strani pa niti tistega, kar zaslužimo, ne dobimo izplačanega v celoti. V našem oddelku presegamo norme tudi za 50 %,_ izplačan pa dobimo le 25 % presežek. Ljudje se sprašujejo, kam gre ta denar, odgovora pa ne dobijo. Zato pa so nas po zadnji prekinitvi dela potolažili z draginjskim dodatkom za en mesec... , pre kontrolor: Med prvomajskimi prazniki-sem se na Češkem na lastne oči prepričala, da tam celo spominke povsod prodajajo po istih cenah, medtem ko moraš pri nas dobro pomisliti, kje boš kupil osnovne življenjske potrebščine in predmete vsakdanje rabe, da ne bi že v sosednji trgovini spoznal, da si plačal več, kot bi bilo treba. To se mi ne zdi pošteno, pa še občutek imam, da trgovci goljufajo na vseh koncih in krajih, ker pač izkoriščajo naš sistem, ki vse to dovoljuje. Če pomislim še na zamrznjene osebne dohodke in prav tako zamrznjene prodajne cene naših izdelkov, se nezadovoljstvu naših ljudi sploh ne čudim niti me ne preseneča to, kar se je pri nas zgodilo. Lahko namreč popravimo prav vse, kar je pri nas narobe, med drugim tudi to, da režijski delavci - sama sodim mednje - v načelu ne bodo več vsaj za 10 % slabše nagrajeni, kot če bi bila njihova delovna mesta v proizvodnji, ' tako močnemu vplivu zunanjih vzrokov in draginji nikakor ne bomo kos! LUCIJANA ZADNIK, zaposlena na montažnem traku v DE 530: S tisočakom ali nekaj dinarji več na mesec, kot smo jih imeli pred prekinitvijo dela, pri sedanji draginji ni mogoče živeti. Ne glede na to sem prepričana, da delavci nekaterih naših oddelkov ne bi prekinili dela, če bi pogosteje sklicevali sestanke in ljudem povedali, kakšen je položaj. Namesto tega je naše vodstvo očitno mislilo, da so - tako kot njim -stvari docela jasne in da bomo trpeli v nedogled in se zadovoljevali z občasnimi obljubami, da bo nekoč bolje. Zaradi vsega tega sem jaepri-čana, da je prekinitev dela v našem podjetju opozorila naše vodilne, da morajo tudi sami razmišljati o tem, kaj teži kolektiv in da so sami v bistvu še najbolj krivi za to, kar se je pač zgodilo. Vem, da po veljavnem družbenem redu in zakonodaji vodilni ne morejo in ne smejo ukrepati proti predpisom. Morali pa bi se, tako mislim, obrniti na pavo mesto in zahtevati, da pistojni organi začnejo ukrepati v prid delavcev! Za veliko večino prekinitev dela lahko pozneje ugotovimo, da tista nesrečna iskra, ki je podžgala tak razvoj dogodkov, ne bi preskočila, če v prizadeti delovni organizaciji ne bi »pozabili« delati z ljudmi, kot temu pravimo, če pri uresničevanju lastnih samoupravnih sklepov ne bi bili tako nedosledni in premalo vztrajni. Izkušnje -žal - tudi učijo, da je v takih trenutkih - ne glede na razpoložljiva sredstva in konkreten položaj delovne organizacije - mogoče sorazmerno hitro ustreči vsem ali vsaj večini zahtev, zaradi katerih je sploh prišlo do prekinitve dela in ki vodstvom delovnih organizacij, njihovim sg- Več obrazov iste resnice V posebni informaciji o prekinitvi dela v Mehano-tehniki sta njena avtorja Elio SFILIGOJ, sekretar OO in Nerino GOBBO, direktor podjetja, zapisala, da Slavni vzrok nezadovoljstva delavcev pomeni divje na-raŠčanje življenjskih stroškov v zadnjih treh mesecih, Pri čemer pa so osebni dohodki relativno stagnirali. Prevedeno v bolj vsakdanji jezik to pomeni več rivari. Najprej to, da se je kolektiv izolske Mehano-tehnike zaradi velikih naročil lani povečal od 900 na skoraj 1300 članov, ki so morali zavoljo različne dinamike izvoznih naročil delati tudi precej prostih sobot. S tem, ko je delovna organizacija lani skoraj za polo-Vlco povečala realizacijo in ustvarila sorazmerno visoke sklade, so se na račun doseženega poslovnega Uspeha in dela ob prostih sobotah lahko nekoliko popravili tudi povprečni osebni dohodki. Žal je za marsikoga izmed 265 upravičencev do otroškega dodatka ^el° ob sobotah pomenilo dvojno breme in celo .^en. Delati so morali na dela proste dneve, mate-oalno pa so prišli na slabše, ker so njihove družine Zgubile pravico do otroškega dodatka, saj je bil preko-račen zakonsko določeni premoženjski cenzus. Da bi brest pohištvo ga tio P3 :lo iz ao '3- L- Popravili to krivico in obenem vsaj delno sledili na-raščanju življenjskih stroškov, so zato v Mehanoteh-|ki z letošnjim poslovno gospodarskim načrtom pred-ooeli 10% povečanje osebnih dohodkov. Le-ti so v P^ih treh mesecih letos dosegli poprečje 1680 din na ~aPoslenega, pri čemer najnižji osebni dohodki znašlo 1280 din mesečno. Letos v Mehanotehniki ob prostih sobotah še niso elali, ker še ni bilo take potrebe. Tisti, ki sb lani msubili pravico do otroških dodatkov, te pravice žalijo zapletenega in dolgotrajnega postopka še niso ^Peli obnoviti. Njihovi zaslužki v najboljšem primeru 0rej stagnirajo, čeprav so življenjsld stroški močno arasli. Na predlog sindikalne organizacije so samo-Ptavni organi sicer začeli postopek za spremembo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katerim naj bi mejah možnosti in skladno s produktivnostjo, ki na-^a. popravili osebne dohodke vsaj najnižjim katego-Jjttn zaposlenih. Postopek še traja, cene pa tudi na-fa? -0’ naPoveriane 50 ^ nove podražitve. V kakšni je ta postopek, kakšne so možnosti kolektiva, j3*0 so njegovi predstavniki poskušali vplivati in ukre-Pati navzven, zaposlenim nihče ni povedal. Pri vsem 115 pa kolektiv že zelo dolgo opozarja tudi na pomanjkljivosti v organizaciji dela, na proizvodne zastoje podobne probleme, vendar njegovi predlogi in nenja naletijo na bolj ali manj gluha ušesa. Vse to so j ^Li, zaradi katerih so po zadnjem izplačilu osebnih m riodkov delavke in delavci nekaterih oddelkov pre-. rrili delo in zahtevali razgovor z vodilnimi iz podjetja ms Predstavniki občinskih ter obalnih dejavnikov, da se pogovorili, kako se tudi z lastnimi prizadevanji f staviti po robu divjanju cen, ki močno ogroža- nji- rit* •* Včasih zadostuje že iskra »MEHANOTEHNIKA« IZOLA: RAZEN STARIH IN DOBRO ZNANIH TUDI NOVI OBRAZI PREKINITVE DELA v° že sicer nizko življenjsko raven. Z obveščenostjo in doslednostjo proti ekscesom Predsednik sindikalne organizacije v Mehanotehniki Ernest CAH je povedal, da močno povečani življenjski stroški z ene ter dejansko pomanjkljiva obveščenost kolektiva, za katero ne vedo, kako naj bi jo izboljšali, čeprav bi to zelo radi storili, predstavljata glavni vzrok za ta izbruh nezadovoljstva. Z argumentiranimi podatki je obenem dokazal, da lahko storijo prav vse, kar je teoretično možno, vendar ob veljavnih predpisih in določilih samoupravnega sporazuma, ki ga uresničujejo „na meji“, enostavno ne zdržijo več tekme z divjanjem cen. , JCakor so zahteve delavcev za zvišanje osebnih dohodkov pri tej draginji razumljive, je očitno, da jjh z našimi lastnimi prizadevanji ne moremo uresničiti," je nadaljeval predsednik sindikata v Mehanotehniki. ,.Razumemo, da se je treba zaradi stabilizacije marsičemu odreči, toda občutek imamo, da vsa ali skoraj vsa bremena prizadevajo samo delovne ljudi. Zaradi nujnih korektur delitvenih razponov, da bi pomagali nižjim kategorijam, pa se znižujejo tudi zaslužki strokovnjakov. Izkušnje nas učijo, da smo po vsakem dosedanjem pretresu zaradi osebnih dohodkov izgubili precej strokovnih kadrov, ker so prišli na slabše, drugje pa so jim ponudili več! Bojim se, kako bo zdaj!? Pa še nekaj: ker na gibanje življenjskih stroškov očitno ne moremo vplivati, ljudje pa morajo živeti, so pri nas vse bolj glasna mišljenja, naj bi vsaj začasno spet ustanovili nekaj podobnega, kar so včasih pomenile delavske konzumne zadruge. Neke vrste izhod v sili bi to že bil, ampak ..." „Z lansko prekinitvijo dela seje zgodilo dotlej nemogoče: uresničena je bila sindikalna zahteva, naj osebni dosek znaša vsaj 1000 din," je pristavila članica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije Kristina ČERMELJ. „Verjetno so ljudje mislili, da tisto, kar je enkrat že uspelo, lahko uspe še enkrat, če bo zahteva postavljena na podoben način. Tokrat je uspela pa tudi ni: najnižjim kategorijam zaposlenih je bil na izrednem zasedanju delavskega sveta odobren enkratni draginjski dodatek v višini med 50 in 200 din. V mesecu dni pa mora biti pripravljen nov pravilnik, s katerim naj bi na drugačnih osnovah uredili delitev osebnih dohodkov." Po mnenju vodje delovne skupine 530 Edija DOBRILE včasih zadostuje samo iskra, da se razplamti požar, na katerega vplivajo mnogi vzroki, tudi taki, na katere kolektiv ne more vplivati. Ce v njegovi enoti pred časom ne bi ukrepali takoj, ko se je pokazalo nezadovoljstvo zaradi norm, bi počilo že takrat. Nauk torej je: ukrepati takoj, kadar lahko sam kaj storiš, sicer pa se je treba pogovoriti z ljudmi in jih temeljito in objektivno obveščati o vsem in — ekscesov ne bo! Po lanski prekinitvi dela, kije bila precej „divja“, so v Mehanotehniki sklenili, da si „ponovitve“ ne bodo dovolili. Vseeno so jo doživeli, vendar v drugačnih razmerah. Na sestanku kolektiva so bili izvoljeni delegati, ki so potem na izrednem zasedanju delavskega sveta spregovorili o tistem, kar teži njihove enote. Vsaj glede poteka dogodkov bi torej lahko rekli, da je bil bolj urejen. Čeprav se zdi, daje jasno, zakaj je prišlo do reprize, ki je ne bi smelo biti, navajamo še eno mnenje^ Besedo ima namestnik sekretarja OO ZK Jože KOVAČ: ,.Prekinitev dela kaže, da vsa dosedanja prizadevanja za temeljito, objektivno in sprotno obveščanje kolektiva niso bila dovolj učinkovita, da se ne držimo sklepa, da bomo ukrepali sproti, ne pa čakali, da se problemi nakopičijo. Zato bo naša organizacija v naslednjih dneh ocenila vzroke, ki so pripeljali do prekinitve dela in odgovornost vseh nas, mislim komunistov in drugih, ki smo jo dopustili ali pa v njej sodelovali na način, ki je že tako kritične razmere popolnoma po nepotrebnem zaostril. Namen in zahteva, pri kateri mislimo dosledno vztrajati, je: tudi v dejanjih spoštovati tisto, o čemer smo se že dogovorili po samo- upravni poti!‘ Ko smo predsednika Obal-1 nega sindikalnega sveta Zve-1 ze sindikatov v Kopru Tiho-1 mila Javorška zaprosili, naj I bi poskusil oceniti vzroke rekinitve dela v izolski Me-anotehniki, je med drugim povedal tudi tole: M.G. I ,,Delovne organizacije na I našem območju poslujejo I pod enakimi pogoji kot vse druge, torej tudi njih priza-I devajo stabilizacijska bre-I mena, statično zasnovani samoupravni sporazumi o de-I litvi dohodka in osebnih dohodkov, neživljenjski predpisi, denimo tisti o premo-I ženjskem cenzusu kot osnovi I za pridobitev pravice do iz-1 I plačila otroškega dodatka. Za razliko od drugih območij v Sloveniji pa so pri I nas življenjski stroški precej I višji in naše ljudi še posebej I močno pretrese vsaka podražitev življenjskih potrebščin in predmetov vsakdanje rabe. I Upoštevaje vse to bi dejal, da 1 je bila prekinitev dela v Me-1 hanotehniki posledica neza- moupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam tudi sicer niso bile neznane. Toliko za uvod k zapisu o zadnji prekinitvi dela v izolski Mehanotehniki - za katero veljajo vse te značilnosti, vendar tudi še nekatere druge, ob katerih v času prizadevanj za stabilizacijo gospodarjenja očitno vse premalo razmišljamo in ukrepamo. dovoljstva nad divjanjem cen | vletošnjem letu, tudi protest I proti napovedanim novim I podražitvam, kar vse se do-| gaja v času, ko še nismo ures- [ ničili deklariranega načela, 1 da se bodo samoupravni spo-| razumi o delitvi dohodka in | osebnih dohodkov valorizi-| rali glede na gibanje življenjskih stroškov ter ko še nismo I začeli s sklepanjem regional-1 nih sporazumov, ki bi vsem 1 zaposlenim profilom zagoto-1 vili vsaj v osnovi enake oseb-1 I ne dohodke ne glede na to, kje delajo. To, kar sem povedal, pa j vseeno ne opravičuje kon-| kretne prekinitve dela. Meha-1 notehnika namreč ni v ta-| kem materialnem položaju,] da me bi mogla izkoristiti] možnosti, ki jih daje samo-] upravni sporazum. Vendar tega ni storila! Delavci sami] tudi opozaijajo na pomanjk-J Ijivosti v organizaciji dela in ] proizvodnje, gastoje, neizkoriščene zmogljivosti in podobne vzroke, ki bi jih bilo I Ut I A' treba odpraviti. Menim tudi, I da v tem kolektivu, če tako I rečem, veliko premalo delajo I J z ljudmi, kar se je povsem | jasno pokazalo tudi tokrat.] UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVEI Ng seznamu slovenskih podjetij, ki so se zaradi nelikvidnosti znašla v izredno težkem gospodarskem položaju, je tudi celjsko podjetje EMO. V deročih tokovih svetovnih, predvsem pa domačih gospodarskih gibanj se je znašlo tik nad gladino. Lani je podjetje doseglo 400 milijonov dinarjev celotnega dohodka, 15 milijonov amortizacije, za sklade pa je ostalo 1,6 milijona dinarjev. Vendar je podjetje moralo odpisati na račun dolgov, daljših FRANC KRANJC, delavec v oblikoval-nici: V podjetju smo se dogovorili, da bomo delavci prispevali vrednost dela in izdelkov štirih prostih sobot za stabilizacijo gospodarskega položaja Ema. Kdaj bomo začeli delati, ne vem, zmenili pa smo se, da med poletnimi meseci, ko je čas dopustov, ne bomo delali, pač pa bi opravili delo za stabilizacijo na pomlad ali pa na jesen. Tega denarja delavci podjetju ne bomo posodili, pač pa dejansko prispevali za izboljšanje položaja. Saj gre vendar za našo usodo! JOŽE KRIVEC, orodjar: Po višini osebnih dohodkov smo prav pri repu lestvice na celjskem območju, pa tudi v republiškem merilu v naši panogi. Zvišanje dohodkov od lani, ko so bili poprečni osebni dohodki kakih 1400 dinarjev, na 1800 dinarjev letos je sicer na videz veliko, vendar preostalih kolektivov s temi popravki še vedno nismo ujeli. Tudi to je eden od vzrokov, zaradi katerega delavci zapuščajo kolektiv, saj drugje lahko zaslužijo več. Povrhu vsega pa nas tarejo tudi slabe delovne razmere. od 90 dni, 3,7 milijona dinarjev, tako da je bila navsezadnje bilanca negativna za dobra dva milijona dinarjev. Lani je bil EMO večji del leta pod blokado, največ za 70 milijonov di- Položaj tovarne EMO iz Celja se je po besedah glavnega direktorja Mira Jančigaja v letošnjem letu sicer izboljšal in je celo »spodbuden«, vendar je slej ko prej jasno, da podjetje samo, brez izdatne družbene pomoči, vseh bremen stabilizacije in dosedanjega prepočasnega razvoja ne bo zmoglo. Pomoč je sicer zagotovljena: iz republiškega in občinskega sklada skupnih rezerv gospodarstva, banke. Del sredstev za saniranje pa bo prispevalo podjetje samo. Vendar s sanacijo, v katero bo treba vložiti dvakrat po 60 milijonov dinarjev, enkrat za osnovna in drugič za obratna sredstva, bodo zagotovljeni samo najosnovnejši pogoji za obstanek podjetja. Na kaj več pa trenutno ni misliti. Odpis „Kje smo, pove podatek, da so letos naša osnovna sredstva vredna bore malo,1* je dejal direktor EMA. „Stroji so tako stari, da je amortizacijska osnova komaj 1,89 milijona dinarjev. Če ne bi imeli nekaj novih strojev, amortizacijskega sklada praktično sploh ne bi mogli oblikovati." Ti podatki povedo tudi to, da v preteklosti tovarna ni posebno uspešno skrbela za svoj razvoj. Zavoljo česa — pustimo ob strani. Dejstvo je, da je Emo še vedno v gospodarskih težavah, ki jih brez družbene pomoči ne bi mogel rešiti. Dejstvo je, da ima pri svojih dolžnikih približno 100 milijonov dinarjev, da je zaradi odpisov dolgov, starih nad 90 dni, že izgubil 3,7 milijona dinarjev in da bo letos izgubil še znatno več, ker se ti odpisi kopičijo. Podjetje živi med kladivom in nakovalom: med rastočimi cenami surovin in zako-vanimi cenami lastnih Izdelkov. Blokade žiro računov se je lani rešilo s kratkoročnim kreditom 29 milijonov dinarjev, odplačilni rok za to posojilo pa bo treba podaljšati, ker ga podjetje še ni sposobno vrniti. Kako iz teh zagat? „Delno bi nas rešile sistemske rešitve," je dejal Miro Jančigaj, pri čemer je mislil na razkorak med cenami surovin in njihovih izdelkov. „Poglejte: domače železarne ne izdelajo dovolj jeklene pločevine, zato jo moramo vedno več uvažati. Osnovna cena na svetovnem trgu pa je krepko poskočila in zato moramo odšteti za nakup surovin nepredvideno več sredstev." Cene Še najbolj zgovoren pa je primer njihovega obrata v Kruševcu. Tam je emajlirnica kopalnih kadi in obrat se ukvarja samo s tem delom. Obrat ne dela že enajst mesecev, delavci so doma in prejemajo osnovne osebne dohodke. „Za nas je ceneje plačevati tem delavcem osebne dohodke in jih pustiti doma," je pojasnil zadevo di-1 rektor Ema, „saj bi sicer imeli mnogo večjo izgubo. Cene litoželeznih kopalnih kadi so se v zadnjem času močno povečale, tako da kad velja prav toliko, kot smemo zaračunati emajliran izdelek. To pa pomeni, da bi nas emajliranje veljalo pri vsaki kadi od 90 do 150 dinarjev čiste izgube." Edina rešitev za EMO je dvig cen in preusmeritev proizvodnje na izdelke, kjer je tako materialno tveganje minimalno. Emo išče izhod tudi s povezovanjem navzven, preko Iskre, katere član je Emo od nedavna, išče partnerje za kooperacijo. Če bo razkorak med cenami surovin in njihovih izdelkov tako majhen, kot je, se bodo oprijeli tudi izvoza čistih storitev. V skrajnem primeru jim drugega ne preostane, pravijo v Emo. Sanacija Ob tem pa kajpak pospešeno uresničujejo zastavljeni sanacijski program, po katerem naj bi, kot smo omenili, podjetju zagotovili minimalne pogoje za normalno delo. Program sanacije naj bi bil v celoti uresničen v dveh letih. „Eno najpotrebnejših sanacijskih opravil pri nas bo nakup novih strojev. Sedanji so, kot sem že omenil, zelo zastareli, praktično v celoti odpisani," pripoveduje direktor Ema. „Ne samo, da delajo delavci v nemogočih delovnih razmerah, tudi kakovost izdelkov ob tem trpi in količinsko ne sledimo več potrebam trga." Rešitev vidijo v tovarni Emo tudi v preusmeritvi na izvoz in v kooperantskih odnosih s tujimi partnerji. K temu jih silijo slaba preskrbljenost domačega trga z reprodukcijskimi materiah. »Ugotavljamo, da smo po znanju, intenzivnosti proizvodnje in organizaciji proizvodnje lahko enakovredni zunanji konkurenci," je pojasnjeval direktor Jančigaj. »Nismo pa konkurenčni glede cen, kakovosti izdelkov, dobavnih rokov in glede količin. Vse to zaradi tega, ker kljub deklariranim stabilizacijskim naporom *v preskrbi z reprodukcijskimi materiali in njihovimi cenami ni stabilnosti." narjev; če se je hotel izogniti posledicam stabilizacijskih ukrepov, ki so ,gro-zili' nelikvidnim pod-jetjem, se /b moral izjemno potruditi, da je zmanjšal višino blokiranih sredstev, nazadnje pa najeti precejšen kredit za pokritje blokade. Emo se je pri iskanju rešitev tesno naslonil na Iskro. Kot član te velike gospodarske asociacije išče poti na mednarodni trg in v mednarodno poslovno sodelovanje. TONE BORNŠEK, kontrolor: Informiranje delavcev je pri nas kar zadovoljivo. Ob važnejših dogodkih imamo sestanke, sicer pa so tu tovarniško glasilo, oglasne deske, razgovori. Osnovna celica za obveščanje so delovne skupine. V njih dobe delavci vse podatke, poleg tega pa tudi sami izražajo svoje želje in zahteve. Te skupine danes predstavljajo resda samo informativne skupine, so pa pri tem tudi zametek bodočih samoupravnih enot, preko katerih bodo delavci tudi odločah. ILIJA IVANČIČ, strojni ključavničar: Sodim, da vsi po vrsti krepko delamo za stabilizacijo gospodarskega položaja podjetja; ovirajo pa nas odhodi strokovnjakov, ki vodijo posamezna področja. Tako smo praktično venomer v zaostanku za lastnimi pričakovanji. Kljub temu pa letos z delavci ni več tolikšnih težav, kot smo jih imeli lani, ko je samo do polletja odšlo iz kolektiva kakih 600 delavcev, in to večinoma tistih pri polni delovni moči, na višku sposobnosti. MIRKO ŽNIDAR, delavec v emajlimici: Do stanovanja je pri nas skoraj nemogoče priti. Denarja je zaradi težkega položaja podjetja malo, tako da se je podjetje doslej bolj odločalo za dodeljevanje skromnih posojil kot za nakup stanovanj. Stanovanjska komisija ima, kolikor vem, kakih 500 prošenj za stanovanja, sredstev pa bo letos komajda toliko, da bomo lahko rešili približno 10 stanovanjskih problemov. Tolikšna sredstva pa so za 3500-članski kolektiv, v katerem je precej mladih, mnogo prepičla. O sanaciji, ki so jo zastaviH, v podjetju neradi pripovedujejo kaj več kot to, da gre za modernizacijo proizvodnje in za prebiranje proizvodnega programa-Vse preveč resno se zavedajo težkega finančnega položaja, v katerem je podjetje danes zavoljo nelikvidnosti, neurejenih cen, zastarelega načina proizvodnje ... in tega, da tudi po sanaciji položaj ne bo kristalno čist. Vrniti bo treba najeta posojila, problem bo nelikvidnost, odpisi zastarelih terjatev. Nelikvidnost Nelikvidnost, ki smo jo sprva le omenili, je v pogovoru izpodrinila druge probleme. Emo ima za kakih 100 milijonov dinarjev terjatev do kupcev, res pa je, da od lanskega decembra hi več blokiran. *■ »Lani smo bili blokirani največ za 70 milijonov dinarjev," je dejal direktor. »Vendar smo s pospe; šenim izterjevanjem pri dolžnikih le uspeli poravnati precej računov. Ob koncu leta smo morali najeti v banki posojilo 29 milijonov dinarjev, da smo žiro račurr deblokirali. Kljub temu, da blokirani od takrat nismo več bili, ta nevarnost še vedrro grozi. Med zapadlimi dolgovi jih je veliko, ki so starejši od treh mesecev. Tako smo zavoljo delnih, zakonsko obveznih odpisov pri starih dolgovih že izgubili 3,7 milijona dinarjev, še več pa bomo, kajti med stare štejemo vedno več računov, ki prekoračujejo dovoljene časovne omejitve." Veliko pozornosti so v tovarni Emo posvetih kupcem. Zaradi nelikvidnostih težav so se odločili, ha j bodo trdo potipah vse, ki prepočasi plačujejo račune, izdelke pa bodo prodajali predvsem dobrim plač; nikom. S tem bodo, tako računajo, V dobršni meh znižali vsoto, ki jo posojajo nerednim plačnikom. Ostalo pa je posojilo, ki so ga najeli za deblokado žiro računa. »Tega ne moremo vrniti ob roku, ker smo v prehudi gospodarsko-finančni zagati," je povedal Miro Jančigaj. »Morali smo zaprositi za privoljenje banke, da ga bomo odplačali potem, ko bo sanacijski program začel dajati rezultate." Upanje Ob vseh težavah vendarle sije svetel žarek, žarek upanja za 3500-članski kolektiv. V letošnjem letu gospodarijo bolje. V prvem četrtletju so, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečah realizacijo za 17 odstotkov, izvoz pa za polnih 38 odstotkov. Rezultati so zelo spodbudni, zlasti še zato, ker letos še ne primanjkuje reprodukcijskega materiala, vsaj ne tako B. RUGEU ERVIN BELAK, varilec, predsednik delavskega sveta: Tre; nutno s surovinami n’ težav. Resda včasih zmanjka katerega od reprodukcijskih materialov, vendar položaj še zdaleč ni tako kritičen, kot je bil v začetku minule^ leta. Tedaj pa namje surovin primanjkovalo toliko, da so posameZ; ni obrati ustavljah delo, delavce pa P°' šiljali na dopust ali na delo v druge obrate-Seveda pa skrbi kljub dobri oskrbi s surovinami ni konec: obetajo se namreč višje cene, kar nas bo spel prizadelo. a 9 e-. « ‘o-TS-'© < o 9 9 IDRIJA USPEL SEMINAR V prvem četrtletju letos so °jli v večini primerov izvedeni °Dčni zbori osnovnih organi-Zacij sindikata. Krmilo vodstvenih mest so prevzeli novo-lzvoljeni člani, in to gotovo ob spoznanju, da se bodo morali v ?veletni mandatni dobi spopri-Jeti z dokaj pestrimi, obsežnimi Jn odgovornimi nalogami, ki iz-jjajajo iz našega sedanjega in na-daljnjega razgibanega družbeno-ekonomskega razvoja. Uresničevanje ustavnih dopolnil, ki pomenijo nadaljnji korak v novih samoupravnih °dnosih, stabilnost gospodarstva, ki je nujen pogoje za kre-Pitev samoupravnih odnosov, družbeni dogovori in samo-upravni sporazumi na področju dsirieijanja delitve dohodka in 0sebnih dohodkov ter socialni Uogram na področju življenjskih in delovnih razmer so najdalj izstopajoča problematika, U sodi v delovni program sle-kcrne osnovne organizacije sindikata. Glede na vsebinsko zahtev-n°st in obsežnost nalog tega NA LINIJI 323-554 programa je občinski sindikalni svet organiziral v maju poseben seminar za novoizvoljene vodstvene delavce v osnovnih organizacijah sindikata. Udeležili so se ga domala vsi povabljeni, kar priča o posebni pozornosti za dopolnilno izobraževanje. Zanimanje so pritegnile zlasti teme s področja ustavnih dopolnil in stabilizacijskih ukrepov, saj so izzvale največ vprašanj in razprave. Predstavniki večjih sindikalnih organizacij so izrazili željo, da bi bilo zelo koristno prirejati podobne seminarje tudi v delovnih organizacijah, in sicer za člane samoupravnih organov in za člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Posredovana snov bo osnova za nadaljnje razmišljanje in lažje razumevanje dogajanj v našem družbenoekonomskem razvoju. Ker pa ena lastovka še ne pomeni pomladi, je nujno, da postane družbenoekonomsko izobraževanje stalna naloga tudi sindikalne organizacije. ANTON gOLKO • V REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV:_________ Podpora kandidatom in ploden posvet Na seji minulo sredo je predsedtsvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije obravnavalo predloge kandidatov za vodstvene funkcije v republiških sindikatih in jih podprlo. Prav tako je sprejelo predloge za bodočo organizacijo republiškega odbora sindikata gradbincev in spregovorilo o nekaterih nalogah, ki se nakazujejo v poletnih mesecih. Predsedstvo je razpravljalo o težavah, ki jih ima mariborsko gradbeno podjetje ,,Stavbar" z gradnjo novega samskega doma za svoje delavce, oziroma o tem, da nekateri organi občinske skupščine preprečujejo to gradnjo. Predsedstvo je sklenilo, da bo dalo vso podporo „Stavbarju“, prav tako pa tudi vsem drugim podjetjem, ki imajo menda podobne težave. Videti je, da se občinske birokracije v številnih slovenskih mestih prav mačehovsko vedejo do samskih domov za gradbene delavce. Predsedstvo republiškega odbora je vse dopoldne v razširjeni sestavi, saj so se mu pridružih številni predstavniki komisij za samoupravne akte v gradbenih podjetjih, razpravljalo o uresničevanju ustavnih dopolnil v slovenskem gradbeništvu in o aktualnih nalogah na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Na posvetovanju so največ govorili o osnutku republiškega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter o zakonu o registraciji TOZD. Na posvetu je bila ob pretresanju številnih zanimivih in konkretnih primerov „iz prakse" posebej poudarjena vloga in pomen planiranja in informiranja, prav tako pa tudi misel, da TOZD ne sme biti invalid, torej brez trdne materialne podlage. I. T. S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS SLOVENSKE KONJICE , Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je pred nedavnim na razširjeni seji analiziralo gospodarske tokove v minulem *etu. Pri tem je ugotovilo, da je gospodarstvo konjiške občine kljub težavnejšim razmeram do-j^glo v minulem letu sorazmerno opbre rezultate poslovanja. Sin-oikati pa ob tem ugotavljajo prepisen zaostanek pri investicijskih vlaganjih tako v osnovna kot v obratna sredstva, zlasti pa s° se zmanjšale naložbe iz kredi-',0v- Sindikati tudi opozarjajo, ^ v konjiški občini kritično za-ptajajo pri poprečnih osebnih dohodkih, saj so bili lani na zad-ojern mestu v celjski regiji. Ta Zaostanek je toliko bolj neugo-oen, ker je gospodarstvo v konji-ki občini povečalo družbeni Proizvod nad poprečjem regije . republike, podobno povelje pa je doseglo tudi pri produktivnosti in pri izločenih sredah za sklade. SOOČENJE S PERSPEKTIVO S plenarnim zasedanjem republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije in sveta za promet in zveze republiške gospodarske zbornice minuli ponedeljek v Ljubljani, na katerem so razgrnili osnutek dolgoročnega razvoja prometne politike v Jugoslaviji do leta 1985, se je v Sloveniji začela javna razprava o razvojnih tokovih prometa v prihodnjih dvanajstih letih. Tehtna razprava, prva v vrsti stroškov in z vključevanjem Ju- rrmogih, ki si bodo sledile, je pokazala, da terja določen razvoj prometa pravzaprav takšen razvoj, ki bo v skladu s splošnimi družbenimi in gospodarskimi potrebami. Zagotoviti bi morali tak razvojni koncept, ki bo zagotavljal optimalno ekonomičnost in učinkovitost prometa ob znižanju prevoznih r~-■ rovsir.^ zrncu DO LUNE IN NAZAJ... NIKJER BREZ BATERIJE ZMAJ goslavije v mednarodno menjavo. Na plenarnem zasedanju je prišla do polne veljave ugotovitev, da so tako pomembne razvojne smernice prej ko ne posledica silovitega napredka naše države v vsem njenem povojnem obdobju. Ob tem pa postaja nizka in nezadovoljiva raven našega prometnega sistema vse bolj ovira ne samo gospodarstvu, marveč vsej družbi. O tem zgovorno govori podatek, da se je po drugi vojni količina prepeljanega blaga povečala skoraj za petkrat, obseg prevoza na tonski kilometer pa se je v zadnjih 25 letih povečal za 12,5-krat. Vsi povojni statistični kazalci pričajo o tem, daje nagel razvoj avtomobilskega in zračnega prometa pri nas povzročil upa-dame železniškega transporta. Čeprav je promet bliskovito naraščal, pa je na drugi strani zlasti v zadnjih letih močno slabel ekonomski položaj domala vseh prometnih dejavnosti. K temu je največ pripomogla neusklajenost v politiki cen pro- Za obvezujoče in uresničljive sklepe Predlog osnutka sklepov IV. konference ZSS je v osnovi sprejemljiv, vendar ga je treba vsebinsko izčistiti in v njem opredeliti nosilce posameznih nalog metnih storitev, ki niso pokrivale ekonomskih stroškov reprodukcije. Zmanjšana reprodukcija pa je samo še zmanjševala sicer, skromno prevozno sposobnost naših prometnih dejavnosti. Osnutek dolgoročnega razvoja prometne politike Jugoslavije ugotavlja, da bo treba v prihodnjih desetih letih posvetiti vso skrb prometu kot celoti. V tako .zasnovana prizadevanja naj bi sodila v prvi vrsti gradnja in modernizacija železniškega prometa in gradnja cestnih komunikacij največjih zmogljivosti pa tudi večje izkoriščanje rečnega prometa, kar velja še posebej za plovbo po Savi in Donavi. Toda če je jugoslovanski promet v zadnjih 25 letih dosegel pomemben napredek, tega ne bi mogli trditi za razvoj naše trgovske mornarice, ki je v zadnjih letih precej nazadoval. Zato bo treba v osnutku dolgoročne prometne politike Jugoslavije do leta 1985 dati našemu trgovskemu ladjevju takšno mesto, ki mu bo omogočilo njegovo večje sodelovanje v našem zunanjetrgovinskem prometu. V bodoči razvojni politiki jugoslovanskega prometa pa bodo morali najti svoj „prQstor pod soncem" tudi zračni, mestni in PTT promet, gradnja cevovodov. _jy V razpravi o osnutku sklepov za IV. konferenco ZSS, ki bo 18. junija v Ljubljani, so člani predsedstva ugotovili, da pripravljeno gradivo zajema skoraj vsa bistvena vprašanja, akcije in področja delovanja sindikatov, da pa se do njih v nekaterih primerih še vedno opredeljuje bolj programsko kot pa konkretno akcijsko. Zato so sklenili, naj bi komisija za pripravo sklepov IV. konference vnesla med predloge sklepov še vse tiste, na katere je pozabila ali pa so pomotoma izpadli. Gre predvsem za načelno določilo, da se sindikati zavzemajo za valorizacijo kalkula-tivnih osebnih dohodkov glede na gibanje življenjskih stroškov in za določilo, ki opredeljuje družbeno dolžnost, da spremlja gibanje dejanskih življenjskih stroškov. Druga skupina pripomb, ki so jih člani predsedstva RS ZSS izrekli ob osnutku sklepov IV. konference ZSS, pa zadeva pomanjkljivo oblikovana stališča, vsebovana v osnutkih teh sklepov. Gre predvsem za sklepe s področja skrbi za oddih in rekreacijo zaposlenih, sklepe o solidarnosti pri zadovoljevanju skupnih potreb, ki mora temeljiti na dogovarjanju in ne na kakršnemkoli obveznem načinu zbiranja za to potrebnih sredstev, ter za sklepe, ki govore o beneficiranju delovne dobe. Stališče sindikatov je bilo in je, sc poudarili na seji, da se sindikati zavzemajo predvsem za izboljševanje delovnih razmer, kar samo po sebi zmanjšuje potrebo po beneficiranju posameznih zdravju škodljivih ali prekomerno težkih delovnih mest, ne pa za beneficiranje, ki bi bilo samo sebi namen. V razpravi o tej točki dnevnega reda so se člani predsedstva RS ZSS zavzeli še za nekatere metodološke spremembe v zaporedju osnutkov sklepov IV. konference ZSS in za to, da je treba ob vsakem sklepu posebej, če je le mogoče, opredeliti nosilce posameznih nalog in s tem konkretizirati njihove dolžnosti. Drugo k drugemu: zavzeli so se za jasne, konkretne, uresničljive in obvezujoče sklepe, kar seveda lahko samo pozdravimo. POSPEŠITI USTANAVLJANJE STANOVANJSKIH INTERESNIH SKUPNOSTI . Na skupni seji sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS je bila sredi marca letos konstituirana delovna skupina za usklajevanje in koordiniranje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce. Ta skupina je že izoblikovala svoj program dela in se resno trudi, da bi tudi z lastnimi prizadevanji kar najbolj spodbudila gradnjo stanovanj za delavce. Žal pa ugotavlja, tako je povedal njen predstavnik na seji predsedstva RS ZSS, da se ta prepotrebna družbena akcija zatika na vseh možnih koncih in krajih. Daleč prepočasi, denimo, poteka ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti v občinah. Razen prešibke politične akcije je najvažnejši vzrok v tem, da še vedno niso usklajena Pravna |»osvoiovalnira IIK osnovna izhodišča za oblikovanje teh skupnosti. Obstajajo trije neusklajeni predlogi o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnostih: predlog sindikatov, predlog republiškega sekretariata za urbanizem in predlog združenja stanovanjskih podjetij. Obljubljeni zakon, ki naj bi normativno uredil to področje, pa ni pripravljen niti v osnutku. Glede na to prav gotovo ne preseneča, da so le v dveh tretjinah slovenskih občin doslej že izoblikovali občinske programe stanovanjske gradnje za delavce. Le osem slovenskih občin pa se lahko pohvali, da imajo nihove delovne organizacije svoje programe gradnje stanovanj za delavce. Pri vseh teh programih pa so, po mnenju predsedstva, žal, dvomljivi kriteriji za dodeljevanje stanovanj delavcem. Govorimo torej lahko le o formalnih programih. Ker ob vsem tem tudi razprava o osnutku družbenega degovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje poteka prepočasi in v preozkem krogu, je več kot jasno, da ni moglo priti do kakršnihkoli omembne vrednih premikov na področju gospodarjenja z obstoječim stanovanjskim fondom. Prav tako zastaja združevanje sredstev. Posledica tega je, da razpoložljiva sredstva kljub velikim potrebam ostajajo neizkoriščena. Zaradi vseh teh in še drugih nerešenih vprašanj torej ostajajo veliko premalo izkoriščene pobude in pripravljenost množice delavcev, ki od te družbene akcije veliko pričakujejo in ki v zvezi z reformo stanovanjskega gospodarstva kljub vsemu edini dosledno izpolnjujejo svojo dolžnost s tem, da vplačujejo povečana namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo. Upoštevaje vsa ta in še nekatera druga dejstva je predsedstvo RS ZSS menilo, da se gradnja stanovanj za delavce zatika predvsem zaradi tega, ker smo isti profesionalni strukturi, ki je do včeraj imela odločujočo vlogo pri stanovanjski gradnji, naložili dolžnost, da izvaja svojo novo funkcijo, ne da bi poprej ustvarili vse ali vsaj najvažnejše za to potrebne pogoje. Izhod iz te zagate je predvsem v okrepljeni politični akciji, katere namen je pospešitev prizadevanj za ustanovitev jnterešnih stanovanjskih skupnosti, ki jim je treba dati dejansko možnost upravljanja in razpolaganja s sredstvi, pri čemer vsi drugi dejavniki na področju stanovanjske gradnje lahko nastopajo le kot sodelavci pri izvajanju politike, kot jo bo narekovalo združeno delo, povezano v teh skupnostih. Ne glede na zdaj različna in neusklajena stališča o izhodiščih za oblikovanje teh skupnosti pa po mnenju predsedstva RS ZSS ni potrebe, da bi čakali na sprejetje napovedanega oziroma obljubljenega zakona, saj ustavna dopolnila pomenijo zadostno in v osnovi tudi edino sprejemljivo izhodišče. Ce bomo tak zakon kdaj dobili, bo verjetno dobrodošel, so še poudarili člani predsedstva. Vendar pa - to je tudi bistveno — čakanje nanj ne sme pomeniti vzroka za odlašanje v akciji. —mG VPRAŠANJE: Zvedel sem, da je sprejet nov zakon, po katerem znaša letni dopust najmanj 18 delovnih dni in ne več 14. Ker so nam v podjetju odmerili dopust za letošnje leto še po starem in imam pravico le do 15 dni dopusta, me zanima, ali lahko glede na nov zakon zahtevam, da mi delovna organizacija podaljša odmerjeni dopust še za dva dneva, tako da bi dosegel zakonski minimum. R. B. - LJUBLJANA ODGOVOR: Res je konec aprila letos stopil v veljavo zakon, ki v čl. 27 določa, da znaša letni dopust najmanj 18 delovnih dni. V prehodnih določbah tega zakona je sicer določen rok za uskladitev samoupravnih aktov s tem zakonom in je ta rok postavljen za konec leta 1973, kar pomeni, da imajo organizacije združenega dela še precej časa, da svoje akte s tem zakonom uskladijo; vendar menimo, da citirano določilo o 18 dnevih dopusta velja od uveljavitve zakona ne glede na navedeni rok. Po našem mnenju se namreč rok za uskladitev predpisov organizacij združenega dela z zakonom nanaša na tisto materijo, ki je bila doslej drugače urejena ali pa naj bi jo organizacije same uredile. Minimalnega trajanje dopusta organizacije združenega dela ne bodo mogle urediti drugače, kot določa zakon, zato po našem mnenju pride v poštev neposredna uporaba zakona. M. UPUŽIC Stanovanja iz solidarnostnega sklada V Kranju predvidevajo, da bodo prva stanovanja, ki jih bo financiral novi solidarnostni sklad, zgrajena v juniju prihodnje leto. Za družine z nizkimi dohodki naj bi tedaj pridobili 78 stanovanj, do konca leta pa še najmanj 100. Kranjske delovne organizacije so se odločile, da bodo v solidarnostni sklad izdvajale tretjino šestood-stotnega stanovanjskega prispevka. Letos se bo v njem nabralo 19.5 milijona dinarjev, od tega za nova stanovanja 17.3 milijona. Za stanovanja, ki bodo s tem denarjem zgrajena, je že sedaj izredno veliko zanimanje. Merila, po katerih bodo ugo-tavljali predhodnostni red prosilcev, bodo v kratkem določili v posebnem pravilniku, ki ga bo sprejela bodoča samoupravna stanovanjska skupnost. OBETI ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI VELIKA SOBOŠKA PRIČAKOVANJA Jeseni se bo soboška zdravstvena šola preselila iz Murske Sobote v bližnji Rakičan • V novi šoli, ki bo trikrat večja od se' danje, bo devet najsodobneje opremljenih učilnic in prav toliko kabinetov • Gradnja šole, ki so jo omogočili republiška izO' braževalna skupnost, ljubljanski klinični center in komunalni zavod za socialno zavarovanje, bo veljala 5 milijonov dinarjev Soboški zdravstveni šoli gre nemalo zaslug za to, da je v precejšnji meri rešila v krajih okrog Murske Sobote pomembno življenjsko vprašanje mladih: kaj nuditi, predvsem pa kako pomagati delavski in kmečki mladini, ki ima v krajih v severovzhodni Sloveniji omejene možnosti, da bi si pridobila ustrezno strokovno izobrazbo. „Zato ni čudno," pravi ravnateljica šole KATARINA VINČEC, „da je za vpis na šolo med mladimi toliko zanimanja. Prijav za vpis je iz leta v leto več, vendar moramo, žal, veliko kandidatov odkloniti iz preprostega vzroka, ker sprejemamo vsako leto le omejeno število učencev. V osmih oddelkih imamo letos 225 učencev. Največ je seveda deklet, vendar je med njimi tudi 20 fantov. Zanje se zanimajo predvsem neuvro-psihiatrični in kirurški oddelki naših bolnišnic. Na teh oddelkih je poleg znanja potrebna tudi fizična moč, saj je tam veliko nepokretnih bolnikov." nosti, da bi takšno .ugodnost' uživale tudi naše predavateljice-višje me- dicinske sestre. Drugače p< zanje danes ni možnosti, da bi si pri- ovedano, dobile visoko izobrazbo. Kdaj bomo naposled tudi v našem visokem šolstvu dojeli, da moramo tudi višjim medicinskim sestram nuditi možnosti za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, nam ni znano, zato pa toliko bolj vsak dan doživljamo upravičena negodovanja sester, ki bi rade študirale, vendar za to nimajo možnosti," nam je predstavila največji problem med pedagoškim zborom teljskim kolektivom soboške zdravstvene šole, se v teh dneh, ko se šolsko leto nagiba h koncu, že veselijo dogodka ob začetku jesenskega šolskega leta - otvoritev nove šole. Prostorsko stisko so skušali v soboški zdravstveni šoli reševati že pred leti s posebnim prizidkom, vendar je nastal problem spričo bližnje osnovne šole in posebne šole. Med precej mučnimi, včasih že kar viharno obarvanimi razpravami, kje postaviti novo šolo za zdravstvene delavce v Murski Soboti, je obveljala' varianta, za katero se je ogreval tudi Gradnja šole bo veljala 5 milijonov dinarjev. V njej bo precej več prostora kot v sedanji, šoli, ki ima komaj 460 kvadratnih metrov „ko-ristne" površine, medtem ko bo nova imela kar 1900 kvadratnih metrov. Devet učilnic bo imelo vse potrebne kabinete za praktičen pouk. POPRAVEK V 18. številki DE se nam je vrinila neljuba pomota, za katero se bralcem oproščamo. „Družbenim dejavnostim bi morali zagotoviti to, kar smo zapisali v resolucijo o ekonomski politiki za leto 1973. To pa pomeni 12 % povečanje sredstev tem dejavnostim (in ne 12 % povečanje OD, kot smo zapisali napačno v našem članku). ..“ JESENI V NOVI ŠOLI Soboška zdravstvena šola je bila ustanovljena 1960. leta. Čeprav je bila dobro desetletje izključno ambulantno-bolnišnično „usmerje-na“, so štiri leta šolah tudi medicinske sestre za nego bolnih otrok. Sestre takšne smeri so bile potrebne soboški bolnišnici, ko je ustanovila pediatrični oddelek. Študij pediatrije je sklenilo 77 medicinskih sester, sicer pa je šola za zdravstvene delavce v Murski Soboti dala doslej slovenskemu zdravstvu 425 medicinskih sester ambulantno-bolnišnične smeri. Letos je na šoli pred zrelostnim izpitom 57 maturantov. „S pedagoškim kadrom,, ki poučuje na soli, smo nadvse zadovoljni, čeprav s tem ne moremo reči, da so zadovoljni tudi oni. Problem, ki jih pesti, je pravzaprav tegoba, ki nemara že kar na tekočem traku spremlja pedagoški kader na naših zdravstvenih šolah. Poglejte: zakon o srednjem šolstvu zahteva, da imajo vsi predavatelji visoko izobrazbo, še do danes pa ni mož- Učenke 1. letnika soboške šole za zdravstvene delavce pri praktičnem pouku nege bolnika na soboški zdravstveni šoli njena ravnateljica Katarina Vinčec. Če odpišemo največji problem, ki kot moreča senca ždi nad predava- kolektiv šole. Po njej naj bi novo šolo zgradili v Rakičanu, kjer se danes že otiplivo vidijo obrisi nove soboške bolnišnice. nico in umljivo z upravnimi prostori bo slednjič letošnjo jesen konec prostorskih tegob soboške šole za zdravstvene delavce. Novi pokojninski in invalidski sistem 16 Rubriko o novostih, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo pripravili s sodelovanjem Janeza Erjavca, pomočnika direktorja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Če bodo bralci želeli, bomo, podobno kot pravno posvetovalnico, odprli v časopisu tudi posvetovalnico za pokojninske in invalidske zadeve, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki. Za primer zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za invalidnostjo ob določenih pogojih zavarovancu zagotovljena tudi pravica do poklicne rehabihtacije, v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije pa tudi pravica do nekaterih denarnih nadomestil. Pravica do poklicne rehabilitacije je zagotovljena takšnemu delovnemu invalidu, ki brez poprejšnje poklicne usposobitve ne more opravljati ne svojega ne drugega ustreznega dela niti poln niti krajši čas od polnega delovnega časa in pri katerem je poklicna rehabilitacija smotrna glede na zavarovančevo starost, zdravstveno stanje, strokovno in splošno izobrazbo, delovne izkušnje, nagnjenost in osebne lastnosti zavarovanca - pa tudi glede na možnost zaposlitve na delu, za kakršno se bo poklicno usposobil. Poklicna rehabilitacija pomeni usposobitev za določeno delo ali vrsto del, katera bo delovni invalid glede na preostalo delovno zmožnost lahko opravljal z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne bo poslabšal njegove invalidnosti. Če je delovni invalid vajenec, učenec strokovne šole s praktičnim poukom ah študent visokošolskega zavoda, se s poklicno rehabihtacijo usposobi za delo oziroma delovno mesto, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza strokovni izobrazbi, za katero se je pripravljal s šolanjem. Za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije mora zavarovanec izpolnjevati pogoje pokojninske in zavarovalne dobe, kot so določeni za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, je pravica do poklicne rehabilitacije zagotovljena ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo. Poklicna rehabilitacija se lahko opravi na več načinov: s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu ali pri delodajalcu; s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v posebnih organizacijah za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov; s praktičnim delom v posebnih organizacijah, organiziranih prav za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov v de- lovnih organizacijah; z izučitvijo določenega poklic^ s pridobitvijo strokovne izobrazbe v organizacijah za izobraževanje odraslih; s šolanjem v šolah in tečajih. Za poklicno rehabilitacijo štejemo tudi privajanje invalida na delo, ki je po končanem zdravljenju in medicinski rehabilitaciji ali pa po končani poklicni rehabilitaciji delovnemu invalidu potrebno, da se privadi na novo delo. Privajanje na delo pomeni pridobivanje potrebnih delovnih navad, spretnosti in izkušenj, ki so potrebne, da delovni invalid začne delati z normalnim delovnim naporom in poprečnim delovnim uspehom. Praviloma se poklicna rehabihtacija dovofi, če bo delovni invalid po usposobitvi lahko delal poln delovni čas. Če se invalid lahko usposobi za delo vsaj s polovico polnega delovnega časa, se poklicna rehabilitacija dovoli, če je usposobitev mogoče doseči v krajšem času in če je glede na starost, zdravstveno stanje, splošno in strokovno izobrazbo delovnega invalida smotrna. Delovnemu invahdu se zagotovi poklicna rehabilitacija praviloma do 45 (moški) oziroma 40 (ženske) leta starosti. Vendar se zavarovancu — delovnemu invalidu prizna pravica do poklicne rehabihtacije tudi po dopolnitvi 45 oziroma 40 let starosti, če je glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, njegovo preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobil za drugo ustrezno delo, da ga bo opravljal poln delovni čas. Kaj pomeni v krajšem času, predpisi ne povedo; to je stvar ocene invalidske komisije, ko zbere podatke o delovnem invahdu in o možnostih usposobitve v krajšem času. Ker gre za usposobitev za drugo ustrezno delo v krajšem času, bo v takšnih primerih najbolj smotrna oblika poklicne rehabihtacije privajanje invalida na delo ali usposabljanje za delo s praktičnim delom, čeprav tudi druge oblike usposabljanja niso izključene. Delovni invalid ima med poklicno rehabihtacijo pravico do oskrbnine, in sicer od dneva pridobitve pravice do rehabihtacije do dneva, ko je končal rehabilitacijo, in še v času privajanja na delo po končani rehabihta-ciji. Pravico do oskrbnine ima tudi za tisti čas, ko je moral prekiniti poklicno rehabihtacijo zaradi bolezni ah zaradi drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem zavarovanju prizna pravica dc nadomestila osebnega dohodka. Osnova za odmero oskrbnine je poprečni mesečn, osebni dohodek za poln delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu pred letom, v katerem je postal invalid. Oskrbnina znaša 90 % osnove. Če je delovni invalid na poklicni rehabihtaciji v organizaciji, kjer ima brezplačno stanovanje in hrano, mu gre za ta čas 50 %, če preživlja družino, pa poln znesek oskrbnine, to je v višini 90 % osnove. Če je delovni invalid na poklicni rehabilitaciji izven stalnega prebivališča in mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza do kraja rehabihtacije, v kraju rehabilitacije pa nima brezplačnega stanovanja in hrane, mu gre poleg oskrbnine še pavšalno nadomestilo v višini mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, če preživlja družino, sicer pa 70% tega zneska. V letu 1973 znaša mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov 833 dinarjev mesečno. Osnova za oskrbnino se v začetku Vsakega koledarskega leta poveča za odstotek, za katerega so se v preteklem koledarskem letu povečali poprečni osebni dohodki zaposlenih na območju skupnosti. Delovni invalid ima v zvezi s pravico do poklicne rehabihtacije tudi pravico do povračila prevoznih stroškov v zvezi z rehabilitacijo. Mora pa nastopiti rehabihtacijo v šestih mesecih, ne sme je prekiniti ali s svojim zadržanjem onemogočati, sicer izgubi pravico do poklicne rehabihtacije in do denarnih nadomestil v zvezi z njo. Po končani poklicni rehabilitaciji se mora delovnemu invalidu priskrbeti delo, ustrezno njegovi usposobitvi, in sicer v organizaciji, v kateri je bil na delu pred nastankom invalidnosti, ali pa v drugi organiza-ciji- j g. PRIHODNJIČ: OD KDAJ IMA ZAVAROVANEC PRAVICO DO POKOJNINE KMALU VEC KADRA Šele od jeseni dalje bo moč v soboški zdravstveni šoli uvesti kabinetni pouk v celoti. S prepotrebnimi učnimi prostori, posebnimi učilnicami za vozače, s strokovno knjiž- Nova šola, katere postavitev sta poleg republiške izobraževalne skup" nosti omogočila tudi ljubljanski Kli' nični center in komunalni zavod za socialno zavarovanje v Murski Sp-boti, bo s svojim življenjskim utrl pom v nemajhni meri rešila slovensko zdravstvo enega njegovih največjih problemov - pomanjkanja medicinskih sester. Prezreti namreč ne kaže spoznanja, da bo soboška zdravstvena šola dala poslej naši zdravstveni službi še veliko več potrebnih kadrov, kot jih je nudila v več kot desetih letih svojega dela. -iv Sredstvo ra ohranitev svežine in vitalnosti Darilo tvrdke KWU- Siemens Že do zdaj so delovne organizacije pomagale Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pri nakupu aparatur io medicinske opreme. Zdaj pa se 'f delovnim kolektivom iz Velenja ia iz koroških občin pridružila še zar hodnonemška tvrdka KWU - Siemens. Pred kratkim je izročil predstavnik te znane zahodnonemške filme, inž. Vilko Kieler, v spremstvu predstavnikov Termoelektrarne Šoštanj vodstvu Splošne bolnišnice Slovenj Gradec novo, najsodobnejšo aparaturo za nadziranje srčne akcije in električno vzburjenje srca za koronarno enoto internega oddelka-Za nakup te sodobne aparature so se odločili v tovarni KWU - Siemens, ki je dobavila opremo za novi agregat šoštanjske Termoelektrarne, na pobudo Termoelektrarne Šoštanj. , Primarij dr. Drago Plešivčnik, ir maknjeni od neposrednega odlo0a’ ? Pr ma • 50 rti 1 ‘1 .-lir, r-r rt ■) jjborif1' "dl nja, so menili mladinci na zb-Odločili so se, da bodo aktivneje 9°. ^ segali v reševanje vseh vprašanj,10 zadevajo samoupravljavce. izdei Posebna komisija bo pripravila z3" stavi ključke z zborov, ki jih bodo pot®?1 VTat obravnavali na seji konference ZMS’ 4ta ki bo skupaj s plenumom občin- ajdi skega sindikalnega sveta, potem Pa )0- bodo z zaključki seznanili vodsh3 in samoupravne organe v delovni!1 ^ organizacijah. lavce M. BRECL trebe Slovi S-S5 melbrosia® rinil«!.en KULTURNA AKCIJA REPRIZA LANSKE KONFERENCE Stalna konferenca interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev še vedno razpravlja o tem, kako v šolanje za Vadbene poklice vključiti tudi mladino s šestimi ali sedmimi razredi osnovne šole # Dialog z gospodarsko zbornico očitno še ni zaključen # V interesu ohranitve družbeno dogovorjene ravni splošnih znanj bi tudi delovne organizacije gradbeništva Morale videti eno izmed možnih poti iz zagate v osnovnem došolanju mladine v tako imenovanih oddelkih za odrasle Problem številka 1, o kate-rem je menda že na lanski letni konferenci Stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev tekla beseda vse dopoldne, tako tndi letos, je vsekakor problem, kako naj si gradbeništvo zagotovi dovolj priliva mladih ljudi, ki bi se izšolali za osnovne gradbene poklice. Ugotavljajo, daje Priliv minimalen. Da se odločita , šolanje v gradbeniškem °snovnem poklicu na 100 absolventov slovenskih osnovnih Šol komaj eden ali dva. Razlogov za to je več, so dejali; med njimi so naštevah neenotno na-| fšajevanje vajencev, predvsem * Pa nezadovoljivo nagrajevanje '* dela v celotnem gradbeništvu, saj je med 45 panogami gradbeništvo komaj na 29. do 35. me-stu. Slabo nagrajevanje ob težkih delovnih pogojih, zlasti za-; radi terenskega dela in več ali frianj stalne odsotnosti od doma •n družine, za mlade ljudi, ki Bledajo tudi perspektivno, seveda ni stimulativno. Iz obširne, včasih polemične, včasih tudi dokaj jedke raz-g Prave, ki pa je očitno vendarle Pripeljala do bolj razčiščenih j' Pogledov, kaj storiti, da bi si n gradbeništvo zagotovilo večji p Priliv mladine v svoje poklicne n šole, si oglejmo nekaj trditev in £ nekaj predlogov. !- ALI JE SPREGLED USPEŠNO KONČANE OSEMLETKE l SPREJEMLJIV? )e Že lani oblikovana zahteva ^ gradbenih podjetij, letos v * niarcu na bazenskih posvetih is, Ponovljena je, naj bi zakonoda-e- jalec dopustil, da bi se tudi v 'a gradbene poklicne šole lahko [j. vključili učenci, ki imajo le 6 nj ah 7 uspešno končanih razre-v dov osemletke, kot je to za ne-^ katere poklice že dovolil. Argu- nienti, ki jih navajajo za tako pa rešitev, so: preizkusi znanja ka-aj žejo, da imajo učenci s formal-jj’ n° zaključeno osemletko v ne-1 katerih drugih republikah ah na šplah iz slovensldh manj razvi-bh območij največkrat prav takšno znanje, kot nekateri ubenci iz razvitejših sredin, ki iSo uspešno končali le 6. ali 7. Sodelo- vanje ' z gospo- elje » ^ * pv darstvom n Podobno kot v preteklih letih ie efl* 1 * * *' Delavska univerza Slovenske Konji-l°v ^ tudi za letošnje leto pripravila s« »ec oblik za strokovno izobraževa-nezaposlenih delavcev za po-•f^be posameznih večjih gospodar-/Jrh organizacij. Že sedaj je v teku S^aj za priučevanje strugarjev, ki ati potrebujeta podjetje za proizvodno usnjarskih strojev „KOSTROJ“ ? industrijski kombinat „KONUS“. ? Predavanji so začeli sredi aprila ter “®do trajala do konca junija, temu po- oo sledilo še praktično delo okoli , ki ur. Za podjetje „KOSTROJ“ Pnpravlja delavska univerza tečaj za “delovanje in konfekcioniranje ' J^vbnega pohištva, to je oken in '|at iz plastičnih mas. Ta gospodar-■ t, j. organizacija se namreč deloma židj preusmerja v tovrstno proizvod- stv'3 ..?* jesenske mesece imajo pri kobili JPfki delavski univerzi v načrtu te-[*) ra strokovno izobraževanje de-t Vliev v lesno-mizarski stroki za po- 1 !?be lesno-industrijskega obrata v lovenskih Konjicah. Prav tako ima- 1° v programu tečaj za delavke obra- f usnjene konfekcije „KO-KO“ in- .dstrijskega kombinata „KONUS“ tiL? Priučene kovače, ki jih bo po-rdbovala kovaška industrija v Zre-^ za svojo povečano proizvodnjo. V. L razred. Programi poklicnih šol za gradbeniške poklice zato nujno morajo vključevati nekatera splošna znanja iz osnovne šole. Zato naj bi dopustili spregled formalnega spričevala o zaključeni osemletki, ne pa seveda tudi spregled dejanskega splošnega znanja po letu ali dveh poklicnega izobraževanja. Medtem ko so se nekateri za tako stališče zavzemali tudi na omenjeni konferenci, pa so drugi predlagali drugačno pot. Pri gradbenih šolskih centrih naj bi organizirah osnovnošolske oddelke za odrasle, v katere bi vključih mladino, s katero bi gradbena podjetja sklenila učne pogodbe. Po opravljenem tečaju dopolnilnega osnovnošolskega izobraževanja bi ti učenci nadaljevali poklicno šolanje. Prednost teh osnovnošolskih oddelkov bi lahko bila v tem, da bi program bil že prilagojen nadaljnjemu poklicnemu izobraževanju. Seveda bi za to šolanje tudi delovne organizacije morale prispevati del sredstev, kar seveda danes nekateri odločno odklanjajo. Res pa je, da tudi spretni Avstrijci in Nemci, ki pobirajo našo mladino brez dokončane osnovne šole (kar mnogi navajajo tudi kot argument), za njihovo poklicno pri-učitev in za njihove jezikovne tečaje tudi odrinejo precej denarja. OZKI Ali ŠIROKI PROFILI ALI OBOJI? Na konferenci skupnosti so povedah, da so že meseca februarja terjali od skupščine SR Slovenije, da kot zakonodajalec omogoči gradbeništvu in njegovemu šolstvu, da se ta problem reši. Gradbena podjetja so terjala od gospodarske zbornice, da pred skupščino utemelji njihovo zahtevo po spregledu spričevala uspešno končane osemletke za vpis v poklicne šole gradbeništva. Gospodarska zbornica tega stališča v skupščini ni zagovarjala, ker je smatrala, da je za šolanje širokih profilov to nedopustno. Dialog, ki ga je s tem v zvezi vodil tudi koordinacijski odbor Stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev z gospodarsko zbornico, očitno še ni končan. Dejstvo je, da je koordinacijski odbor vztrajal doslej pri zahtevi, da njihove poklicne šole šolajo kader širokega profila. Vprašanje pa je, ali ne bi v tem smislu bilo mogoče doseči neki smotrn sporazum ali tudi kompromis, saj moramo realno ta čas še vedno računati na poprečni 30 % osip v naših osnovnih šolah. Zakaj ne bi gradbeništvo zaradi svojih velikih potreb po kadru šolalo bodoče tesarje in zidarje tako ozkega kot širokega profila. Za šolanje ozkega profila bi gotovo lahko spregledali pogoj dokončane osemletke. Za šolanje širokega profila pa bi seveda morali vztrajati na končani osemletki. Ne nazadnje zaradi tega, da bi ta kader, potem ko bomo absolventom poklicnih šol končno odprli vrata za normalen prehod na višje šole, temu šolanju lahko bil tudi kos. Takšna rešitev je možna in kot smo slišali na seji, so jo uzakonili, recimo, že za mesarje. Glede tečajev za dopolnilno osnovno izobraževanje tistih, s katerimi bi podjetja sklenila učne pogodbe, pa naj navedemo še to, da smo s strani predstavnikov šol slišali ugodno oceno o takih tečajih, ki so jih v preteklosti že organizirale gradbene šole in, njihova je ugotovitev, da so iz teh tečajev kasneje po triletnem poklicnem šolanju dobili zelo dober kader. Repriza razprave na lanski konferenci je torej letos, vsaj po oceni opazovalcev, vendarle pripeljala do dveh predlogov: da bi gradbeno šolstvo vendarle izobraževalo kadre za ozki in ši-, roki profil in ne le široki. In drugič, da bi vse tiste fante, ki nimajo končane osemletke, a bi, se želeli šolati za širok poklicni'' profil, vključili najprej v oddelke za osnovno izobraževanje odraslih, ki bi jih z materialno pomočjo gradbenih podjetij in izobraževalnih skupnosti ter s pedagoškim sodelovanjem rednih osnovnih šol lahko organizirah pri gradbenih šolskih centrih. S. G. PO VELENJSKI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Odložili podpis družbenega dogovora Prejšnjo sredo, 16. maja, je zasedal v Velenju izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Slovenije. Na začetku seje je predsednik velenjske občinske skupščine Nesti Zgank, izrazil posebno zadovoljstvo, ker so se zbrali člani izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije v središču Šaleške doline, saj so se tako lahko tudi sami prepričali o velenjskih hotenjih za razvoj srednjega in višjega šolstva ter o vlogi šolskega centra Velenje v teh prizadevanjih. Direktor šolskega centra Velenje Ivo Jamnikar pa je člane izvršnega odbora seznanil z dosedanjim razvojem te izobraževalne institucije ter z njenim pomenom za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj tako občine Velenje ;kot širšega območja. Osrednja točka dnevnega reda velenjske seje izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije je bila razprava o podpisu družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. Po obširni razpravi je izvršni odbor odložil do prihodnje seje podpis družbenega dogovora. Ta odločitev naj bi bila, kot so pouda-rili razpravljavci, odraz velike odgovornosti, da se že pred podpisom družbenega dogovora razčistijo nekatera pereča vprašanja. V razpravi so med drugim poudarili, da omejitev povečanja globalnih sredstev na 12,5 % in zamrznitev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev na 95 % osebnih dohodkov, določenih z družbenim dogovorom, slabo vpliva na razvoj šolstva - od varstva do visokega šolstva. Posledice pa bodo opazne pri nadaljnjem družbenem in gospodarskem razvoju. Vzdušje v Kolektivih prosvetnih delavcev ni najboljše. Prosvetni delavci se tudi vse bolj zaposlujejo izven šolstva, zaradi česar se že poraja vprašanje, če bodo lahko na nekaterih srednjih šolah zaradi odhoda posameznih prosvetnih delavcev lahko sploh začeli redno delo na začetku novega šolskega leta. Izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Slovenije se je na velenjski seji zavzel še za pripravo posebne analize, da bi ugotovili, kakšne so razlike v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev in delavcev enakih kvalifikacij v drugih dejavnostih. Ob tem je bilo nekajkrat izraženo tudi mnenje, da je vprašljivo, če je najbolj primemo, da so v nekaterih dejavnostih osebni dohodki zamrznjeni, drugod pa nagrajujejo zaposlene v skladu z gibanjem gospodarjenja. Člani izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije so na zadnji seji govorili še o akciji dodatnega zbiranja denarja s samoupravnim sporazumom za financiranje Izobraževalne skupnosti Slovenije v letoš- njem drugem polletju. Gre za okrog 28 milijonov dinarjev, kolikor je potrebno za zagotovitev 95 % osebnih dohodkov prosvetnih delavcev na tistih zavodih, ki jih financira Izobraževalna skupnost Slovenije. Povedano je bilo, da še niso izoblikovani kriteriji za zbiranje teh sredstev (ali na osnovi mase izplačanih osebnih dohodkov organizacij združenega dela, ali na osnovi ustvarjenega dohodka) niti še ni določen' nosilec akcije. Razpravljavci so se zavzeli za to, da je treba začeti čimprej z akcijo, čeprav še nimamo zakona o samoupravnem sporazumevanju, nosilci akcije pa naj bi bili vsi podpisniki dogovora. Na seji izvršnega odbora Izobraže- valne skupnosti Slovenije v Velenju so govorih še o razdelitvi posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim, sklepali so o financiranju dejavnosti društev in družbenih organizacij ter založniške dejavnosti v letošnjem letu ter o razdelitvi denarja za modernizacijo pouka. Odločili so se, med drugim, še za sofinanciranje ureditve fonola-boratorijev na nadaljnih 10 srednjih šolah na Slovenskem ter za sofinanciranje nakupa nekaterih drug h učil v okviru akcije za modernizacijo pouka. Sklenili pa so tudi, da bodo dali denar za ureditev mini laboratorijev na šolah vil manj razvitih občinah v naši republiki. (ML) POMEMBEN JUBILEJ AMATERSKE LIKOVNE SKUPINE RELIK V TRBOVLJAH Deset plodnih let 0b letošnjem 1. juniju, prazniku občine Trbovlje, bo skupina likovnikov, ki deluje z imenom RELIK, počastila tudi svoj jubilej • Pokroviteljstvo nad obletnico je prevzel sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc Ijane. Člani Relika so pripravili za to razstavo kar 152 del, komisija pa jih je izbrala 77. Razstavo ob desetletnici Relika bodo odprli 1. junija dopoldan, nato pa se bodo njegovi člani sešli na slavnostno sejo, na kateri bo, kot predvidevajo, spregovoril tudi sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Neposredno zatem pa bo seja iniciativnega odbora, na kateri bodo ustanovili združenje likovnih skupin Slovenije. Hkrati z jubilejno razstavo Relika bodo v obeh sosednih revirskih občinah odprli tudi razstave drugih slovenskih likovnih skupin -m- VEČ SKRBI ZA SREDNJE ŠOLE Prireditveni odbor je pripravil izbran program, v katerem kaže posebej omeniti, da bodo v dneh od 31. maja do konca junija razstavljale v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi malone vse slovenske likovne skupine, ki delujejo bodisi v okviru občinskih svetov zveze kulturnoprosvetnih organizacij, bodisi v okviru prosvetnih društev ali društev „Svo-boda“ ali samostojno. Trboveljski Relik pa bo izročil svojemu namenu stalne galerijske prostore. Uredili so jih v spodnjih prostorih delavskega doma. S tem je Relik uresničil enega svojih najpomembnejših načrtov, saj doslej ni imel stalnih razstavnih prostorov, kjer bi lahko prikazovali svoja dela tudi vsi ostali slovenski slikarji, kadar jih pot zanese v središče revijev. Razumljivo je, da bo prva razstava v novih galerijskih prostorih namenjena članom Relika. Dela je izbrala posebna strokovna komisija slovenskih slikarjev in kustosov iz Ljub- Na pobudo prvega zbora samoupravljavcev občine Kranj je občinska skupščina ustanovila iniciativni odbor za gradnjo srednjih šol, katerega naloga je z večjimi prizadevanji nadomestiti sedanje vrzeli v pogojih za izobraževanje strokovnih kadrov v občini. Odbor bo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi dejavniki pripravil program gradnje srednjih in višjih šol ter dijaških domov v občini, takoj pa bo začel s potrebnimi pripravami na gradnjo novega centra srednjih šol na Zlatem polju za potrebe poklicnega izobraževanja za elektro in kovinarsko stroko. Priza- deval si bo rešiti tudi težave Ekonomsko administrativnega šolskega centra, ki sedaj dela v Kranju v izredno težkih pogojih. Obstaja predlog, naj bi mu namenili šolo na Planini, za potrebe tamkajšnje osnovne šole pa zgradili novo poslopje. Cožržrsr POHIŠTVO Stota »Vaša matineja« Pet let bo kmalu poteklo, odkar je Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij občine Ljubljana-Center začela s hvale vredno kulturno akcijo. Odprla je vrata Mestnega gledališča ljubljanskega in pozvala sprva k prireditvam Vaša matineja le mladino z območja občine Center, kasneje pa je z dobro organizacijo pritegnila k tem prireditvam mladino vsega mesta, učence in dijake osnovnih in srednjih šol, strokovnih šol in mlade delavce iz proizvodnje. To nedeljo boste priden in vztrajen organizator in ljubljanska mladina praznovala lep kulturni jubilej: 100. Vašo matinejo, prireditev, ki jo je ljubljanska mladina tako prepričljivo sprejela za svojo, saj si je doslej program, ogledalo preko 30.000 mladih. Kaj pomeni 100 Vaših matinej programsko oziroma vsebinsko? Seznanjale so mladino z domačo in svetovno literaturo in preko nje tudi s problemi, ki tarejo sodobno družbo (Vietnam, črnski problem, osvobodilna gibanja v svetu) ali z dogodki, ki označujejo našo lastno zgodovino (slovenski tabor, obletnica kmečkih uporov itd). Seznanjale so mladino te prireditve z umetniškimi dosežki v glasbi, odrski literaturi in njeni odrski po-ustvaritvi, baletu, folklori itd. V program Vaše matineje so namreč organizatorji uvrščali tudi najkvalitetnejše dosežke amaterskih skupin, da bi v mladini vzbudili željo po lastnem aktivnem udejstvovanju v različnih kulturnih skupinah. Zelo velik odziv mladine na te prireditve je dokaz, da so napori organizatorjev in tudi sredstva, potrebna za te prireditve, dobra družbena naložba. Dobro naložbo svojega sodelovanja na Vaši matineji pa čutijo tudi vsi številni poklicni in nepoklicni umetniki oziroma umetniški poustvarjalci, ki so se doslej tako množično odzivali vabilu na Vašo matinejo. Sodelovalo je kar 107 gledaliških, opernih oziroma glasbenih in baletnih umetnikov na 311 nastopih in kar 819 članov raznih ansamblov. Na jubilejno, 100. Vašo matinejo, ki bo to nedeljo, so organizatorji povabili dve odlični amaterski kultumo-umetniški skupini. To sta Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" in Akademska folklorna skupina „Fran-ce Marolt". To pa sta tisti dve skupini, ki sta si na letošnji dvomesečni izredno uspeli turneji po ZDA pridobili novih laskavih ocen in naziva „kulturni ambasadorji". Nedeljski gosti Vaše matineje se bodo predstavili ljubljanski mladini z delom programa, s katerim so tako uspešno gostovali po neštetih mestih Združenih držav. Po nastopu bo sledil razgovor z izvajalci in prav gotovo bodo marsikaterega mladega ljubitelja umetnosti navdušili za to, da se bo tudi sam vključil v kulturno delo. s- g- Cene v jutrišnji Evropi Tisti, ki se kdaj pa kdaj razgledujejo tudi po izložbah tujih trgovin, ne le domačih, dobro vedo, da ne naraščajo cene samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu. Z razvojem prometa in trgovine postaja svet vse bolj nedeljiva celota, zato je razumljivo, da občutimo sleherni tresljaj na svetovnem denarnem trgu tudi v Jugoslaviji, še zlasti, če se zamajejo relativno ustaljena razmerja med evropskimi valutami. Zato smo upravičeno radovedni, kako bomo v Evropi - to pa pomeni tudi v Jugoslaviji - živeli jutri. Ali bo treba še bolj zategniti pas? Ekonomisti Združenih narodov predvidevajo, da se bo inflacija v Zahodni Evropi nadaljevala še vse letošnje leto, leta 1974 pa bo morda celo narasla. Porast cen živil bo morda nekaj manjši, zato pa se bodo cene industrijskih proizvodov, goriva in kmetijskih surovin znatno povišale. Strokovnjaki tudi menijo, da je naraščanje cen živil eden izmed glavnih vzrokov sedanje visoke stopnje inflacije. Večina zahodnoevropskih držav povečuje proizvodnjo v obnovljenem vzponu gospodarstva, zato se bo povečalo tudi povpraševanje, posledica tega pa bo naraščanje maloprodajnih cen v Zahodni Evropi, ki se bo gibalo letos na ravni 6 %. Strokovnjaki Združenih narodov opozarjajo, da obstaja resna nevarnost ponovnega naraščanja inflacije v letu 1974, ko se bo gospodarstvo mnogih držav približalo zgornjim mejam proizvodnih zmogljivosti, to je, ko se bomo srečali s tako imenovanim pojavom „pregretosti“ gospodarstva. Že sedaj narašča nezaposlenost v vseh državah, razen v Avstriji in Švici. Porast svetovnih cen živil, posebno še mesa, žitaric in živinske krme je posledica pomanjkanja zalog teh proizvodov zaradi izredno slabih vremenskih razmer v različnih delih sveta. Slab pridelek žitaric je povzročil veliko povpraševanje po hrani predvsem v ZSSR, Kitajski in drugih velikih državah, ki v normalnih razmerah ne kupujejo teh proizvodov na svetovnem tržišču, v zadnjih dveh letih pa so bile prisiljene kupiti velike količine živil. To je glavni vzrok za „evropsko“ pomanjkanje mesa. Vendar so h pomanjkanju mesa v Evropi prispevali tudi drugi dejavniki, denimo oblike protekcionistične politike na področju kmetijstva. Strokovnjaki Združenih narodov tudi ugotavljajo, da se večina držav brani neposredne kontrole cen živil in se odloča predvsem za druge ukrepe, kot so ukinjanje uvoznih omejitev in zmanjševanja cen. Ob tej ugotovitvi postaja bolj razumljiv intervencijski uvoz posameznih vrst živil, ki jih na našem trgu primanjkuje, hkrati pa naša prizadevanja, da bi bistveno povečali proizvodnjo kmetijskih pridelkov v Vojvodini, saj bi lahko z njihovim izvozom zaslužili precej več kot z izvozom industrijskega blaga. V. O. Predsednika jugoslovansko-romunskega mešanega komiteja za gospodarsko sodelovanje sta ugodno ocenila razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Romunijo ter ugotovila, da obstajajo možnosti za še uspešnejšo dolgoročno sodelovanje med obema državama. V Bukarešti je namreč pred nedavnim zasedal komite za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo, na katerem so najprej pregledali rezultate, dosežene v zadnjem času, predvsem s področja industrij- ske kooperacije in tehničnega sodelovanja, natančno pa so proučili tudi gospodarske odnose med obema državama na posameznih področjih. Na podlagi predlogov in rezultatov dosedanjih pogovorov bo mešani komite pripravil dokument, ki bo vseboval smernice za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Romunijo na področju blagovne izmenjave, industrijske in tehnične kooperacije ter na drugih področjih sodelovanja. Danci Predsedstvo RS ZSS je na seji dne 22. maja 1973. leta sklenilo pozvati vse sindikalne in delovne organizacije v Sloveniji, da se pridružijo jugoslovanski akciji solidarnosti DNEVI SOLIDARNOSTI Z NARODI INDOKITAJSKE PREDSEDSTVO RS ZSS 0 MEDNARODNEM SODELOVANJU SLOVENSKIH SINDIKATOV V znamenju poglabljanja stikov in sodelovanja Predsedstvo RS ZSS je na torkovi seji med drugim ocenilo tudi dosedanjo mednarodno aktivnost ZSS in program mednarodnega sodelovanja RS ZSS za letos. Pri tem je poudarilo, da mednarodno sodelovanje sindikatov Slovenije predstavlja neločljivi del uresničevanja politike Zveze sindikatov Jugoslavije v mednarodnem delavskem in sindikalnem gibanju, po obsegu, vsebini in oblikah sodelovanja pa tudi zelo pomembno sestavino odnosov s sosednjimi in drugimi državami. Z ene strani gre namreč za prizadevanja v zvezi z urejevanjem položaja naših delavcev v tujini, za njihovo obveščenost, kulturno in zabavno življenje ter vključevanje v sindikate držav, kjer so zaposleni. Nič manj pa ni pomembna vsebinska krepitev stikov in smotrno izkoriščanje vseh sedanjih zvez za čim širšo izmenjavo mnenj in izkušenj ter s tem za ustvarjalen dialog o najbolj pomembnih družbenih in sindikalnih problemih. Če torej jugoslovanski in slovenski sindikati s skrbjo za delavce, začasno zaposlene v tujini, izpol- Sredstvo ža ohranitev svežine in vitalnosti njujejo svojo klasično sindikalno funkcijo, po drugi strani prispevajo tudi k spoznavanju naših ljudi s socialnimi, ekonomskimi, političnimi in drugimi aspekti družbenih procesov po svetu. To pa nedvomno prispeva k usposabljanju našega sindikalnega članstva za njegovo tvorno sodelovanje tudi pri podmžbljanju jugoslovanske zunanje politike in konkretnih akcij te politike. stike in zaposlovanje v tujini, naj bi bilo še zlasti živahno neposredno sodelovanje z avstrijskimi, italijanskimi, francoskimi, zahodnonemškimi, madžarskimi in sovjetskimi sindikati (Ukrajina). Za letos je predvidenih več obiskov sindikalnih delegacij iz teh držav pri nas, več študijskih srečanj njihovih in naših sindikalnih delavcev, izmenjava publikacij in podobno. Prav tako pa bo več delegacij slovenskih sindikatov obiskalo navedene tuje države. Med prvimi pojdeta na pot delegacija, ki bo pod vodstvom v. d. predsednika RS ZSS Jožeta Globačnika obiskala deželno vodstvo Delavske zbornice (DGB) za Baden-Wuerttenberg, in delegacija, ki bo pod vodstvom podpredsednika RS ZSS Iva Tavčarja obiskala republiški svet zveze sindikatov Ukrajine. Posebej moramo poudariti, da je predsedstvo RS ZSS zelo pozorno in temeljito spregovorilo o vsebinski plati sodelovanja slovenskih s tujimi sindikati, kajti gre za sodelovanje z zelo različnimi sindikalnimi in delavskimi gibanji, ki vsako posebej deluje v specifičnih družbenih, ekonomskih in političnih razmerah. Rečeno je bilo, da z naše strani sodelovanje temelji na poglabljanju stikov predvsem s tistimi silami v delavskih gibanjih sosednjih in drugih držav, ki se zavzemajo za večjo udeležbo delavcev pri odločanju o delitvi rezultatov dela, in da bomo predvsem tem silam oziroma organizacijam, v katere so vključene, omogočili, da se res temeljito seznanijo z našimi dosežki, problemi ter načini njihovega razreševanja. Druga bistvena ugotovitev iz vsebinske razprave o bodoči mednarodni aktivnosti pa bi bila, da vztrajamo pri naših sedanjih stališčih, po katerih so sindikati in napredna gibanja drugih držav, zlasti še v sosednji Italiji in Avstriji, zaradi interesov delavskega razreda kot celote in zavoljo lastnih koristi dolžni onemogočati desničarske skrajneže, ki želijo ugonobiti našo narodnostno manj- iBLJAHLCOOVSKA 317, TELEfDN: 53 881 L JUfiUAKA. CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 685 šino na Koroškem' in v Italiji, skaliti dobre sosedske odnose in odpraviti demokratične pridobitve delavskih gibanj v svojih državah. PRIZNANJE USTVARJALCEM USPEŠNEGA MEDNARODNEGA SODELOVANJA KAKO V BODOČE? S povsem utemeljeno pripombo, da je treba storiti več kot doslej za utijevanje stikov s sindikalnimi organizacijami in naprednimi gibanji v neuvrščenih državah, je predsedstvo RS ZSS potrdilo program mednarodnega sodelovanja slovenskih sindikatov za letos. Po tem programu, ki ga je pripravila komisija RS ZSS za mednarodne Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT Veliko zaslug za uspešno mednarodno sodelovanje slovenskih sindikatov imajo, po mnenju predsedstva RS ZSS, naše delovne organizacije in subjektivne sile v njih, saj so z neposrednim zbiranjem različnih oblik pomoči in z animira-njem delovnih ljudi pripomogle k uspešni izvedbi solidarnostnih akcij v podporo osvobodilnih gibanj po svetu, še posebej pa pravičnega boja vietnamskega ljudstva za svobodo. Še posebej pa je predsedstvo RS ZSS izreklo priznanje vsem tistim aktivistom v delovnih organizacijah in občinah, ki so sodelovali in še sodelujejo v razgovorih s člani sindikalnih delegacij in naprednih gibanj, ki obiskujejo našo državo in naše delovne skupnosti. Njim gre zasluga za to, da si gostje iz tujine v poglobljenih razgovorih z našimi sindikalnimi aktivisti bistrijo tudi morebitne dvome in predsodke o Jugoslaviji ter o naši samoupravni poti v socializem, da lahko nato med svojimi sodelavci in tovariši verodostojno pojasnjujejo dogajanje v naši družbi in v našem delavskem gibanju. Ob koncu naj še zapišemo, da je bilo pohvale deležno tudi naše uredništvo, ker je že pred časom vpeljalo redno in stalno stran, rezervirano za problematiko stikov s tujino in naših zdomcev. —mG na v dneh od 28. maja do 9. junija 1973 leta Razmere v Indokitajski še vedno terjajo vsestransko moralno, politično in materialno pomoč indokitajskim narodom, tistim, ki še bijejo boj za neodvisnost, in tistim, ki obnavljajo svojo pomšeno domovino. študijskem obisku Dnevi solidarnosti naj vnovič pokažejo voljo in sposobnost naših delovnih ljudi, da podpro osvobodilna gibanja, saj je naša solidarnost z njimi tudi del našega boja in prizadevanj za popolno osvoboditev človeka in narodov vsega sveta. Pozivamo sindikate in delovne organizacije, da se povežejo z občinskimi konferencami SZDL, kjer lahko dobijo posebne plakate in znamkice po 1 din. Prav bi bilo, da bi ob vhodu ali v prostorih delovnih organizacij izobesili plakat. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo znamkic, nakažite na tekoči račun Republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije: KO št: 50130-789-93102 - „Vietnam“ V tem tednu se mudi na obisku v Sloveniji 5-članska študijska delegacija danskih sindi- q katov. Proučevala je strukturo n in organiziranost naših sindi- Si katov, odnose med sindikarti in £ gospodarstvom in samouprav- { nimi organi ter izobraževanje in b obveščanje sindikalnega član- » stva. Delegacijo je vodil pred- ^ sednik splošnega sindikata dan- Ja skih delavcev Ejler Soender. ir Razen razgovorov v repu- ^ bliškem svetu ZSS so danski ko- j* legi obiskali ObSS Kranj in b osnovno organizacijo sindikata oi v tovarni Planika. Ogledali so si jn tovarno ,,Meblo“ v Novi Gorici, ri kjer so proučevali sindikalno organiziranost, obiskali pa so tu tudi občinski sindikalni svet v ^ Tolminu. ^ Za danske sindikate (kakih ^ 900.000 članov,, od tega 281° ur žensk) je značilno, da so organi- ^ Mednarodna aktivnost sindikatov ne prispeva samo h krepitvi delavskega gibanja v svetu, temveč tudi k usposabljanju našega sindikalnega članstva za tvorno sodelovanje pri podružbljanju jugoslovanske zunanje politike # Stike bomo poglabljali predvsem s tistimi silami delavskega gibanja sosednjih in drugih držav, ki se zavzemajo za večje sodelovanje delavcev pri odločanju o delitvi rezultatov dela zirani po načelu strokovnih sin- ^ dikatov (40 sindikatov), vendat se njihovo število hitro zmanj- K< šuje. Največji je sindikat sploš- ^ nih in polkvalificiranih delavcev (260.000 članov), obstaja pago tudi poseben sindikat zapo- vkl slenih žena, ki šteje kakih 62.000 članic. Najvišji organ ^ danskih sindikatov je kongres,iet ki zaseda na 4 leta. Kongres iz-h« voli 24-članski izvršni odbor, pri čemer je zanimivo, da dva M, člana izvršnega odbora imenuje sec socialdemokratska stranka, kije tej sicer vodilna politična sila na nu Danskem. ' Sodelovanje z danskimi sindi; ]*e kati je za nas pomembno, saj^ dela v tej državi kakih 8000 lat naših delavcev. Prav sedaj pote- H kajo priprave na sklenitev k on; ^ vencij o socialni varnosti men SFRJ in kraljevino Dansko. tal; Danski sindikati so član Med-N narodne konfederacije svobod-^ nih sindikatov,' Evropske konfe-fej deracije sindikatov (ustanov-'o c Ijena februarja letos), svojo^.Pi mednarodno dejavnost p3^ usklajujejo skupno z drugimiptjj.: skandinavskimi sindikati v nor-taci’ dijskem sindikalnem svetu. iz Romunije;; *bor Študijska delegacija General ^ nega sveta romunskih sin(h;lno katov se je kot gost ZSJ minul1 teden mudila v naši državi, glavfh1 ni del obiska pa je veljal Slove'j; niji. Delegacijo je sprejel pred-fj; sednik komisije za šport in re''t.'» kreacijo pri RS ZSS Jože Vidic”111 Delegacija je obiskala ObSS O L® Ije, kjer jo je tamkajšnji predlo sednik tovariš Ivan Kramar se-te, znanil s prizadevanji celjskih^ sindikatov na področju orgard-^j zacije oddiha in rekreacije. R°' munski kolegi so obiskali še že; jt s lezamo v Štorah, rekreacijs^N center ha Golteh, „trim“ stez0^ v Ljubljani, ob koncu tedna p3io b so jih ljubeznivo sprejeli veleflj-fce ski rudarji v svojem počita*'^ 2 škem domu v Fiesi. nntESf POHIŠTVO DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 20 - 26. MAJA 1973 L STRAN 8 IZ ŠESTIH REPUBLIK Edvard kardelj, Pred-^dnik koordinacijske ustav-ne komisije zvezne skupšči-ne> na skupni seji predsed-stva ZKJ in SFRJ: Manjše število vprašanj v dose-r^jih razpravah o ustavnih spre-?!embah ni bilo do kraja razči-J"?nih. Eno takih vprašanj je, na i ™n*er, način financiranja fede-. .acije. V tem pogledu še ni dose-I bil- P0P°ln sporazum med repu-hkami in pokrajinama. Podob-v5> čeprav ne tako pomembno • !ffašanje, je tudi obseg poobla- • ^“.organov federacije glede ure-Janja gospodarskih tokov z na-jaanom, da se preprečujejo - Motnje v ekonomskem življenju - .žiroma na enotnem trgu. Zato 1 fv predlaganem besedilu osnut-a oh Us!tavni>' sprememb za zdaj , tanjena dosedanja ustavna for-;* palacija. Toda do jeseni bo vse-i, ^ttpotrebno ta vprašanja raz- 0 , Do konca niso še razčiščena aai nekatera vprašanja glede V ^pščinskega oziroma politič-sistema. Gre predvsem za Ji s^atera vprašanja skupščin-1o m oziroma političnega siste-?a v republiki in občini, za zna-1' ^1 republiških oziroma občin-^ iM ?Dorov, za volilni sistem jikjer še vladajo nekatere raz- • jT5 v nazorih med republikami. 1 m^nac*iska komisiJa ie sioor 1' da se zvezni ustavi v tem >V ijjOgledu ni treba spuščati v po-33 gOnnosti, temveč naj samo za-„ E?Jovi enotne temelje sistema, jpJUčno tudi skupščinski si-in rJern, zakaj nekatere razlike med jll ^Publikami glede uporabe teh >s ^meljev so ne samo možne, ''PjPreč tudi potrebne, saj so \V udi razmere v njih različne. )fi va^AHMUT BAKALI, pred-'f^dnik pokrajinskega komi-3e ,eja ZK Kosovo, za list „Ko-na tiunist": ^ ^ vedno smo najbolj nerazvit di' Sedel v Jugoslaviji, čeprav smo 5ajjj0segii velike rezultate v mate-nO rinem in skupnem razvoju. u [ifnko poudarim, daje bilo v so-t®' Ristič ni Jugoslaviji narejeno iti- j • kakor pa je bilo prej dose-[ej-no v stoletjih. ■ Toda ko ocenjujemo, kako , .aipč smo že prišli v uresniče-^■fanju sklepov predsedstva ZKJ o jd-ij^jšem razvoju Kosova, me-da so ostale neizkoriščene . številne možnosti. Še vedno 3. . deli združenega dela iz drugih jjOjspiiblik premalo angažirani, da pa:;! neposredno, z vlaganjem svo- “.f°J° tehnologijo popevali k hitrejši mdustnali- 'T'/-« -furU ^ 'T pokrajine. To sledi tudi iz .^ustrezne gospodarske struk-ttjMČ Primer: kakih 70 od-lim-•ov Proizvodov Kosova ima nntirane cene, 65 odstotkov JJ?Pade _v skupnem gospodarstvu i:. bazično industrijo in energe-tp0, k' je bila dolgo v neugod-j, jn Položaju, gre pa za vseju->L 0Van5ke potrebe. Zato smo ; h; dresira ni, da ustrezni orga-% Li Predvsem pa ZIS, pripravijo ^ i^tejšo in realno oceno skup-a učinkov dosedanjih priza-Wanj skupnosti za uresniče-(/bje stališč o hitrejšem razvoju KkT°Ia' D° desetega kongresa Cr hi morali natančneje opre-. uti trajnejše rešitve za razvoj Ppodarsko nerazvitih republik Pokrajine Kosovo. MIKOŠ, republiški 0 kretar za urbanizem, na r?j‘ repub............... a slo Slove 'ju po kor ,pta^jenj?- .pfost°ra- 14 hi« ^ zadovoljujejo seda-P°txebe in želje delovnih lju-red' v LS° reiativno majhna. Vzrok je re-itor ^a *ma ic majhen del pro-... Dih 3 Ustrezno strukturo delov-dlC,ltnrm!st 2a oba spola, razUčne Ce-' bsti in kvalifikacije in obredlo 111 ,m°2uosti, da nudi ustrez-cfhtn.i2 . avstvo, izobraževanje in Zat0 jelevlSodstot-■ Drpv ovenfie> kjer živi polovica ah1' Mj., !Valstva, pozitiven migra-R^fiit sa^^°- Koncentracija je iz- v „ L« ^ V tjlVn imp»r»r»\mrrp«m crrvn Ji republiškega in enotnega ^ pra slovenske skupščine: ral'L; Sloveniji je v dosedanjem idi'lnn'0JU Potekala ponekod pre- >»»te“nSSS't'1’ugo/ :eZ°lrn Pomembni prostori - kot so 1 Pžio v,0ska> Primorska in Posavje -enj'teč152 ustreznih močnejših sre- ItP* jjj^a sedanje stanje pa je zna-te? Zek> razpršena urbani-sorazmerno nagla deagra-Rter ^ razseljevanje, ki je ne-»v? območja zajelo v obsegu, ■ itte^a skrb. Značilna je tudi ^ Eietn 0stna ‘n pomanjkljiva pro-j Rio PO^zanost, kakor tudi "viot,, ba^lo naraščanje razvred-enja okolja. 4 | I > * * * * * * i ČZP DELAVSKA ENOTNOST obvešča, da je izšla knjiga dr. Bogdana Kavčiča: SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH S interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi CZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Izpraznjene police lekarn — zakaj ? V zadnjem času je v javnosti slišati vse več kritike zavoljo pomanjkanja zdravil, po drugi strani pa tovarne zdravil in lekarne tožijo, da je njihova cena prenizka in da jih že večino proizvaja z izgubo. Zakon ponudbe in povpraševanja je torej s svojo neizprosno logiko prizadel tudi farmacevtsko industrijo, ki se ji je doslej še vselej uspelo izogniti škodljivim kratkoročnim vplivom trga in cen na proizvodne in poslovne odnose. Pomanjkanje posameznih zdravil na trgu in zahteve farmacevtske industrije, naj bi zdravilom čimprej odmrznili cene, je končno spodbudilo tudi pristojne zvezne organe, da so o tem vprašanju resno spregovorili. Opozorili so na dejstvo, da poraba zdravil v naši državi daleč presega svetovno poprečje. Po podatkih zveznega sekretariata za delo in socialno politiko smo leta 1971 porabili za zdravila približno milijardo 733 milijonov dinarjev. Ali, z drugimi besedami, cena zdravil znaša pri celotnih stroških zdravstvenega varstva, ki jo zagotavlja socialno zavarovanje, že več kot 17 %. Cena porabljenih zdravil za zdravstveno varstvo pa sev svetu giblje med 10 in 15 %, vet\dar že takšni podatki v krogih svetovne zdravstvene organizacije vzbujajo zaskrbljenost. Dokaj vznemirljiva je tudi ocena, da 10 % celotne porabe zdravil v Jugoslaviji odpade na nepotrebna in — kar je še huje - na napačno predpisana zdravila. Strokovnjaki zveznega sekretariata za delo, ki so izrekli to oceno, navajajo, da v Jugoslaviji ni farmakoterapevtske doktrine, SRBIJA kar samo spodbuja tolikšno porabo zdravil. Prav tako dodajajo, da je naš sistem zdravstvenega zavarovanja nedograjen, da zdravstveni delavci niso z ničemer stimulirani za raciomlnejše delo. Nobenega dvoma ni, pravijo strokovnjaki tega sekretariata, da na porabo zdravil najbolj vplivajo sami zdravniki s svojim odnosom do porabe zdravil. Drugače si tudi ni mogoče razlagati najnovejšega podatka centra za zdravila skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij Hrvaške, ki ugotavlja, da 40 % celotne porabe zdravil odpade na antibiotike. Antibiotiki se veliko prepogosto predpisujejo tudi za povsem običajne prehlade, virusna obolenja in v preventivne namene, zdravniki pa jih često predpisujejo pod vplivom komercialne propagande. In še ena ugotovitev istega centra: v zadnjem času zdravijo zdravniki streptokokno angino z zelo dragim antibiotikom ampicilinom, namesto s cenejšim in učinkovitejšim penicilinom Tudi opozarjanje na penicilinsko alergijo ni opravičljivo, saj tudi pri ampicilinu prihaja do te alergije. Ta luksus nas stane letno več kot 100 milijonov dinarjev. Poleg zdravnikov nosijo del odgovornosti za takšno drago zdravljenje tudi farmacevti, ki zaradi večjega dohodka kršijo etične in zakonske norme in prodajajo nekatera zdravila brez recepta, čeprav tega ne bi smeli delati. Sedanjim neurejenim razmeram na trgu zdravil pa nedvomno v največji meri botruje dejstvo, da na tem področju ni preveč družbene kontrole, socialistični družbeni odnosi pa so zelo slabo razviti, kot poudarjajo poznavalci razmer. B. L. V gospodarstvu škriplje Če bi beograjski gospodarstveniki dosledno spoštovali svoje sklepe o poslovnem uspehu v letu 1972 kot argumentu zaupnice ali nezaupnice vodstvom podjetij, bi moralo dve tretjini vodilnih ljudi, razen direktorjev bank, zavarovalnih zavodov in deloma trgovine, zapustiti svoja mesta. Gospodarstvo Beograda je namreč lani imelo slabše rezultate kot v letu 1971. V tem času pa so v Beogradu sprejeli sklep, da morajo biti rezultati beograjskega gospodar- HRVAŠKA stva večji od republiškega oziroma zveznega poprečja. Skupen dohodek beograjskega gospodarstva je bil sicer lani nominalno večji za 20,8 %, vendar pa je — po izločitvi učinkov povečanja cen — stvarni obseg gospodarske aktivnosti večji le za 3 do 4 %. Poleg tega se kaže tudi katastrofalna bilanca izgub, ki so v letu 1972 znašale 729 milijonov dinarjev. Nepokrite izgube iz tega leta ima 45 delovnih, večinoma industrijskih organizacij, ki zaposlujejo več kot 63.000 delavcev. Ta po- ZVEZNI ODBORI TURIZEM V PRECEPU Rezultati, ki sta jih dosegla gostinstvo in turizem v minulem in letošnjem letu* so zadovoljivi - ocenjuje razmere v tej panogi gospodarjenja zvezni odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Devizni priliv je lani porasel za 19% v primerjavi z letom poprej, število domačih turistov se je povečalo za 5 %, promet inozemskih turistov pa je ostal na ravni 1971. leta Kljub zadovoljivim rezultatom v minulem letu pa se gostinstvo in turizem otepata s številnimi težavami, kot denimo z nestabilnostjo na tržišču, z zviševanjem stroškov, s povečano nelikvidnostjo in z višjimi pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi, kar vse povzroča težek gospodarski položaj delovnih organizacij pred nastopom sezone, znatno otežkočeno pa je tudi preskrbovanje turističnih področij. Eden od problemov, za katerega bo treba čimprej najti ustrezno rešitev, so nepokrite investicije v gostinstvu in turizmu. To je obenem problem, o katerem je veliko govora, zato pa toliko manj praktičnih rešitev! Zavoljo tega ni naključje, da so se nekatere gos tinsko-tu rističneorga-nizacije znašle pred stečajem, da mnogi objekti niso dokončani, vložena sredstva pa ne dajejo nikakršnih učinkov. V zveznem odboru sodijo, da bi bila možna rešitev teh razmer, ko bi družbenopolitične skupnosti izpolnile svoje obveznosti do gostinsko-turističnin organizacij, drugo možno rešitev pa bi lahko pomenili izdatnejši inozemski krediti. Na gostinstvo je neugodno vplival tudi odlok zveznega izvršnega sveta o maksimiranju cen za vse storitve in proizvode v gostinstvu in turizmu, saj so medtem v drugih dejavnostih porasle cene blaga in storitev, zlasti pa kmetijskih proizvodov. Zato je po sodbi zveznega odbora nujno potrebno, da republike in pokrajine hitreje opredelijo kriterije in merila o usklajevanju cen gostinskih storitev ter tako omogočijo njihovo gibanje v skladu z gibanjem poslovnih stroškov. ■xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx■ LASTNINA NA REŠETU Komisija za ugotavljanje porekla lastnine občanov v Kragujevcu je uvedla postopek proti 18 osebam, ki morajo dokazati, kako so pridobile premoženja. V prvem poročilu komisije, o katerem je razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL ter zbori skupščine občine, so zahtevali, naj bi imena oseb, proti katerim teče postopek, javno objavili. Proti 32 osebam teče postopek za nacionalizacijo 2401 kvadratnih metrov poslovnih prostorov ter zgradb. Občinski javni tožilec pa je vložil tožbo za razveljavitev kupoprodajnih pogodb o prodaji 40 stanovanj, ki so jih delovne organizacije prodale članom svojih kolektivov po nižji ceni. Po načelu samofinanciranja * * * * * * * * * * ¥ * g g g 'g * g * * g g g g g g g g g g g ložaj odkriva tudi absurdnost sedanjih odnosov med gospodarstvom in bankami, saj so slednje ustvarile izredno ugodne finančne rezultate: lani se je skupni dohodek poslovnih bank v Beogradu povečal za 42 %, zavarovalnih zavodov za 35 %, skladi poslovnih bank pa so večji za 64 %. I Dejstvo je, da so skupne rezerve zavarovanja pri nas nekaj-;krat manjše, kot bi morale biti. To pa ne govori v prid tezi, da je cena zavarovanja visoka. Ta problem so zavodi in zavarovalci rešili na svojevrsten način: zavarovanci po nekaj mesecev čakajo, da jim zavarovalnice izplačajo škodo in tako se celotno zavarovanje „samofinan-cira“. Absurdnost takih razmer vodi do tega, da so nekateri zavarovani „na kredit“, drugi pa čakajo na odškodnino, kot da ne bi bili zavarovani, čeprav so zavarovanje plačali. Zavarovalni zavodi so v minulih petih letih z dviganjem cen zavarovanja uspeli pokriti izgube iz prejšnjih let, kar je tudi eden izmed vzrokov za majhne rezerve. Dejstvo pa je tudi, da imajo zavarovalni zavodi dosti več sredstev, kot tisti, na račun katerih opravljajo svoje posle. Po zaključnem računu za leto 197 1 so imele zavarovalnice za skupno porabo na zaposlenega izločenih nekajkrat več sredstev, kot pa znašajo takšna sredstva na zaposlenega v gospodarstvu. Pri tem so tudi osebni dohodki zaposlenih v zavarovalnicah večji kot v gospodarstvu — za več kot 500 dinarjev! Za tekstil proste cene! Gospodarska zbornica Hrvaške se zavezma za-bolj učinkovite spodbude pri izvozu tekstilnih izdelkov, za vse sezonske in modne izdelke, namenjene domačemu trgu pa bi morali omogočiti prosto oblikovanje cen. To zahtevo so pod prh s podatki, da sedanja politika cen omejuje izdelovanje novih modnih izdelkov, siromaši izbiro na domačem trgu in povečuje zaloge. Domače zmogljivosti tekstilne industrije so prevelike za potrebe domačega trga, zato gospodarska zbornica tudi pred- laga, naj bi že odobreno vračanje carin povečali od 3 na 4 %, spodbudo za izvoz na koir-vertibilna področja za 4 %, v nerazvite države in ZDA pa še nadaljnja 2 %. Predlagajo tudi devizne instrumente za povečanje konkurenčnosti v socialističnih državah. ■ te i Klavska enotnost - št. 20 - 2«. maja 1973 Tako! Dolgoročni gospodarski načrt za deset let naprej je pripravljen! Krasno! Kaj pa za prihodnji teden že vemo, kako bo? STRAN 9 TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Od obljub ni mogoče živeti Že lani so se izjalovila prizadevanja zveznega izvršnega sveta, da bi rast cen omejil na 5,6 %. Zato je tem bolj tvegana napoved tega zveznega organa, da bo „zugotovil pogoje za ohranitev dogovorjene ravni cen, “ ki je bila objavljena ob nedavno podpisanem dogovoru med zvezo, republikami in pokrajinama, po katerem se smejo letos cene vzišati le za največ 9 %, življenjski stroški pa za največ 15 %. Če preudarimo naš sedanji gospodarski položaj, lahko kljub nekaterim znamenjem izboljšanja podvomimo, da bi bile razmere letos dosti ugodnejše, kot so bile lani, ter da bi zvezna, republiške in pokrajinske vlade - po lanskih izjalovljenih obljubah glede zajezitve inflacije - lahko takšne obljube obnovile, ne da bi se izpostavljale kritiki naše javnostim nevarnosti, da se bo njihov ugled še bolj zmanjšal. V javni deklaraciji, ki so jo ob sklenitvi omenjenega dogovora objavili podpisniki, je črno na belem razglašeno, da bodo „zvezne“ cene podražile življenje le za 4,11 %. Iz tega bi lahko sklepali, da smejo „republiške“ in „pokrajinske“ cene narasti le za.4,89 %, kolikor znaša razlika do letos .dovoljenega" zvišanja cen do 9 %. Ta napoved zveni preveč lepo in spodbudno, da bi ji lahko slepo verjeli, zlasti še, ker ji je v isti sapi dodana pripomba, da republike, pokrajini in občine nadzorujejo cene za približno 47 % skupne vrednosti proizvodov in storitev, ki vplivajo na življenjske stroške. Deklaracija, žal, ne omenja, da so v zadnjem letu ravno cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti republik in občin, naraščale najhitreje ter da je bilo poleg sporazumevanja med proizvajalci o (višjih) cenah prav področje „re-publiških“ in „občinskih“ cen tisto, ki je v največji meri poslabšalo našo življenjsko raven. Spričo tega je potemtakem slaba tolažba napoved, da bodo ,,zvez ne" cene zvišale letos naše življenjske stroške le za 4,11 %. Ta napoved zveni demagoško toliko bolj, ker v nadaljevanju izjav s tiskovne konference ob podpisu dogovora o gibanju cen v letošnjem letu beremo, da je pri določanju življenjskih stroškov, ki so v pristojnosti republik, pokrajin in občin, za industrijsko-neživilske proizvode predvidena rast cen v višini do 4,5 %, za stanovanjsko-komunalne storitve v višini do 12,3%, za obrtne storitve v višini do 8,7%, za električno energijo v distribuciji celo do 18%: ter za mestni, železniški ter cestni promet od 13,2 % do 20,8 %. Spričo izjalovljenih prizadevanj v preteklosti, da bi zajezili rast cen oziroma inflacijo, ni čudno, da so ljudje izgubili zaupanje v takšne in podobne napovedi in deklaracije, toliko bolj, ker za dosedanje neuspehe še nihče ni odgovarjal. Da se bodo ob splošni neodgovornosti za stanje, v kakršnem je naše gospodarstvo že več let spričo stopnje inflacije, ki je med najvišjimi v Evropi, tako neugodna gospodarska gibanja pri nas tudi letos očitno nadaljevala, o tem nas med drugim prepričuje poudarjeno razlikovanje med odgovornostjo zveze na eni ter republik, pokrajin in občin na drugi strani, kar zadeva pristojnosti na področju politike cen. Ta deljena odgovornost za stopnjo inflacije, ki naj bi jo letos, kot rečeno, omejili na 9 %> (od lanskih več kot 17 %>), bi utegnila biti sicer pozitivna, če bi ob koncu leta, ko naj bi preverjali odstopanja od dogovorjene politike cen, od posameznih, za to pristojnih dejavnikov, zahtevali, naj polagajo račune. Toda, kdo bo krivce klical na odgovornost? Ali morebiti zvezna vlada, ki je, denimo, lani tako kot njeni sedanji pogodbeni partnerji, republike, pokrajine in občine, v enaki, če ne celo večji meri pripomogla, da je inflacija zdivjala še bolj kot poprej? Kdo spričo dejstva, da z inflacijo okuženi gospodarski sistem ohranjamo, kakršen je, bolezen pa zdravimo zgolj kurativno (bolj ali manj z gašenjem sicer znanih starih inflacijskih žarišč) sploh še lahko jamči, da bo doslej nebrzdano in v zadnjem letu izjemno visoko rast cen, za katero naj bi bile po dogovoru odgovorne republike, pokrajine in občine, mogoče uokviriti v predvidenih 4,89 %? In končno, kateri organ in posamezni dejavnik lahko ob vsem tem jamči, da življenjski stroški letos ne bodo narasli več kot za 15 %? Čeprav tudi ta rast ni skromna, je več razlogov, zaradi katerih lako upravičeno domnevamo, da bo tudi letos, žal, presežena. NANDE ŽUŽEK I I Organi delavske kontrole l i i l i I V delovnih kolektivih na slo venski obali poteka razprava1 S izhodiščih za volitve in način1 delovanja delavske kontrol1’ ^ ponekod pa se pripravljajo tud že na volitve teh samoupravflil1 organov. Vzorčni pravilnik c v delavskem nadzoru so pripravil z Obalni sindikati. Predvideno je n naj bi delovne skupnosti volil* si člane delavske kontrole na fle' n posrednih volitvah za mandatu0 ^ dobo dveh ali štirih let. 70 od n stotkov članov delavske koU 0 trole naj bi bilo iz vrst nepu P srednih proizvajalcev, medteU1 2 ko v ta samoupravni organ ne l>! V smeli biti izvoljeni delavci, ^ t I I L - Kaj se pa šališ, stara, saj vidiš, da takoj vem, ANTIČ kdo mi najbolj nagaja .../ — /. I po normativnih aktih delajo u* bi vodilnih delovnih mestih. Da C bil delavski nadzor v v sake U1 trenutku učinkovit, naj bi bilJ odgovornost članov zaostren* Tako naj bi člana delavske koU’ trole odpoklicali, če bi triM zapovrstjo izostal s seje. S pripravami za ustanovite' delavske kontrole so za zM najdlje v koprski Luki in izotf Mehanotehniki. Delavski svej Mehanotehnike je že imenoval | začasno delavsko kontrolo, 1° bo delala do izvolitve novih s* moupravnih organov. S. KAVČIČtr V INDUSTRIJI DEŽNIKOV IN PLETENIN »INDIP« PROIZVODNJE V LENDAVI BODO V JESENI ZAČELI Z DRUGO FAZO ORGANIZACIJE Dežnik postaja vse bolj modni dodatek ob Vzhodnoevropska tržišča bodo ostala za »Indip« še naprej glavni kupec, saj po revalvaciji mark« in jena ostaja zanj zahodno tržišče še vedno le velika želja • »Veliki met na Zahod« jim doslej K' uspel tudi zavoljo višjih cen uvoznega reprodukcijskega materiala Industrija dežnikov in pletenin „Indip“ v Lendavi sodi sicer z nekaj več kot 300 zaposlenimi med inanj-še delovne organizacije v slovenskem gospodarskem prostoru, vendar jo po njenih proizvodnih težnjah in obetavnih načrtih lahko brez dvoma uvrščamo med tista naša podjetja, ki jim po njihovi zagnanosti in podjetnosti pripada vrh. V lendavski „dežnikarni“, ki ji po proizvodni usmeritvi na slovenskem tržišču resneje konkurira edino ljubljanski „Dežnik“, poznajo že vrsto let dve osnovni dejavnosti: izdelovanje dežnikov in senčnikov ter pletenin. Razumljivo je, daje proizvodnja dežnikov precej močnejša od proizvodnje pletenin. Njuno razmerje je skoraj vedno 80 %: 20 % v korist poizvodnje dežnikov. Lani so se v „Indipu“ lotili modernizacije obeh proizvodnih obratov. Za nabavo strojne opreme in' naprav so odšteli 4,5 milijona dinar- Mesa enostavno ni! jev, največ lastnih sredstev. V dveh letih so modernizirali tako rekoč vso svojo proizvodnjo. Prišli so namreč tako daleč, da so morali hočeš nočeš, seveda največ zato, da bi na domačem tržišču še naprej obdržali korak s konkurenco, zamenjati celoten strojni park v pletilskem obratu in začeti z novo, povsem mehanizirano poizvodnjo v konfekcijoni-ranju dežnikov. Po zatrjevanju nekaterih vodilnih delavcev je s tem kolektiv „Indip“ opravil šele prvo etapo v načrtovani modernizaciji svoje proizvodnje. Druga faza modernizacije bo zajela namreč povečanje gradbenih objektov. Investicija jih bo veljala 6-7 milijonov dinarjev. Največ bodo prispevali sami, kredit pa si obetajo od podružnice Ljubljanske banke v Murski Soboti. Ce se ne bo zataknilo pri denarju, bodo z drugo fazo modernizacije začeli letošnjo jesen ali najkasneje spomladi prihodnje leto. Pravijo, da bodo do takrat imeli že zagotovljeno lastno udeležbo, torej ostane odprto le še vprašanje bančnih sredstev. Zdaj, ko so že na pol poti, jih bančniki ne bi smeli pustiti na cedilu. Z njihovo milijona dinaijev, s tem je postal ,Jndip“ slednjič finančno sposoben za načrtovane investicijske naložbe. Sicer pa so bili rezultati lanskega gospodaijenja več kot zadovoljivi. Celotni dohodek je bil za 18 % večji kot leto prej, dohodek pa je bil ki za 47 % večji v primerjavi z letom 1971. Tudi vrednost čistega dohodka je bila za 22,5 % večja kot leto pred tem. Za okroglih 12 % so se dvignili tudi poprečni osebni dohodki, ki znašajo zdaj 1510 dinarjev na zaposlenega. V „Indipu“ so zadovoljni z lanskimi, seveda pa tudi z letošnjimi poslovnimi rezultati, vendar jih vse bolj skrbi njihov položaj na domačem in tujem trgu, kije vse prej kot rožnat. Doma namreč ni mogoče prodati vseh količin dežnikov, precej močna pa je tudi konkurenca. Precej težav jim povzročajo tudi višje cene lepromateriala, saj so mo- »alt ea»vir\ lotit titiz-vc-fatra-fi** rst»t na vzhodnoevropskih tržiščih tolh1 -j iskani, je postal več kot zaskrblj* I joč. Medtem ko je „Indip“ izvaM J doslej največ dežnike, se je letos nfi w gov izvozni položaj obrnil v prid i® ™ voza pletenin in ne dežnikov, kot f' , pričakovali. Tako bodo v Sovjetsko zvezo if t j ČSSR, ki sta še vedno njegova ni večja kupca, prodali letos več plet® 2 c nin kot dežnikov. Sicer pa bodo j* 0? naprej v glavnem izvažali na vzhof; „ J najucj » glavnem izvažali na vzii":. |w neevropska tržišča, saj po revalvadn (J marke in jena ostaja za Indip ^ dj' hodno tržišče še vedno samo veli*1 h; ‘ želja in nič več. Prodor na zahod1’! M; tržišča lendavskim dežnikarjem * tako ^ rali samo lani „upoštevati“ pri uvoz- nem reprodukcijskem materialu dvakratno devalvacijo, pri domačem pa nenehno zviševanje njegovih cen, kar je najbolj očitno v zadnjih treh letih. pomočjo bi naposled zaokrožili celotno modernizacijo, nalogo, ki si jo Gorenjski gostinci obupujejo nad preskrbo z v višjih cenah mesom • Rešitev vidijo le je kolektiv „Indip“ zastavil pred pa-. leto svojih spremljajočih potreb in Letos so se nad prizadevno lendavsko delovno organizacijo zgrnili še bolj črni oblaki kot prejšnja leta. Izvoz dežnikov, ki so bili vrsto let uspeh doslej tudi zavoljo večjih uvoznega repromateriala, tako 1 ostajajo praktično brez orožja konkurenčnem boju s proizvajala, ZRN in Japonske, ki so zunaj a)’ hovi največji konkurenti. Resnici na ljubo moramo po^: dati, da pri nas z modnimi novosti* zelo počasi postaja tudi dežnik 'n bolj modni okrasek, kar je v raZ',,i tem evropskem svetu že nekaj f, vsem vsakdanjega. V korak z zahajji no konkurenco, za katero je dežni’ že davno postal nepogrešljiv člen’ paradi vsakoletnih modnih novo>|; pa lendavski ,Jndip“ spričo obje*1 tivnih težav še lep čas ne bo sposfi ben poseči j, sup Gorenjsko gostinstvo se je zaradi pomanjkanja mesa znašlo v precejšnjih težavah. Kot so povedali predstavniki podjetij na nedavni razširjeni seji področnega strokovnega odbora gospodarske zbornice za turizem in gostinstvo v Škofji Loki, jim kritično primanjkuje posebno teletine in svinjine, težko pa se oskrbujejo tudi z najkvalitet--nejšim govejim mesom. Delno so to skušali nadomestiti z večjo upprabo perutnine, vendar so zelo zaskrbljeni, kako bodo lahko še naprej zadostili zahtevam gostov, zlasti v poletni sezoni. Obljubljeni uvoz mesa ocenjujejo kot zelo negotov. Predstavniki gorenjskih klav- nic so zbarnim obrazložili težave pri nakupu mesa, katerega cene zaradi precejšnjega pomanjkanja nenehno rastejo. Živa teža telet ponekod že presega sedanjo maloprodajno ceno, tudi pri ostalih vrstah mesa je marsikatera grosistična cena že nad maloprodajno. Udeleženci seje so zavrnili predlog, naj bi si na Gojenjskem prizadevali za splošno povišanje cen mesa, kakršno so spričo obmejnega področja uveljavili v obalnih občinah. Saj bi to prizadelo vse prebivalstvo. Naglasili pa so, da se popolnoma zavedajo, da bodo lahko dobili dobro meso le, če ga bodo dražje plačali, in so na to kljub last- nim težavam tudi pripravljeni. Da bi gostinstvu kar najhitreje pomagali iz sedanjih težav, so na omenjenem sestanku v Škofji Loki sklenili predlagati ustreznim organom gospodarske zbornice, da skušajo čim-prej poskrbeti za poseben sporazum med klavnicami in gostinstvom. V njem naj bi se stroki dogovorili, da bo gostinstvo plačevalo kvalitetno meso po cenah, ki bodo temeljile na odkupni ceni in ustreznih klav-niških stroških. Na seji so poudarili, da bi bilo nesmotrno iskati kakršnekoli rešitve samo za določena področja, ampak naj bi veljale za vso republiko. M. S. želja. Tisti, ki mislijo, da gredo dežniki zlahka v denar, se krepko motijo. Da je temu tako, bi jim potrdili tudi v lendavskem „Indipu“. Proizvajalci dežnikov so vsa zadnja leta bolj ali manj vezani na sezonsko prodajo, zlasti v spomladanskem in jesenskem času. Zato tudi nastajajo večje poprečne zaloge, za katere pa morajo biti zagotovljena potrebna obratna sredstva. Z njimi pa se podobno kot v ostali slovenski tekstilni industriji, zlasti pa med konfekcionarji, ne morejo „postaviti“ tudi v ,Jndi-pu“. Po lanskem zaključnem računu so znašala v tej delovni organizaciji manjkajoča sredstva za pokrivanje zalog skoraj 5 milijonov dinarjev. Zavoljo takšnega položaja so bUi v ,Jndipu“ prisiljeni povečati obratna sredstva za 1,8 milijona dinarjev. S tem sicer v gospodarstvu sila nepopularnim ukrepom so si zagotovili pokritje zalog. Čeprav so imeli z obrtnimi sredstvi vse leto vrsto težav, je na drugi strani ostalo v poslovnem skladu nekaj manj kot 2 Višja proizvodnja in izvoz Kranjska industrija je od januarja do aprila letos povečala svojo količinsko proizvodnjo za dobrih 14 odstotkov. V pri-meijavi z istimi meseci lani je podjetje IKOS izdelalo za 80 odstotkov več, podjetje Exoterm za 48 odstotkov več, tovarna Iskra pa je dvignila količine izdelkov za nad 29 odstotkov. Izvoz je bil v istem času večji za 10,3 odst., na kar je največ vplivala Iskra s 25 odstotnim povečanjem prodaje v tujino. S dosedanjim izkupičkom 3,5 mihjona dolaijev je Iskra najmočnejši izvoznik te občine, na drugem mestu pa je Planika, ki je v štirih mesecih izvozila za blizu 2 milijona dolaijev svoje obutve. Prc Kri ste- Ide kar Ure m0 ?a stal Upc ven dru 1 odr ga, tivi vsa] !iuc 'jen cial javt Prii več PRAZNIK delovne zavzetosti in samoupravljalske odločnosti delovne skupnosti velenjskega gorenja Vsak vidi svoj cilj l Letos slavi delovna skupnost Tovarne gospodinjske opreme Gorenje - Velenje, ki se je z delom o Uvrstila med največje in najmodernejše organizacije združenega dela v Sloveniji in Jugoslaviji, ° svojo 20. obletnico % Ob jubileju 10.000-članskega delovnega kolektiva so bile zadnjo soboto -[e 19. maja v Velenju ji1 Središče doline je že J v zgodnjiir-jutranjih urah po-ili ^Spvilo številne goste, med je njimi tudi več kot 1.000 pred-il( Savnikov organizacij združe-ie nega dela Gorenja iz Subotice, nj Gornje Radgone, Mute, Sloveni njega Gradca in Šoštanja. Osrednjo slovesnost je začel Predsednik delavskega sveta združenega podjetja Gorenje S, Xeienje, dipl- inž. Jože Dolinar, i5 je pozdravil vse goste, pose-N prisrčno pa še predsednika ^ Centralnega komiteja Zveze ili ra' te<| daj s!o: ve1 val ^___________________________________ m sa- V industriji Sava Kranj so Pred dnevi slovesno odprli elek-bonski računski center, ki sodi 'Ped največje v naši republiki, n® področju gospodarstva pa ^vzema celo prvo mesto. Gre --f sistem IBM 370/135 z 96 dotami spomina, katerega žmogljivosti pa je mogoče še P°trojiti. Sava ga ima v najemu ^ mesečno najemnino 13.000 dolarjev, za katero strokovnjaki računalnik tudi redno ^držujejo. * |. Sava je začela z elektronsko °bdelavo podatkov pred tremi . leti, ko je skupaj s štirimi dru- komunistov Slovenije, Franceta Popita, člana sveta federacije Franca Leskoška-Luko in predsednika Gospodarskega zbora skupščine Slovenije Toneta Boleta. Direktor Združenega podjetja Gorenje Velenje Ivan Atelšek je zatem govoril o razvoju tovarne in o skupnih akcijah vseh zaposlenih v združenem Gorenju ter o načrtih za razvoj do leta 1978. Med drugim je poudaril, da je v tovarnar Gorenja vsak zaposleni videl svoj cilj. Poleg zadovoljevanja svojih osebnih potreb je zavestno ustvarjal za našo družbeno skupnost, dajal je za boljše pogoje dela in za odpiranje novih delovnih mest. In ne nazadnje — delavec Gorenja ni nikoli pozabil tudi na družbeni standard ter na sodelovanje z ožjo in širšo družbeno skupnostjo. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob 20-let-nici Gorenja je bil predsednik Centralnega komiteja ZKS France Popit. Potem ko je če- Računski center v »Savi« gimi podjetji pristopila k r skemu centru v Škofji pila k račun-Loki, vendar so njene potrebe zmogljivosti tega centra močno prerasle. Dosedanje delo na tem področju ji je omogočilo, da usposobi skupino potrebnih strokovnjakov in tako računalnik že takoj na začetku izkorišča vsak delavnik v dveh izmenah, neredko pa tudi ponoči in ob sobotah. Na njem sedaj dela 30 strokovnjakov in pomožnih delavcev. Novi računski center ni pomemben le za napredek tehnologije in storilnosti v Savi, ampak omogoča tudi prelomnico v prizadevanjih drugih delovnih kolektivov, ki so doslej ' naredili za uporabo elektronskega računalništva še razmeroma malo. Do sedaj so se za uporabo Savine ga računalnika odločili v škofjeloški Jelovici ter v Kmetijsko živilskem kombinatu, Tekstilindusu in občinski skupščini Kranj. —M. S. stital kolektivu Gorenja za jubilej, je spregovoril o nekaterih aktualnih družbeno-političnih vprašanjih in nalogah sedanjega obdobja. Poudaril je, da smo sredi resničnih, ne le formalnih prizadevanj, da bi uveljavili ustavna dopolnila. PoUtične parole o ustavnih spremembah o samoupravljanju vedno bolj zamenjujejo konkretni ukrepi. Vedno bolj se širi krog delovnih organizacij, ki bolj ali manj uspešno prevajajo ustavna določila v vsakdanjo rabo. Načelne razprave o pomenu ustavnih novosti vse bolj zamenjuje iskanje konkretnih ukrepov za njihovo uveljavitev v samoupravni praksi delovnih organizacij. Predsednik CK ZK Slovenije je ob zaključku govora nanizal še nekaj rezultatov uspešne proizvodne in poslovne usmerjenosti te delovne skupnosti in zaželel kolektivu kar največ uspehov pri nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju. Združeni pevski zbori in godbe na pihala Šaleške doline, Šaleška folklorna skupina in člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja so na proslavi izvedb recital o dosedanjem razvoju in hotenjih velenjskega Gorenja. Popoldne pa je bila v Velenju vrsta športnih srečanj med predstavniki organizacij združenega dela Gorenja. (M. L.) k* ni Več i nafte... g** V teh dneh bodo v Lendavi začeli 0 >■ ?btatovati novi obrati rafinerije naj *na-Nafta, ki naj bi sedanje količine [eit!‘®crpane nafte v Pomurju povečali o S, H okrog 50 %. Letno bodo na tem hol “toočju načrpali 600.000 ton acl j ^e, investicija v razširitev obrata v , jj;‘jfndavi pa bo stala okrog 14 mil. 0 ?!n- Pripravljajo pa tudi načrte, da °l zmogljivosti v Lendavi v kratkem „ j! Povečali za novih 300.000 ton nafte (j) o naftnih derivatov. Po teh rekon-, (ii; funkcijah bodo porabniki lahko v ia ti etldavski rafineriji kupovali tudi diipPer bencin. USTANOVITEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH Končana prva etapa Pred kratkim so zasavski rudarji na svojih zborih ustanovili temeljne organizacije združenega dela • Za sedaj so se odločili za 8 TOZD, ker se zaposleni v skupnih službah še niso dokončno odločili, ali bodo imeli svojo TOZD • Izvolili so predsednike zborov kolektivov TOZD in člane komisije za porazdelitev premoženja ter člane komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o povezovanju vseh TOZD v združeno delovno podjetje Zasavski premogovniki Pri kraju je prva, zelo pomembna etapa uresničevanja 21. in 22. ustavnega amandmaja v zasavskih premogovnikih. Komisijo za izvajanje delavskih ustavnih dopolnil in izdelavo programa so izbrali že lani. Ta je svoje delo oprr«»'ila zelo temeljito, saj so na njeno pobudo ustanovili tud* posebne komisije v vseh osnovnih in ostalih delovnih enotah, ki so prav tako opravile pomembno delo pri oblikovanju predlogov za Obramba in zaščita na kranjskem sojin n V petek so na razstaviščnih Prostorih Gorenjskega sejma v branju odprb prvi sejem sred-stev za obrambo in zaščito, 'osja o takem sejmu je stara že ar dobro leto. Te dni se je "rssničila in to predvsem s pomočjo republiškega sekretariata a narodno obrambo, glavnega st3ba SRS za splošni ljudski "Por, glavnega odbora RK Slo-'fnije, Gasilske zveze SRS in orngih. Novi sejem je prav gotovo draz vse večjega poudarka, ki . daje naša družba organizaciji '•"'ilne zaščite in vedno večji Sakdanji potrebi za zaščito Judi. Zato je tudi sejem razde-J.en na dva dela. Prvi, komer-'ani prikazuje posamezne de-la/nike zaščite in to ne samo v Primeru vojne in katastrof, tem-ec tudi zaščite pri delu. Drugi del je propagandni in prikazuje predvsem dejavnost ter organizacijo posameznih institucij, ki so specializirane za zaščito in obrambo. Oba dela imata izrazito vzgojni namen. Vizualno predstavljata obiskovalcem tisto, o čemer slišijo in berejo o zaščiti. Razstavljena sredstva oziroma izdelki pa omogočajo, da se seznanimo praktično z vsem, kar ta čas pri nas izdelujemo, oziroma kar lahko kupimo. To posebno velja za sredstva za zaščito pri delu, ki so za našega delovnega človeka vsakdanjega pomena. Vemo pa, da prav teh sredstev v naših trgovinah pogosto primanjkuje, ali pa prodajajo izdelke brez atestov. Na prvem sejmu sredstev za obrambo in zaščito v Kranju razstavlja preko 50 raznih pod- jetij oziroma 34 direktnih razstavljavcev. Komercialni del zavzema 1000 kvadratnih metrov, informativni, propagandni del pa 800 kvadratnih metrov. V času sejma bodo v soboto, 26. maja, ob 16.30 in v nedeljo, 27. maja, ob 10, uri prikazali gašenje požara z ročnimi in prevoznimi sredstvi, s peno, suhim prahom in CO2. V torek, 29. maja, pa bo ob 15.30 uri odred Rdečega križa iz Slovenije prikazal akcijo, kot da bi sprejel 100 ranjencev, ki jim bo prav tako pripravil tudi prehrano. Sejem je za vse člane civilne zaščite prav gotovo zelo zanimiv, prav tako pa tudi za vse prebivalce. Pri Gorenjskem sejmu upajo, da se bo naslednje leto udeležilo sejma več proizvajalcev, tudi tisti, ki so letos sodelovanje odklonili. ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Na ustanovitvenih zborih so člani kolektiva zasavskih premogovnikov širše razpravljali o pomenu in vlogi uresničevanja 21. in 22. ustavnega amandmaja in posebej o nalogah, pravicah in dolžnostih temeljnih organizacij združenega dela, organizaciji samoupravljanja v njih in na nivoju združenega podjetja oziroma volitvah delegatov v samoupravne organe temeljnih organizacij združenega dela in združenega podjetja. Osnovna samoupravna celica v temeljnih organizacijah združenega dela zasavskih premogovnikov bo delovna skupina, ki bo imela vrsto pristojnosti in dolžnosti. V podjetju so se zdaj začeli pripravljati na volitve delegatov in v zvezi s tem tudi na izdelavo samoupravnega sporazuma o povezovanju temeljnih organizacij združenega dela v združeno delovno organizacijo zasavski premogovniki Trbovlje. Računajo, da bodo samoupravni sporazum o tem sprejeli in podpisali najkasneje do konca oktobra letos. Zatem pa se bodo lotili izdelave vseh samoupravnih aktov in dokumentov. Pomembno je to, da zasavski rudarji uresničujejo delavska ustavna dopolnila tudi v času, ko so naposled le dozorele možnosti za modernizacijo jamskih obratov. —m— Kako pospešiti integracijske procese ? Uresničevanja ustavnih dopolnil, ki poteka v razmerah boja za stabilizacijo in odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu, ne zavirajo le protisamoupravne sile, marveč se zatika tudi zaradi objektivnih razlogov, na primer zaradi nenačrtne gradnje investicijskih objektov. Nekatere delovne organizacije so kljub večkratnim opozorilom prekomerno razvijale svoje proizvodne zmogljivosti, pri tem pa niso dovolj proučile potreb domačega in tujega trga ali pa so na njem nastopale nepovezano. Takšna, družbeni usmeritvi nasprotna in kratkovidna poslovna politika ji je že pripeljala v resne ekonomske težave. Svoje napake si zdaj prizadevajo prenesti na družbena ramena predvsem z zahtevo po ponovni sprostitvi cen, splošni odmrznitvi osebnih dohodkov in s podobnimi željami. Takšnih delovnih organizacij je največ na tistih gospodarskih področjih, na katerih se proces širšega povezovanja in združevanja šele začenja, spremljajo pa ga močni odpori in kljubovanje posameznikov in lokalistične težnje tehnokratskih sil. Take delovne organizacije postavljajo pred družbo zahtevo po pravočasni nabavi in zadostnih količinah surovin, npr. na področju lesno predelovalne industrije, zlasti hlodovine, in boljšo prodajo svojih izdelkov, ki jih imajo na zalogi. Gre torej za organizacije, v katerih ukrepov gospodarske reforme in prizadevanj za stabilizacijo niso resno upoštevali, saj bi sicer morali predvideti zmanjševanje povpraševanja po svojih izdelkih. Te razmere spet potrjujejo nujnost tesnejšega vertikalnega povezovanja posameznih gospodarskih dejavnosti, takšnega, ki bi omogočilo večjo ekonomsko uravnovešenost oziroma solidarnostno porazdelitev posledic tržnih gibanj. Združevanje je v naših samoupravnih razmerah način in pogoj za pravično, torej ne zgolj tržno marveč družbeno najučinkovitejšo delitev akumulacije med bazično, predelovalno in terciarno dejavnostjo. Zato bodo v vseh gospodarskih organizacijah, ki so preveč naglo razvijale svoje proizvodne zmogljivosti, slej ko prej morali uvideti, daje izhod iz sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer le v širšem združevanju, zasnovanem na samoupravnem sporazumevanju, ki temelji na ustavnih dopolnilih in interesih delavcev, organiziranih v TOZD. Pri združevanju je treba ustvariti takšne samoupravne odnose, ki bodo zagotavljali razporejanje akumulacije med TOZD v gospodarstvu, predelavi in trgovini na temelju vloženega dela, meril in kriterijev in ki bodo delovali kot korektor tržnih razmerij za večjo socialno in ekonomsko varnost vseh delavcev. Najpogostejša oblika odpora proti združevanju TOZD pa je oportunizem. Predsednik CK ZKS Franc Popit je na 4. seji konference ZKS to dejstvo ilustriral s primerom: v začetku so vsi za gradnjo nove hiše, kasneje pa njeno gradnjo prepuščajo le tistemu, kije sprožil iniciativo. Takšno obliko pasivnega odpora proti združevanju je čutiti tudi v nekaterih gradbenih, podjetjih, čeprav so prav v gradbeništvu za združitev napravili največ. V številnih gospodarskih dejavnostih, zlasti še v kovinsko-predelovalni industriji in usnjarsko-pre-delovalni industriji pa ekonomska nujnost, da se je treba združevati, še vedno ni prodrla v zavest upravnih vodstev kolektivov. Kljub nerazumevanju gospodarske in družbene nuje integriranja proizvodnega in družbenega_ dela v mnogih okoljih pa ne kaže vreči puške v koruzo. Še zlasti ne smejo tega storiti Zveza komunistov in sindikati. Samoupravna integracija, torej tista, ki bo temeljila na enakopravnosti delavcev in njihovih TOZD, ki se združujejo ali povezujejo v širše sestavljene organizacije združenega dela, namreč ni le oblika in način nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celotnem procesu družbene reprodukcije, marveč tudi način in pogoj za ekonomski napredek in večjo socialno varnost delavcev. Prav bitka za učinkovitejšo samoupravno besedo in socialno veljavo delavcev je zato ena glavnih nalog naprednih sil v naši družbi in celo prva naloga Zveze komunistov in sindikatov. V. B. . ■ 'V*’**^% V**'***.^*** v** %%%%% v%*x ■ P O I N D 3 E T 3 E ZA SPLOŠNO E L E K T MONTA MARIBOR, GOSPOSVETSKA O O 86 PREDSTAVNIŠTVA: - Beograd, Vuka Karadžiča 12, tel. (011) 621-155 - Zagreb, Vojnovičeva 7, tel. (041) 410-485 - Ljubljana, Titova 38, tel. (061) 317-293 - Skopje, Ul. 345 a, tel. (091) 54-813 MONTIRAMO: — hidro- in termoelektrarne vseh vrst in moči — transformatorske postaje in razdelilne naprave vseh moči in napetosti — energetske naprave vseh vrst in moči — daljnovode in električna omrežja vseh vrst in napetosti — električne naprave šibkega toka za avtomatizacijo industrijskih obratov — industrijske naprave vseh vrst — dvigala in transportne naprave vseh vrst — jeklene konstrukcije industrijskih zgradb vseh vrst — nuklearne reaktorje — izvajamo montažna dela na energetskih in industrijskih objektih v rekonstrukciji TRANSPORTIRAMO: — cestnim, železniškim, rečnim in pomorskim potom opremo največjih težin in gabaritov IZDELUJEMO: — razne konstrukcije in naprave za energetske in industrijske objekte po načrtih naročnikov ali lastnih projektih DOBAVLJAMO: — kompletno ali delno opremo za energetske in industrijske objekte PROJEKTIRAMO: — transformatorske postaje, razdelilne naprave in električne razvode vseh vrst — konstrukcije in strojne naprave * S S *> * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * t * * * * * * * * * p s S S * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Hidroelektrarna Derdap — 6 x 178 MV. Montažo opreme je izvedla mariborska EM HIDROMONTAŽA GRADITELJI GIGANTOV 25 le! EM Hidromontaže Maribor V stari, tehnično zaostali Jugoslaviji so izvajali zahtevnejša dela pri večjih montažah le ino- zemski strokovnjaki. Uspešna montaža I. agregata HE Mariborski otok pa je pokazala, da so tudi naši delavci sposobni izvesti zahtevne tehnične naloge. zunanjetrgovinske druge. zadeve in Izgradnja dežele je predvidevala predvsem elektrifikacijo kot osnovo za ves nadaljni industrijski razvoj. V prvi vrsti je bila potebna gradnja številnih hidroelektrarn. V ta namen je zvezna vlada s svojo odločitvijo dne 27. 4. 1948 ustanovila državno gospodarsko podjetje z imenom „HIDROMONTAZA“ — zvezno montažno podjetje za hidroelektrarne Maribor. Nujno potrebna osnovna sredstva kot tudi pretežni del strokovnega in pomožnega kadra so bili prene-šeni iz podjetja ,,HIDROGENIRALE NA DRAVI", kije bilo dotlej nosilec izgradnje HE Mariborski otok. V skrbi, da bi zadržalo in polno zaposlilo svoj strokovni kader, je začelo podjetje s proizvodnjo nekaterih strojnih naprav, z montažo in proizvodnjo elektro naprav za prenos in razdeljevanje električne energije in drugih. Zaradi tega je prišlo do HIDROMONTAŽA je imela od svoje ustanovitve naprej razna administrativno-operativna vodstva pri ministrtvih in direkcijah zvezne vlade v Beogradu in republiške vlade v Ljubljani-Dne 7. 10. 1950. leta pa je delovni kolektiv z izvolitvijo prve-;| ga delavskega sveta sam prevzel upravljanje podjetja. Pri tej izgradnji kot tudi pri drugih takratnih montažah, je sodelovalo s HIDROMON-TAŽO podjetje ELEKTRO MONTAŽA iz Ljubljane. Zaradi boljše koordinacije del se je kmalu pokazala potreba po ustanovitvi enotnega montažnega podjetja. Z odločbo vlade FLRJ z dne 30.12. 1949 sta se združili HIDROMONTAŽA in ELEKTROMONTAŽA v eno podjetje pod skupnim imenom „HIDROMONTAŽA" Maribor. EM 1948-1973 25 LET HIDROMONTAŽA MARIBOR notranje delitve proizvodnje na tri osnovne veje: Z izkušnjami pri delu mlado podjetje hitro raste in se organizacijsko krepi. Prevzema montažo transformatorskih postaj, termoelektrarn, daljnovodov, silosov, rudniških, industrijskih in drugih objektov. Termoelektrarna Šoštanj III — 1 x 275 MV. Montaža cevnega sistema parnega kotla z zmogljivostjo 860 ton pare na uro. Podjetje formira specializirane sektorje in oddelke za strojno in elektromontažo, za varjenje, za težki in specialni transport, za protikorozijsko zaščito opreme, za izdelavo konstrukcij in montažnih pripomočkov, za projektiranje, za — montažno dejavnost, — proizvodnjo stikalnih naprav, — proizvodnjo strojev za pralnice in gospodinjstvo Montažna dejavnost je obdržala pretežni del svojega tehničnega kadra ter organizacijsko in finančno materialno samostojnost tudi potem, ko sta se 1. 1. 1963. leta združili podjetji ,,HIDROMONTAŽA" in „TOBI“ - Bistrica v združeno podjetje EM - ELEKTRO Iz leta v leto narašča tehnična zmogljivost podjetja, izkui/ nost vodilnega kadra in stro-r** kovna sposobnost njihovih fted monterjev. Podjetje dosega če-Ksil dalje večje delovne uspehe. fho HIDROMONTAŽA postaj^ vodilno montažno podje.je vkl__ državi ter sprejema številna pri"! Pr znanja. Stojijo giganti sociali'f°dn stične izgradnje, delo HIDR^-havi MONTAŽE: hidroelektrarn6 Foni Nikola Tesla, Jablanica, Zvot'F«kc nik, Bajina Bašta, termoelekj^nie trarne: Šoštanj, Trbovlje, T°'Q la plarna Ljubljana, Koksarna LU'Wol kavac, Kemični kombinati-J u g] „OHIS“, „TDG“ Kutina, žele;Jh zame, papirnice in drugi objektWd po vsej deželi. r^o Delavci HIDROMONTAŽ£jnšpe se ponašajo s tem, da so prispe;fQčn; vali odločilen delež pri izgradnji p0 Hidroelektrarne Derdap, ponOnvto sa jugoslovanske hidroenerge'valo tike. Put. /v Podjetje tudi že šesto leto s0'|tačet deluje pri montažnih delih na; ^ danes v svetu največjem hidrn-^. tehničnem objektu TARBELAj' DAM na' reki IND v Pakistank J* Delo je bilo pridobljeno v hud1!); mednarodni konkurenci in izvajajo v sklopu mednarodneav^ konzorcija. toakt Dosedanji dosežki kot tu^ prihodnost" podjetja slonijo 1,3 a, , * * ■ ' ' iSu,. vseh zaposlenih. Moč kolektiv3o *11 se odraža v politični zrelosti m razredni zavesti delavcev, ki s° v^1 ^.vnxw- Pripravljeni na največje napor6 |L INDUSTRIJA IN SPLOŠNA za Mi in svetlejši jutrišnji d^^« MONTAŽA Maribor. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nova proizvodna hala Avtoradgone, velika 5.500 kvadratnih metrov, je praktično gotova. Čakajo le še na montažo opreme in čez nekaj mesecev bo v njej stekla proizvodnja s polno zmogljivostjo NA ZAČRTANI POTI 35 ^ dva meseca in večina od | JO delavcev Avtoradgone iz I ^adgone se bo preselila v nove, Velike svetle delovne prostore. transporta. Nekaj tovornjakov in avtobus za lokalne vožnje so bila piva osnovna sredstva njihovega podjetja. Tretja dejav- 1 .redsednik delavskega sveta Štefan Jakopec: ,,V samoupravnih od-e smo dosegli lepe uspehe. Najbolj pomembno se mi zdi, da ^ 0 po posameznih obratih uvedli samoupravne informativne sku-H^tako da se lahko delavci dogovaijajo in odločajo o ožjem 86 b° Preselila proiz- nost, s katero so se začeli ‘Tinja. Sedanja ,Jiala C“, kot ukvarjati, je bila karosemica, ki javijo sedaj delovnemu pro- J----_ j.i—, , ief®ru na cesti in dvorišču, bo r-^o zopet služila prvotnemu tira je začela z delom 1962. leta, ko so bolj na silo začeli izdelovati nadgradnjo za nekatera specialna vozila. AVTOREMONT JE BIL OSNOVA Avtoremont oziroma meha-- najstarejše v Radgoni, nična delavnica, kije bila začetno kmalu ostali osamljeni. Pa na.^javnost podjetja danes m tudi že čas, saj je sanitarna vec najpomembnejša. Njen raz- ■■ - ■ J - • - voj je sicer kontinuiran, vendar , — 1U/. 1 Ul pl VV^UICIUU ^l^enu. Delo v novih prostorih 3'r lahko steklo nemoteno in po J' t bobnih načelih. Nič več ne 1'P? gneče ob deževnih in hlad-e-aih dneh. Prostori, ki sodijo FL cas> saJ Je sanuarna ' rPekcija vsako leto bolj od-e;kna. J ^Pudjetje Avtoradgona ali i'Jtoiemont, kakor se je imeno-al° §e lansko leto, je naredilo h’ ^i je podobna razvoju ve-Jue naših podjetij. S skromnim petkom in z lastnimi silami. brez večjih možnosti za visok vzpon. Danes je njihovo delo omejeno v glavnem le na popravila avtomobilov domačega transportnega oddelka. •> Stari in majhni prostori jim ne do- Leta I950 privatni m'^ puščif Tudi sredstev uični delavnici ustanovili ^nabavo sodobnega orodja za A^jčni delavnici ustanovili u^fievno mehanično delavnico estimi zaposlenimi. Delali naj j3J Predvsem za tamkajšnje pre- podjitje’saj dTh lD Y .obilov v kraju in okolici L- ično ni bilo. Prva leta raz di"].v3 ni jjjj0 opaziti. Ko pa je začel s proizvodnjo avto- ftlOh'1 piUJiVUUll|U aviu- Vl .Uov, so prevzeli njihov ser-jjiu leta 1954 z dopolnitvijo preme postali priznano naj- v bo);s- JS1 servis na področju severo- sedaj še ni. „Remont pride na vrsto šele v tretji fazi," nam je razložil vodja splošnega sektorja Karel Osojnik. „Po programu razvoja, ki smo ga naredili pred tremi leti, bo remont prišel pravzaprav zadnji na vrsto. S tem programom smo takrat začrtali realne poti za vse tri naše dejavnosti. v6 Slovenije in severne .Jaške. Nekako istočasno TRANSPORT JE ZAČEL PRVI “'kstTC' 1NetcaK0 »stocasno so Prvi začetki transporta so ;P uui zametki današnjega avto- bili, kot smo že omenili, kmalu l! DeUVSKA ENOTNOST - ŠT 20 - 26. MAJA 1973 po ustanovitvi podjetja. Nekaj Tamovih pionirjev in avtobus so takrat služili le za lokalni promet. Leta 1966 so za sorazmerno majhne denarje kupili 30 starih tovornjakov, ki so jih pri Interevropi že odpisali. Z njimi so prevzeli prevoz „radenske.“ ..Posebnega zaslužka s temi starimi avtomobili ni bilo," je razlagal tovariš Osojnik. „Dali pa so nam osnovo, da smo lahko uresničili prvo fazo našega programa. V letih 1970 do 1972 smo kupili 57 novih 30-tonskih avto vlakov, in to z nahienom, da z njimi prevažamo ..radensko". Da smo se najprej odločili za investicije v transport, je razumljivo, saj se nam denar tu najhitreje obrača in vrača. Danes imamo okrog 60 kamionov in 127 voznikov, ki ustvarijo letno 30 milijonov prometa. Odločili smo se, da za sedaj avtoparka ne bomo širili, čeprav bi potrebovali najmanj še enkrat toliko avtomobilov, če bi hoteli prevzeti celoten prevoz Radenske". začeli graditi nove proizvodne prostore, ki so praktično ta čas že dokončani. 5.500 kvadratnih metrov delovne površine čaka le še na montažo opreme." Po zadnjih dogovorih s TAM naj bi že letos v novi hali začeli poskusno izdelovati ko.mbi-buse. V naslednjih letih naj bi se proizvodnja kombibusov nadaljevala in se razširila na kabine TAM 2001 ter na nekatere pločevinaste dele za TAM 5000. Prav tako pa mislijo nadaljevati s proizvodnjo nekaterih drugih specialnih vozil. ,Z uspešno končanimi pogovori s TAM o sodelovanju smo se dokončno rešili negotovosti o celotnem programu proizvodnje v novi hali." Skupna investicija v novo tovarno bo znašala predvidoma okrog 20 milijonov dinarjev, od tega bo veljala oprema približno 7 milijonov dinarjev. SEDAJ JE NA VRSTI PROIZVODNJA Pred približno desetimi leti so začeli bolj na silo kot iz dejanskih zmožnosti izdelovati na ogrodja Tamovih vozil specialno nadgradnjo. To so bila predvsem vozila za prevoz živine, konfekcije, kruha, vozila za cestna podjetja, razne kabine in pa stanovanjske prikolice za delavce. Proizvodnja je sicer tekla, toda pomanjkanje izkušenj in delavcev ter druge težave so jih pred leti že skoraj prisilile k odločitvi, da bi to dejavnost opustili. ..Ugotovili smo, da potrebe po specialnih avtomobilih so, le da moramo iti v korak s časom, to se pravi z razvojem tehnologije, če hočemo uspeti. Pogoj je torej oprema, primerni prostori in sodobna tehnologija. Z zagotovilom TAM o perspektivnem sodelovanju z našim podjetjem in s sredstvi sklada skupnih rezerv, SRS, s kreditom LB in lastnimi sredstvi smo KADRI SO N JIHOV KLJUČNI PROBLEM „S preselitvijo in razširitvijo proizvodnje bomo zaposlili 100-novih delavcev. Nova tehnologija bo zahtevala tudi nove ožje poklice. Na to se že nekaj časa pripravljamo. 40 ljudi imamo že izučenih, 60 pa jih pri-učujemo preko delavske univerze in zavoda za zaposlovanje. Posebej bomo potrebovali kleparje, ličarje in varilce. Z delovno silo je pri nas težko, posebej še, ker nimamo tradicije v teh poklicih. Večino jih bomo priučili, precejšnje zanimanje za zaposlitev pri nas pa je tudi med zdomci, ki se vračajo." Že nekaj let nazaj se želijo v podjetju Avtoradgona kadrovsko okrepiti. Premagali so ostanke obrtniške miselnosti in v programu razvoja so namenih precejšnjo skrb in tudi znatna sredstva za dopolnilno izobraževanje in štipendije. Lani so na primer dali za izobraževanje 40 starih milijonov. Trenutno pa imajo 14 štipendistov na srednjih in visokih šolah, dopolnilno pa se izobražuje 23 zaposlenih, katerim podjetje pla- Delo avtomehanikov je že tako naporno, če pa nimajo ustreznih prostorov in primernega orodja, je njihovo delo še težje. Pri sedanji modernizaciji podjetja bodo prišli na vrsto v tretji fazi, ko se bodo tudi oni preselili v nove prostore, kijih bodo zgradili poleg sedanje nove hale čuje stroške šolanja in prevoza. Prav tako pa jim omogočijo tudi študijski dopust. ODLOČILI SO SE ZA ENO TOZD ..Samoupravljanje pri nas že od samega začetka skušamo razvijati in poglabljati," je v raz-, govoru zatrdil predsednik skupnega delavskega sveta Štefan Jakopec. „Pri nas je zaposlenih kar 95 % kvalificiranih delavcev, zato je bilo samoupravo laže uvajati, saj so jo zahtevali sami delavci. Naše seje samoupravnih organov so že od nekdaj živahne in v razpravah sodelujejo praktično vsi člani." Ustavna dopolnila so samoupravne organe v Avtoradgoni postavila pred odgovorno nalogo. Lani je delavski svet imenoval komisijo, ki naj bi pripravila za javno razpravo osnutek reorganizacije samoupravne ureditve podjetja po načelih ustavnih dopolnil. ,Jiala C" pravijo delavci Avtoradgone dvorišču in cesti, kjer pa delajo lahko le ob lepem vremenu. S preselitvijo bo .Jrala C" zopet prazna „0 dveh osnutkih, ki jih je pripravila komisija, je razpravljalo vsaj 90 % zaposlenih. Odločili smo se za eno TOZD. Za to smo se odločili kljub temu, čeprav bi struktura našega dela dopuščala in morda celo zahtevala 4 TOZD. Integracijski procesi, ki bodo morda že v bližnji prihodnosti razdehli posamezne naše obrate med več različnih integriranih skupnih podjetij, so nam na eni strani narekovali, da smo strukturo podjetja pripravili tako, da le z majhnimi spremembami lahko dobimo 4 TOZD. Vseeno pa smo se odločili, da ostanemo ena TOZD, predvsem ker smo sredi izvajanja programa, ki postopoma aktivira in razvija posamezne dejavnosti podjetja. Novost pri naši novi organizaciji samouprave so samoupravne informativne skupine, ki v posameznih delovnih enotah opravljajo funkcijo zbora delovnih ljudi. Mnenja smo, da je ta oblika in to poleg delavskih svetov posameznih delovnih enot, trenutno največ, kar v samoupravi lahko dosežemo" STRAN 13 L IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V tej stavbi se srečujejo zidaiji in delavci, ki montirajo novo linijo za proizvodnjo lepenke Del stiskalnice za lepenčni stroj - ta stroj bo lahko izdeloval še boljšo lepenko kot dosedanji • 85 LET TOVARNE LESOVINE IN LEPENKE CERŠAK ZA JUBILEJ DELOVNA ZMAGA * N0VE PROIZVODNJE LEPENKE, S ČIMER BO KOLEKTIV ŽE V PRIHODNJEM Petinosemdeset let je v človeškem življenju doba, dolga skoraj tri generacije; zgodovinsko dokaj kratko obdobje. Za podjetje pa pomeni takšna „starost“ v današnjem vedno bolj razgibanem gospodarskem življenju pravo redkost. Za potrošnika pomeni takšen jubilej tovarne poroštvo za bogate delovne izkušnje, torej za kakovostno izdelano blago. Mnoga podjetja veliko manj pomembne jubileje obesijo na veliki zvon. Tudi v Tovarni lesovine in lepenke iz Ceršaka nameravajo dostojno proslaviti svoj jubilej, prav to podjetje namreč letos praznuje 85 let svojega obstoja. Vendar so nam o tej obletnici govorili, ko smo jih pred kratkim obiskali, le bolj mimogrede; veliko raje so se pogovarjali o dosedanjem delu, o načrtih za naprej, o povezanosti tovarne in kraja. Ceršak je sosed Sladkega vrha, tovarna soseda bolj znane tovarne „Sladkogoiska“. Cesta do tod se od ceste Maribor— Šentilj vijuga vkreber, ozka je in na plazovitem pobočju,.ki jo ob deževnih pomladih rad zagode s premikanjem zemeljskih plasti. Pokrajina je idilično mirna in tudi sam kraj je takšen. BREZPLAČNE NADURE Tovarna pa je te dni pravo mravljišče. Pravkar namreč dograjujejo nove proizvodne prostore, pripravljeni so tudi že stroji za montažo. Kolektiv namerava — seveda nam tega niso dejali v tovarni, vendar smo si tak vtis ustvarili — svoj visoki jubilej najbolj počastiti s tem, da bo pognal nove stroje za proizvodnjo visoko kvalitetne lepenke. To je čutiti v prizadevnosti delavcev, ki pomagajo pri montaži strojev, v prizadevnosti tistih, ki delajo v dosedanji proizvodnji, v vodstvu podjetja, ki je večino prostih in prazničnih dni — delalo v tovarni. ..Velikanski posel smo morali opraviti,“ je brez sledu hvale dejal Leon Poglej, dolgoletni direktor tovarne v Ceršaku, „preden smo prišli tako daleč, da smo postavili novo tovarno. Moram pa pohvahti prav vse, kajti marsikaj smo opravili sami, za kar bi morali odšteti drugim precej denarja. Razen tistih pri montaži smo vse nadure opravili tako rekoč brezplačno." Kolektiv pač ve, da je denarja samo toliko, kot ga je, da je investicija v novo proizvodnjo velika in da bo treba trdo poprijeti, da bo lahko izplačal najem- Da bi zaposlili delavce iz ukinjene ročne proizvodnje lepenke, so v tovarni postavili nove stroje za predelavo lepenke nino za stroje in povrnil izposojena sredstva. Zato je pač treba z lastnimi sredstvi varčevati, kjer je le mogoče, in jih „obra-čati“ na najboljši način. Medtem ko smo si ogledovali gradbišče, nove proizvodne prostore in na pol montirani novi stroj za proizvodnjo lepenke, poslušali tehnološke podrobnosti dosedanjega in novega tehnološkega postopka, primerjalne podatke, tako glede kakovosti papiga in količin, smo si predvsem zapomnili naslednja dejstva: MODERNIZACIJA Nova proizvodnja, v katero bo kolektiv investiral 53 milijonov dinarjev, bo že v letos povečala obseg proizvodnje na več ko 14.000 ton lepenke (lani dobrih 10.000 ton), celotni dohodek pa se bo povečal na 58 milijonov dinarjev (lani 34,6 milijona). Ko bodo nove zmogljivosti v celoti izkoriščene, bodo v Tovarni lesovine in lepenke v Ceršaku izdelali letno 16.400 ton lepenke, celotni dohodek pa bo dosegel 90 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo te poslovne rezultate dosegli že prihodnje leto. .^Pravkar tudi moderniziramo .staro’ linijo za proizvodnjo lepenke, ki smo jo kupili pred desetimi leti,“ je razlagal direktor Poglej. „S to modernizacijo bomo pri nas v celoti odpravili ročni način proizvodnje lepenke, na starih strojih. Ta lepenka je slabe kakovosti, proizvodnja pa draga. Z modernizacijo bomo kajpak potrebovali pri proizvodnji papirja nekaj manj delavcev, vse .odvečne’ pa bomo zaposlili v novem obratu za predelavo lepenke." Ogledali smo si te ročne stroje, od katerih so mnogi dosegli častitljivo starost. Pogovor pa se je seveda vedno znova vračal k investiciji, na dosedanji in bodoči razvoj tovarne. Prav tako važna kot novi stroji je tudi energija, V tovarni so do# danji kalorični centrali povečali njene zmogljivosti Leon Poglej je povedal, da si je podjetje stroje za novo proizvodno Unijo sposodilo v tujini. Sposojanje opreme za tovarne je v zahodnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, pri nas pa dokaj nov. V Ceršaku takole utemeljujejo njegovo rentabilnost: „Opremo bomo odplačali z najemnino v petih letih. Potem bomo najemno pogodbo podalj-šah ali pa stroje za preostalo vrednost, ki pa bo minimalna, odkupili in bodo naši. Resda bo breme veliko, saj bomo morali približno polovico proizvodnje izvoziti, da bi lahko plačevali najemnino. Vendar imamo svoj račun. Za to, da bodo stroji normalno tekli, mora skrbeti lastnik in nas napake ne veljajo v bistvu ničesar. Tu pa je prednost sposojanja namesto kupovanja strojev." STAR PAPIR NAMESTO LESA Pogovor, ki se je dotlej vrtel predvsem okoli nove investicije in njenega pomena za kolektiv Tovarne lesovine in lepenke, se je usmeril na dosedanje poslovanje, na nekatere težave, ki jih je podjetje moralo premostiti. Predvsem pa smo se pogovarjali o tem, kako je kolektiv bojeval bitko za čimbolj stabilne cene surovine, kajti prav te so eden naj pomembnejših stebrov trdnega gospodarjenja. „Naše vodilo je bilo, na kratko povedano, modernizacija, nova tehnologija; količinsko rast proizvodnje uskladiti z razpoložljivim kadrom v našem kraju," pravi direktor tovarne v Ceršaku. „Dmgo načelo, katerega smo se držali, je bilo: zamenjati surovinsko bazo. Celu- lozni les je bil in je za nas p1 drag, zato smo začeli upora Ijati kot surovino pri izdelavi penke star papir. Zaradi tej smo sicer'morali zasnovati pl‘ cejšnjo mrežo za dobavo pap11 ja, toda stroški proizvodnje postali stabilni, medtem ko ^ se zavoljo stalno naraščajo^ cen celuloznega lesa kaj krnal1) znašli v zagati." J Tovarna lesovine in lepeI1|j pomeni za Ceršak vse. Zanimal1 nas je, kako je podjetje p°ve zano s krajevno skupnostjo $ ta z njim, saj je jasno., da se ta> v tovarni, reže kruh večine pfe_ bivalcev Ceršaka. Pa ne sani5 to, tudi vsa sredstva za krajev standard zagotavlja ta tovarn „Res je, da sta kraj in tovajj na sila tesno povezana. Tak tesno, to si upam trditi, kot malokatera tovarna in kraj 11 Slovenskem. O številkah je bre pomena govoriti. Vsakdo v C<-j šaku bo vedel povedati, kolik je tovarna pomagala pri gra^ posameznih objektov družil nega standarda, cest, vodovod; .itd." J O povezanosti priča tW skrb tovarne za delavski nai" ščaj. Tovarna spremlja ralj otrok svojih delavcev, skrbi nje, jih po končani osendft sprejme, izuči. Poskrbi tudi: tiste, ki osnovne šole niso o končali. . Pogovor se je zataknil. NeM c vprašanj, predvsem pa to o vezanosti tovarne in kraja, l, ostalo nedorečenih. ^enoPi ‘ smo se sporazumeli, da se botn o tem pogovarjali kdaj drug*0 Tokrat nas je predvsem zaj'1'^ mala tovarna, njeno del°j ustvarjanje, njenih dosedanr . 851et e.p.N ŠPORT IN REKREACIJA Konec aprila je bila v ptuj-' stam gledališču svečanost v po-Častitev 27. aprila, dneva usta-jaovitve OF in praznika dela 1. ;j ^aja. Istočasno so bile svečano izključene DŠI Ptuj 11972—1973. Po uvodnih besedah predsed-občinskega sindikalnega syeta Ptuj Danila Mastena, ki je v svojem govoru osvetlil lik de-.avca _ komunista, njegov boj |kozi stoletja in bodoče naloge, pi čakajo sindikate, je besedo Prevzel Ivo Klarič, predsednik ontisije za DŠI Ptuj in med pzgim povedal: V tekmovanju ^ed letoma 1972 (jesen) in |973 (pomlad) je sodelovalo v i. 21 osnovnih organizacij 'fndikata s pribhžno 1400 tek-movalci, ki so se pomerili v 9 športnih disciplinah: velikem nogometu, malem nogometu, rokometu, šahu, namiznem tenisu, odbojki, košarki, streljanju in kegljanju. Klarič je dejal, da v Ptuju z doseženimi uspehi ne morejo biti povsem zadovoljni. Potrebno je še naprej razvijati organizacijske oblike, dopolnjevati osnovni program tekmovalnih panog in jih prilagajati pogojem ptujske občine. Delavske športne igre so postale že resnična potreba, saj je produktivnost delavca v veliki meri odvisna od razpoloženja in telesne pripravljenosti delavca. Na teh igrah se utrjuje tovarištvo in daje pomemben delež na področju koncepta splošnega ljudskega odpora. Želja je, da se v DŠI vključi čim več delovnih organizacij. Analize, ki so jih izde- osf pff vi iif pil S f čJ ali iW # m j# tu. irei vit ni • KRANJ PRVA TRIM STEZA V okviru praznovanja meseca mladosti so tudi v Kranju dobili TRIM stezo. Urejena je ob sotočju Kokre in Rupušči-Z v neposredni bližini kranjskega športnega paika. Dolga je 2300 metrov z višinsko razliko 120 metrov in 20 postajami ?a različne razgibalne vaje. Ta velika telovadnica na prostem bo brezplačno na voljo vsakomur, ki ga bo pritegnila rekreacijska dejavnost, vzdrževal pa jo bo Zavod za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov Kranj. TRIM stezo so v Kranju uredili na pobudo občinskega sindikalnega sveta, ki je prispeval v ta namen 15.000 dinar-|fV|' T(!li.ko so zbrale tudi sindikalne organizacije po delovnih i.fKtivih. Z delom in materialom sta pri njenem urejanju vehko pomagala Projekt in Gozdno gospodarstvo Kranj, člani mladinske organizacije in tabornikov pa so prostovoljno opravili vsa zemeljska dela. _____________________________________NFS. lali strokovnjaki na osnovi statističnih podatkov, so pokazale, da so v delovnih organizacijah, ki skrbe za rekreacijo, delovni uspehi neprimerno večji. Normalno pa je, da so v takšnih organizacijah zaposleni profesionalni referenti. Takšne ugotovitve nam dajo misliti, da bi bilo dobro tudi na področju Ptuja razmišljati o tem, kako delavcu nuditi že v delovnem kolektivu tisto, kar je razmeroma poceni in se pozneje bogato obrestuje. Sledila je svečana podelitev diplom in pokalov sindikalnim ekipam. Prvo mesto v skupnem plasmaju je osvojila ekipa Tovarne avto opreme Ptuj z 234 točkami, sledita ekipi SIGME inTGA. Po posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: nogomet: TAP, TGA, KK itd.j namizni tenis: TAP, EKO, KK itd.; kegljanje: TGA, VINKO REŠ, Podj. za popravilo voz itd.; šah: TGA, Trg. podj. IZBIRA, osn. šola „Martina Koreza“ Podlehnik itd.; košarka: SIGMA, osn. šola ,,Martina Koreza14, Podlehnik, TGA itd.; streljanje: TAP, osn. šola „Mar-tina Koreza44 Podlehnik, Mercator itd.; rokomet: TAP, osn. šola „Martina Koreza44 Podlehnik, TVI Majšperk itd.; mali nogomet: SIGMA, KK, TAP itd. K prijetnemu zvdušju v dvorani sta prispevala svoj delež tudi moški pevski zbor DPD „Svoboda“ Ptuj in folklorna skupina „Vinko Korže44 iz Cirkovc. S svojimi izvajanji so dali svečanosti poseben čar. A. I. • MARIBOR Regresirane počitnice V minulem letu so mariborski sindikati omogočili številnim svojim ljudem z najnižjimi mesečnimi prejemki na družinskega člana, da so preživeli del svojega dopusta v lepem počitniškem domu na morju. Akcija mariborskih sindikatov je naletela na vsesplošno podporo in odobravanje, zato jo bodo letos ponovili. Od več sto ljudi, ki so jim sindikati omogočili počitnice, jih je bilo kar 80 % takih, ki so prvič videli morje. Podatku se ne smemo čuditi, saj izhajalo ti ljudje iz družin, kjer znaša povprečni mesečni dohodek na člana le nekaj sto dinarjev. Tudi letos mariborski sindikati ne bodo spremenili cene letovanja in prevoza na morje: vse skupaj bo veljalo posameznika le 300 dinarjev. Torej tako kot lani. Zato je tudi povpraševanje po omenjenih počitnicah preseglo vsa pričakovanja. Pa naj še kdo trdi, da nam sindikalni počitniški domovi niso več potrebni! A. UL V. iaf ;!i ni trt lef » inj b« SREČANJE Z ZAMEJSKIMI PLANINCI NA OJSTERNIKU i n: |evilna naša obmejna pla-ska društva iz Sežane, Nove g nce> Tolmina, Kobarida, i„„Vca’ Dovjega in Mojstrane, Tr*®?10’ Radovljice, Kranja in jj, Hl ki je s prizadev- 1 ■ Iru člani pripravilo vse potreb- no za prvo tovariško srečanje naših planincev z zamejskimi na Golici. Ob prijetnem tovariškem srečanju prvo nedeljo v mesecu septembru lansko leto je navdušenje prekipevalo v prijetnem razpoloženju z eno samo željo, da postanejo taka tovariška planinska srečanja tradicionalna. Da bi se to prijateljstvo in tovarištvo še bolj utrdilo, vabi letos slovensko planinsko društvo iz Trsta vse naše obmejne in zamejske slovenske planince na tovariško srečanje na edinstvenem razglednem vrhu Karnijskih Alp, Ojstemiku. Drugo tovariško srečanje za- mejskih slovenskih planincev iz Italije in Avstrije (iz Trsta, Gorice in Celovca) z našimi gorniki bo 17. junija nad Ukvami, Ovčjo vasjo in Žabnico na Ojstemiku. Ojstemik je doma in v svetu poznan kot izrazito razgledni vrh v Karnijskih Alpah nad Ziljsko in Kanalsko dohno z enkratnim pogledom na zahodne Julijske Alpe s Poliškim Špikom, Kaninom in Višem na čelu. To drugo tovariško srečanje naših z zamejskimi planinci bo enkratna priložnost za poglobitev že utrjenega prijateljstva in tovarištva z gorniki iz Trsta, Gorice in Celovca. Po skupinskem izletu na cvetoči in razgledni Ojstemik bo v tržaški planinski postojanki Mangart v Zabnici tovariško srečanje z zabavnim in kulturnim programom. Na prijazno povabilo iz Trsta so se slovenska planinska društva iz Posočja in Gorenjske rada odzvala. V vseh naših planinskih društvih že teče široko razgibana akcija za čim večjo udeležbo na množičnem izletu na Ojstmik za katerega že sedaj vlada izredno zanimanje in navdušenje med vsemi, mladimi in starejšimi ljubitelji planinskega sveta. U. Ž. VEC za oddih DELAVCEV! Minuti četrtek je bila v Ljubljani v Domu sindikatov VIL redna seja Komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS. Pod prvo točko dnevnega reda so člani komisije obravnavali problematiko domačega turizma in neposredne naloge sindikatov pri uveljavljanju delavskega turizma, ki je danes v dokaj nezavidljivem položaju. Kapacitete počitniških domov so namreč dokaj skromne, opremljenost v večini primerov nezadovoljiva, prav tako pa ne moremo biti zadovoljni z zasedenostjo teh domov, saj so kolikor toliko zasedeni praktično le dva meseca na leto. To z drugimi besedami pomeni, da so slabo izkoriščeni in da v večini primerov premalo prispevajo k počitku in krepitvi naših delovnih ljudi. Problemov s tem v zvezi je nedvomno veliko, verjetno pa je glavni v tem, da ne znamo poskrbeti za potrebna finančna sredstva oziroma da vse skupaj še vedno ne jemljemo dovolj resno. Na seji je bilo podanih več predlogov za izboljšanje omenjene situacije. Tako so na primer prisotni menili, da bi kazalo v prihodnje odvajati del sindikalne članarine in s temi sredstvi izdatneje podpirati sindikalne počitniške domove oziroma same počitnice tistih ljudi, ki si jih z lastnimi sredstvi nikakor ne morejo privoščiti. Sicer pa bo v zvezi z predlogi pripravila komisija posebne zaključke in jih potlej posredovala sindikatom Druga točka dnevnega reda je obravnavala področna posvetovanja o problematiki množične telesne vzgoje in športne rekreacije, ki sta jih organizirala Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri RS ZSS in pa odbor za množičnost pri Zvezi za telesno kulniro Slovenije. Posvetovanja so bila v devetih slovenskih centrih in so, vsaj po mnenju udeležencev, dosegla svoj namen. Znova pa so opozorila na stare probleme, kot so denimo pomanjkanje strokovnih kadrov, različna naziranja o vlogi in smotru množične telesne vzgoje, premajhno propagando in družbeno podporo v zvezi z akcijo TRIM itd. Šele podrobna analiza posvetov pa bo pokazala, kje vse žuli telesnokulturne delavce na terenu in kako v prihodnje organizirati taka in podobna posvetovanja. A. Ul. IGRE V CELJU Sindikalne športne igre so v polnem razmahu. V vseh panogah beležijo organizatorji rekordno udeležbo. Še posebej pa je pomembno, da v vseh panogah, kjer je to mogoče, tekmujejo v več ligah. Te dni je zaključilo tekmovanje 34 košarkarskih ekip. Naslov prvaka je osvojila ekipa Železarne pred Prosveto, Aerom in Železnico. Prihodnje leto bodo igrali v štirih stafpih ligah. S tekmovanjem so pričeli tudi nogometaši. Ustanovljena je bila še tretja liga, v kateri igrajo povsem novi kolektivi: Rezultati 1. kola: I. liga: Zlatarna : Merx 8:2, Železnica : Aero 5:3, Kovinotehna : Cinkarna 3:1, EMO : Klima 4:0, Žična : Železarna 8:3, Ingrad prost; H. liga: Cestno podjetje : To-per 3:0, Gradis : Savinja 3:1, Izletnik : Metka 2:1, Libela : Prevozništvo 3:2, Tehnomer-cator: Prosveta 2:2; III. liga: Remont : Elektra 3:0, SDK : Zdravstveni dom 5:2, Opekarna : Mesnine 1:3. Zaključeno je bilo tudi tekmovanje starejših članov v odbojki. Nastopilo je devet ekip. Ker še ni bila odigrana tekma Železarna : Cinkarna, še ne moremo objaviti vrstnega reda. Ta teden sta se pričeli še dve tekmovanji. Za rokomet se je prijavilo .31 kolektivov - 14 več kot lani! Za mali nogomet starejših članov nad 35 let pa 13 ekip. V rokometu brani naslov prvaka Prosveta, v nogometu pa Klima. Vsak teden tečejo redno tudi akcije za TRIM športni znak, še zlasti je obiskana TRIM steza in TRIM center na Gričku, kjer si lahko vsak brezplačno izposod rekvizite za odbojko, nogomet, badminton, rusko kegljanje, namizni tenis, minigolf in streljanje. Posebno ob sobotah in nedeljah je ta center v naravi zelo dobro obiskan ih so v prometu prav vsi športni rekviziti. T. GORŠIČ POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA ^UVSKA ENOTNOST - ST. 20 - 26. MAJA 1973 STRAN 15 Podpisniki dogovora o DE Od 18. do 24. majo 1973. leta so podpisali pristopne izjave: SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 515. Skupščina občine Šentjur pri Celju, 516. AVTO-PREVOZ Šempeter v Savinj- ski dolini, 517. Družbeno- politične organizacije Slov. Bistrica, 518. TEOL Ljubljana, 519. ČGP Ljubljanski dnevnik, 520. „DROGA“ Portorož, obrat Ljubljana, 521. Industrija apna Kresnice, 522. Obrtno storitveno podjetje „USLUGA“ Ko-čeyje-Rudnik, 523. Splošno mizarstvo Krško, 524. Osnovna šola „Ivan Tavčar41 Gorenja vas, 525. Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje, 526. Gozdno gospodarstvo Ljubljana — gozdni obrat Kamnik, 527. Tovarna „Utensilia“ Ljubljana-Rud-nik, 528. „GRADIS“ kovinski obrati Ljubljana, 529. Tovarna pletenin ,,ANGORA" Ljubljana, 530. Sindikalna konferenca SGP Gorica, Nova Gorica, 531. Bolnica Novo mesto, 532. ,,IGMANG-POHORJE44 obrat Cezlak Oplotnica, 533. Opekama Rače — Rače, 534. Kovaška industrija Zreče, 535. Prosvetni delavci Dutovlje, 536. Skupno vodna skupnost Gorenjske' Kranj, 537. Predilnica Litija — Litija, 538. VII. Gimnazija Ljubljana-Vič, 539. Ekonomski center Maribor, 540. Osnovna šola Rogaška Slatina, 541. Osnovna šola Štore pri Celju, 542. Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, 543. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, 544. SDK — ekspeditura Grosuplje, 545. Republiška skupnost za ceste — strokovne službe Ljubljana, 546. Osnovna šola „Ljube Šercerja44 Ig pri Ljubljani, 547. „VRVICA44 Celje, 548. Skupščina občine - uprava Cerknica, 549. Gradbeno industrijsko podjetje „Gradis“ TOZD kovinski, obrati Maribor, 550. Osnovna šola „Martin Kon-šak“ Maribor, 551. Osnovna šola Markovci pri Ptuju, 552. Ljubljanska banka — podružnica Trbovlje, 553. Železarna Jesenice, Jesenice na Gorenjskem, 554. Zdravstveni dom Jesenice na Gorenjskem, 555. Splošna vodna skupnost Ljubljanica— Sava Ljubljana, 556. „Gra-dis“ SPO Ljubljana, 557. Trgovsko podjetje „Trgopro-met“ Kočevje, 558. Inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana, 559. IMP TOZD - livarna Ivančna Gorica, 560. Osnovna šola ,.Prežihov Voranc" Ljubljana, 561. Za- r 0 * jnles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT * * * * * 4 S vod za revmatične in srčne rekovalescente Šentvid pri Stični, 562. Prosvetni delavci Metlika, 563. Kraški zidar Sežana, 564. Gradbeno industrijsko podjetje „Gradis“ Jesenice na Gorenjskem, 566. Konfekcije „LISCA“ obrat Zagorje ob Savi, 567. Vojna pošta 5312 Vrhnika, 568. AERO — kemična in grafična industrija Celje. DELOVNE ORGANIZACIJE: 210. Trgovsko podjetje „Vrvama“ Ljubljana, 211. Prodajalna „Josip Kraš44 Ljubljana, Nazorjeva ul. 212. Prodajalna „Josip Kraš44 Ljubljana, Čopova ul. 213. Brivnice in česalnice Ljubljana, 214. „HOJA“ predelava lesa - obrat žaga Škofljica, 215. Obrtno podjetje „KROJ“ Vuzenica. 216. Osnovna šola „Boris Kidrič44 Ljubljana, 217. Proizvodno in trgovsko podjetje „Tekstil“ Ljubljana, 218. Pleskarstvo in soboslikarstvo „Sloga“ Ljubljana, 219. Projekt - nizke zgradbe Ljubljana, 220. Tovarna prešitih odej „ODEJA“ Škofja Loka, 221. Otroški vrtec Laško. PODOBE NAŠEGA ČASA Danes zjutraj so pripeljali v Ljubljano na opazovanje zelo sumljivega človeka. Najprej se ni vedelo, kam z njim, in je avto za vsak primer ustavil na Poljanski, vendar je po kratkem posvetu s tamkajšnjim vratarjem odpeljal naprej. Zdaj sedi pred možem v beli halji in odgovarja na različna vprašanja. Beli mož zamišljeno kima in vse je kot vsak dan, le pripoved opazovanca je nenavadna, zatikajoča se, rahlo utrudljiva. - Sprostite se! Seveda poslušam, vse povejte! spodbuja opazovanca beli mož. Privedeni človek pripoveduje in pripoveduje ... - Oprostite, ga končno prekine beli mož. - Kje, pravite, da Sezona dela za vinogradniške delavce se je že začela - A včeraj sem tako močno nima niti enega človeka, ki bi udaril po mizi, tovariš, da je vse mu lahko kaj konkretnega naro- skupaj letelo. Skozi vrata res ta- čil. Da pa menda ja ne bo vsega koj prileti velik bel mož in vpra- sam delal... ša onega pri mizi. Belemu možu se začne svitati: — Me kaj potrebujete? — Vse to bi vas še ne smelo - Ne, zaenkrat ne, hvala, vse vreči, dragi moj! Povsod je tako, je v redu! tudi pri nas v zdravstvu. Kaj mi- - Kar pokličite me, če bo šiite, da lahko jaz pošljem koga treba! sem, da bi vas lepo mirno poslu- - So govorili, pravi jezno šal. Ce bi poslal onega tam, ki je opazovanec - kako napraviti po- prej pogledal sem, bi vas zgrabil zitivne premike v smeri bolj kar naravnost, pa bi videli vraga. aktivnega angažiranja profesio Ni vsak človek dober za vsako nalnih članov določenih stro- nalogo. Vidite, zato tudi jaz ugo- kovnih, kakor tudi družbenopo- tavljam vaše vzroke, ne oni tam. liričnih forumov tako v vsebin- Ste razumeli? skem kot v organizacijskem po- - Ne posebno, pa bo že šlo. gledu, nakar ... Glavno, da vi mene razumete, Beli mož začne zehati. — Ali ne? Ali lahko nadaljujem? lahko malo bolj strnjeno? vpra- - ,Seveda lahko! Vendar pu- ša potrpežljivo. stite Štefana, Staneta in Mirana šal, zakaj mu to bo, je rekel: „Zdaj se bo začelo zares, dragi moj! Nobenega spregleda več skozi prste! Obnovil bom strokovni kolegij: vsako jutro bomo sedli na delovni dogovor. Sedeli bomo, dokler se ne bomo o vsem do kraja dogovorili; če bo treba tudi po dve uri.“ „Kaj vse do malice!? 44 sem vprašal. „Do malice!44 je pribil. „Kaj pa branje časopisa?44 „Odpade! Kaj nisi tudi ti tako razumel sklepa, da moramo ustvariti enotnost in red? 44 me je še vzvišeno vprašal „Ne! Mislil sem, da bomo ustvarjali enotnost pri delu, ne pri sedanjem,44 sem menda še rekel, če se prav spomnim, potem pa me je zlomilo. Na mah sem ugledal pred seboj same sedeče ljudi, ki poslušajo in kimajo, in spet dru- ste zaposleni? — V avtobusni čakalnici! — Kaj pa jaz, ki moram dan pri miru. Ne po imenih, saj ste — Aha! prikima razumevajoči za dnem poslušati takšne? pameten človek! Recite raje beli mož. Vendar doda za vsak - Saj vas razumem! Zato pa „sile“, ..strukture44, ..žarišča44 primer: - Ampak, v avtobusni ste tudi prišli sem, ne? Nada- itd., kot delajo vsi pametni ljud- čakalnici nimajo uslužbencev. ljujte, prosim! je, pa bo še vse dobro in prav. - Vem, da nimajo! hitro in - Štefan je rekel, da bo rabil Povejte bistvo: kaj vas je vrglo? rad pritrdi opazovani: - Je pa vsaj dva, ki bi brala namesto nje- - Takoj potem so se z vso velika podobnost? ga. Biti pa bi morala v stvareh silo skopali na sekretarja sploš- - V čem je podobnost? doma, sicer ni za nove kadrovske nega oddelka. Ce bi vi slišali, to- vpraša beli mož kar tako, zaradi kombinacije. Zvezni poslanci so variš kolega, kaj vse je moral po- lepšega. Hkrati že izpolnjuje for- še večji reveži, saj morajo po- žreti!? Da ne zna nabirati mular. štaiji po dvakrat prinašati mate- ustreznih kadrov, da ne zna kdaj - Prav tako prihajajo k nam. riale za seje, toliko jih je. Miranu pa kdaj biti bolj odločen in uda- kot v kakšno čakalnico; malo bi zadoščalo, če bi mu kdo stva- riti po mizi, da je za vsako ceno posedijo, se razgledujejo, a ko ri le obkrožal ali jih redno izre- dolžan napraviti red, jasno, z de- pride njihov čas po voznem zoval iz časopisov. Škoda, velika mokratičnimi metodami, kako redu, pokimajo naokrog in gre- škoda, da nimamo dokumen- drugače ... do. tadjskega centra, kar je bilo si- - Tako!? A kako, da ni nje- - Pavi? cer že nekajkrat predlagano in ga vrglo in ste prišli vi sem name- - Jaz pa sedim in opazujem. osvojeno, vendar je realizacija sto njega? — Oprostite, opazujem jaz, zaradi materialnih problemov - Zato, ker sem videl, da se ne vi! padla v vodo. A Stane je rekel. je tudi on začel igrati čakalnico. - Ja, vi seveda, ne jaz! Opro- da se ne bo spuščal več v nika- - Kako veste? stite. kršne poslovne kombinacije brez - Takoj si je dal v pisarno In tako se pogovor spet zatak- močnega strokovnega oddelka. postaviti dolgo mizo in dve vrste ne in miruje, vse dokler opazo- Zdaj pa je tako, da drug druge- stolov, podobno kot drugi, ki ne valca nekaj ne prime in zavpije: mu krademo kadre, a sam, da utegnejo brati. Ko sem ga vpra- ge, ki govorijo in tudi kimajo, a ko nisem več mogel sedeti, sem planil pokonci, pa so me trije spet hitro potisnili na sedež in me mirili. Potem so mi, kolikor vem, priskrbeli službeni avto in me nato pripeljali sem. Kar naprej sem spraševal onega, ki me je držal za roko, ali delati, ali govoriti ali sedeti, pa je rekel, da sedeti in biti čisto miren, drugače bo joj. Tako še zdaj ne vem, tovariš kolega, kaj je prav: ali delati ali govoriti, kako delati, ali sedeti in poslušati, kako delati in včasih tudi govoriti, kako sedeti ali kako govoriti ali... Beli mož se naglo podpiše pod formular in pravi: - Pomirite se, prosim, vse bo še dobro. Nato pravi močnemu belemu možu, ki spet moli glavo skozi vrata. -Midva sva končala, ti ga zdaj prevzemi! Nič posebnega, običajni primer! VINKO BLATNIK p<*om Na zalogi imamo S* nekaj izvodov knjiži* ce, v kateri so zbrane in poljudno komenti* rane ter s primeri obrazložene vse pravice iz novega pokojninskega in invalidskego sisteroa: starostna, invalidska in družinsko pokojnina, pravice borcev NOV, usklajevanje pokojnin, pravice za tiste, ki opravljajo samostojno obrt, izračuni, koliko se zmanjša pokojnina pri dodatnem delu upokojenca itd. Knjižica stane 10 dinarjev. Naročite j° lahko po pošti in vam jo pošljemo po povzetju, ali pa kupite pri ČZP »Delavska enotnost« -Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Pohitite z naročili, ker knjižice ni veliko no zalogi! d1 i DELAVSKA ENOTNOST ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovorne8’ iOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in’310-033. Račun pri Narodni a....-™, ------- X. .X, ™ ---------------------------------------------- • - - ------- polletna 39,00 din - in letna 78,00 din , Glasilo urednika BOJAN ... . _ ____________________________________ v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna igjso din Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana