Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVENIA LIBRE’ Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES, 30. AVGUSTA (AGOSTO) 1951 No. (Štev.) 35. g.S FRANQUEO A P AGAR sil --— ~ W1 TARIFA REDUCIBA O M c 2 Concesion N? 3824 - Victor Martinez 50 - Buenos Aires Pereča slovenska zadeva Slovensko semenišče, ki z nami deli čut hvaležnosti in narodni ponos. Čut usodo begunskega in izseljenskega živ- hvaležnosti do našega nadpastirja, sotr- ljenja, je brez dvoma ena najpozitivnej- ših postavk v skromni bilanci tega, kar se nam je posrečilo rešiti in ohraniti. Je ustanova, ki ima i po želji našega ško¬ fa, i po želji vrhovne cerkvene oblasti namen pripravljati slovenski duhovski naraščaj za dušno pastirstvo v domovini, kadar bodo dani pogoji za to. Mislimo, da je vsakdo, ki količkaj pozna razme re v domovini, prepričan o važnosti in potrebnosti te cerkvene ustanove, ki mora postati naša skupna skrb. Slovensko begunsko semenišče pina, ki mu je obstoj semenišča srčna zadeva. Naš narodni ponos pa nam ve¬ leva, da pokažemo svetu, kakšno je na¬ še krščanstvo v praksi, trpečemu narodu v domovini pa, da nanj nismo pozabili, saj mu s svojimi žrtvami vzgajamo samaritane, ki bodo imeli nalogo zdra¬ viti globoke rane, ki jih brezboštvo se¬ ka v naše narodno telo. Ne štejmo žrtev za semenišče med izgubo. Kako sladka je vedno zavest, da je naša žrtev lajšala težave našim bliž¬ njim! Bog, ki mu v tem slučaju dobesed¬ no posojamo, pa bo povrnil s svojim blagoslovom! POD AMERIŠKIM VODSTVOM V Perziji so Angleži prekinili pogaja- j lejski vrelci v Perziji, ne bo več v an- ] nja z perzijsko vlado v vprašanju nadalj- gleških rokah, pač pa bo tam odslej za¬ je njega trgovanja s petrolejem, ki je bil ^ upnik ameriške vlade, spremljalo skozi najtežja leta posebno last anglo - perzijske petrolejske druž- i Poleg sovjetov so proti nameravani božje varstvo. Po dobroti sv. očeta in ; be v Abadanu; v San Franciscu se zbi- | pogodbi z Japonsko tudi zastopniki ne¬ ameriških dobrotnikov je semenišče j rajo delegati za podpis mirovne pogod- : katerih azijskih držav. Tako se napove- lahkO' kmalu po naši tragediji začelo s ; be z Japonsko, ki bo taka, kakor jo je iz- duje odsotnost iz San Francisca Indije, svojim delom: najprej v zelo skromnih i delala ameriška vlada; v Washingtonu tej bi se pridružila tudi Indonezija. In- ckoliščinah y Pragliji, nato v Brixenu, j se bo po konferenci v San Franciscu dijski predsednik vlade Shri Nehru je do dneva, ko se je bilo treba pomakni- I vršila konferenca Anglije, Francije in celo izrazil presenečenje nad tem, da je ti preko morja. | USA in se bodo na njej te tri države po- prišel sovjetski delegat že na napoveda- V Argentini se je ponudila semenišču ! godile o tem, koliko oboroženih čet je ; no konferenco. Nehru je navedel, da je v edinstvena okoliščina: skoro dozidano dovoliti zahodni Nemčiji za sodelovanje ; vprašanju pogodbe z Japonsko mnenje semenišče v San Luisu in dobrota ta- j v boju proti vzhodu. Ko so Angleži v | indijske vlade zato različno, ker nova po- mošnjega škofa, ki je to stavbo odsto- j Perziji sporočili, da so prekinjena vsa godba Japonski ne vrača njene suvere- pil v začasno uporabo bogoslovcem in i nadalnja pogajanja, je ameriški zastop- : nosti. (Japonska bo namreč v mirovni profesorjem. Prvo leto in del drugega ! nik Harriman v Teheranu izjavil, da An- pogodbi podpisala tudi določbo, ki jo ve¬ se je semenišče vzdrževalo s prispevki, j gleži pretiravajo in tudi napovedal, da že na Združene države v vprašanju ob se bodo pogajanja nadaljevala. — Ko je rambe in vojaške opreme). Indija želi, prišel Gromiko v New York na svoji po- , da bi bila Japonska v Aziji popolnoma la v uporabo pohištvo, posteljnino, ku- i ti v San Franciscu, je izjavil časni- suverena. Proti suverenosti te azijske ki jih daje semeniščem vlada in s po¬ močjo škofije, ki je semenišču odstcpi- hir.jsko opremo in kapelo. V drugi dobi je bilo treba za semenišče plačevati na¬ jemnino. V kritje najemnine so šle vse plače profesorjev in ustanove, ki jih daje gojencem vlada. Vzdrževanje se¬ menišča pa je prevzel na svoje rame naš škof, ki je trkal na dobra srca severno¬ ameriških rojakov in drugih ter pošiljal potrebna denarna sredstva, da se je se¬ menišče lahko skromno vzdrževalo. karjem, da bo sovjetska vlada pred pod- j države pa je po indijskem mnenju vlada Tekom zadnjih mesecev so se razme¬ re zasukale tako, da je bilo treba mi¬ sliti na izselitev v drug kraj. ako hoče¬ mo ohraniti semenišču značaj, ki mu o- pravfičuje obstoj, to se pravi, vzgoja slovenskih bogoslovcev za slovenske vernike doma. Slovensko semenišče ima že svoj skro¬ men domek sredi med nami. Približalo se nam jo to versko in kulturno žarišče, zato mora biti odslej še bolj naše. Novi dom je prazen in zelo tesen. Pomagaj¬ mo, da bo dobil nekoliko tisto toplote, ki je potrebna, da se življenje v njem normalno razvija. Ne potrebuje razkoš¬ ja, ampak le najnujnejših stvari: stole, mize, postelje, kuhinjsko opremo in še to ali ono nujno malenkost. Po poročilih, ki jih imamo, se je v i tem slučaju slovensko dobro srce poka¬ zalo v vsej veličini. Prihajajo darovi, skromni in obilni, kar nas utrjuje v veri, da se je slovenska skupnost odločila, da vzame na svoje rame to težko, a častno breme in dolžnost. Skrivnost te podpore je v množici. pisom pogodbe stavila svoje dodatne predloge. Sam Truman ga je zavrnil, ko je povdaril, da se na konferenci ne bo nič diskutirajo, ampak bo sklenjeno samo to, da se predloženo besedilo pogodbe odo¬ bri in podpiše. — Konferenca treh v Washingtonu bo tudi le odobrila že izde¬ lane predloge, ker je bilo že vnaprej na¬ povedano, da bo konferenca trajala sa¬ mo tri dni. Iz vsega tega se vidi, da prevzemajo Združene države vodstvo sveta, ki je svo¬ boden, trdno v svoje roke. Ko so v An¬ gliji ameriško posredovanje v Perziji za¬ čeli kritizirati, se ameriški posredniki na to niso ozirali, ampak so s svojim de¬ lom nadaljevali. Sedaj so pogajanja si¬ cer obtičala, toda tako v Londonu kakor tudi v Teheranu že napovedujejo nada¬ ljevanje razgovorov. Ker se ves spor zo¬ žuje okoli vprašanja, kdo bodi ravnatelj vseh petrolejskih naprav v Perziji (An¬ gleži so hoteli svojega kandidata, Per¬ zijci pa svojega), so sedaj izdelali po- j seben kompromisni predlog in sicer tak, 1 da naj bo ravnatelj nevtralna osebnost. Seveda že napovedujejo, da bo to stro¬ kovnjak iz Združenih držav. Področje, Združenih držav. Ko Indija navaja te razloge, skuša za svoje stališče pridobiti še ostale azijske države, vendar se na¬ giba na njeno stran dosedaj samo Indo¬ nezija. —• V Združenih državah povda- rjajo, da krepi to Nehrujevo stališče so¬ vjete ne samo na konferenci v San Fran¬ ciscu, ampak tudi v vsej Aziji, indijska vlada pa odgovarja, da upa, da se bo za ta način obrambe azijskih držav ustvaril počasi blok, ki bi v bodočem spopadu mogel ostati nevtralen. V to nevtralnost v USA ne verjamejo, pa tudi v Aziji ne dado mnogo nanjo. Zagovarjajo jo mno¬ gi zaradi tega, ker menijo, da rabijo te države dolgo dobro miru ali neudeležbe v konfliktu, da se okrepe in notranje organizirajo. Nevtralnosti teh držav USA ne bodo nevarne, nevarnost pri¬ haja samo od sovjetov; obrambo pred temi pa bodo nazadnje nudile samo ame¬ riške oborožene sile. Za Nemčijo je Eisenhower določil, da Proclamacion oficial de la formula Peron - Eva Peron para las elecdones presidenciaies Las autoridades del partido Peronista, juntamente con las integran- tes de la junta nacional del partido Peronista Femenino y los miembros del secretariado de la Confederacion General del Trabajo comunicaron las candidaturas a presidente y vicepresidente para el pr6ximo periodo gubernativo al GENERAL PERON yasu esposa EVA PERON, de acuer- do con la expresi6n del Cabildo Abierto del Justicialismo. Dichos dirigentes concurrieron a la residencia presidencial, donde fueron recibidos por el jefe del Estado gral PERON, con quienes man- tuvieron una breve entrevista. De regreso al asiento del consejo supe- rior del partido Peronista, este dio a conocer un comunicado de prensa acerca de la entrega de la proclamacidn. Uradna objava volilne formule Peron - Eva Peron za predsedniške volitve Člani vodstva Peronistične stranke. Ženske Peronistične stranke in člani tajništva Glavne delavske zveze so uradno sporočili kandidaturo za predsednika in podpredsednika republike za prihodnjo predsedniško dobo generalu Peronu in njegovi gospe soprogi Evi Peron. To so storili v smislu sklepa, sprejetega na mogočrtem zborovanju socialne pravičnosti. Vsi omenjeni funkcionarji obeh vej Peronistične stranke in člani taj¬ ništva Glavne delavske zveze so svojo nalogo izvršili v predsedniški palači, kjer sta jih sprejela predsednik general JUAN D. PERON in nje¬ gova gospa soproga EVA PERON. Po vrnitvi iz predsedniške palače je Vrhovni svet Peronistične stran¬ ke izročil časnikarjem besedilo sklepa o postavitvi kandidature Peron- Eva Peron in o njegovi utemeljitvi. Perzijsko angleški spon* -r.a mrtvi &®®M Kljub precej ugodnim ponudbam angl. zastopnika Stokesa, čigar bistveni pou¬ darek je bil na polovični udeležbi Per¬ zijcev pri vseh operacijah petrolejske družbe, ki naj bi jo še naprej, dasi podržavljeno vodili Angleži, je perzijska vlada odločno zahtevala vse pravice za¬ se. Zaradi neomajnega stališča Perzij¬ cev je tudi Trumanov odposlanec Har¬ riman obupal nad dogovori ter odšel, u- pajoč še vseeno na možnost nadaljnih razgovorov po ureditvi notranjih perzij¬ skih nasprotij med posameznimi minist¬ ri ; v možnost nadaljnih razgovorov verjamejo tudi še Angleži, zlasti še, ker se je ves perz. parlament skoraj posta¬ vil proti predsedniku Mosadegu, češ da zanost vzhodnih držav, ki so trdno v pe¬ sti sovjetskega vodstva. Svet je tako razdeljen na dvoje, kakor je to predla¬ gal Stalin na konferenci v Potsdamu, ko bi zahodna nemška vojska štela za se- ( je terjal, da si naj svet razdelita Rusija daj 150.000 mož. Na konferenci v Wa- ! in Združene države. Le tedaj je Stalin shingtonu bodo te načrte najbrž odobri- j hotel še nekatere predele sveta zase, ta¬ li, toda izvedli jih bodo šele tedaj, ka- j ko predvsem Malo Azijo in Daljnji zhod. dar dobi nemška vlada vsa zagotovila, j Kitajska je sicer prišla med tem pod ki je tako blizu sovjetov, kakor so petro- da se bo to izvajalo na temelju popolne j sovjetsko kontrolo, rešiti je bilo mogoče enakopravnosti med Nemčijo in zahodni- J le Malo Azijo in del južne Azije. Ko mi zavezniki. Orožje in pa sredstva za presojajo razmerje sil med obema blo- to vojsko bodo še dolgo dobo dajali koma, povdarjajo mnogi komentatorji, da je pod ameriškim nadzorstvom več koristnih postojank, kakor pa pod so- 01 Titmm banketu na Bledu Velikemu drenjanju obiskovalcev Tita angl. podtajnika Daviesa, bivš. min. je državo pripeljal do finančne krize in težke nevarnosti zaradi številne brez poselnosti. Prvi angleški strokovnjaki že odhajajo iz Perzije, velike črpalna naprave v Abadanu še naprej stoje, ljudstvo pa z demonstracijami zahteva, naj vlada ukrene karkoli, da se dokon¬ čno znebi Angležev, hkrati pa zagoto¬ vi narodu delo in zaslužek. Komaj je dobro Harriman odšel, že se slišijo ponudbe Amerikancev, da bi oni upravljali kot nevtralci celotno petro¬ lejsko družbo, dobiček pa naj bi si po medsebojnem dogovoru delili Perzijci in Angleži. Zadnja poročila iz Perzije pa pravi¬ jo, da je sam perzijski šah spričo ve¬ dno večje finančne krize v državi radi spora z Anglo-Iranian Oil Co. po¬ segel v petrolejski spor in povabil k se¬ bi na razgovor am. veleposlanika Henry Gradyja. Opozicija proti Mosadegu vedno bolj narašča in zahteva njegovo ostavko. Prošnja V Koledarju Svobodne Slovenije za le¬ to 1952 bi se radi spomnili s kratkimi vrsticami vseh tistih rojakov-sotrpinov, ki so po prihodu iz begunskih taborišč v prekomorske dežele umrli. Zato prosimo vse sorodnike, prijatelje ali znance u- vjetskim. V Potsdamu je hotel Stalin ; mrlih slov - protikomunističnih emigran- Amerikanci — in njih beseda bo tudi v tem primeru odločilna. Ko se tako bliža konflikt med vzho- „ . , v . . . Bevana, Churchillove hčere Mary in nje dom in zahodom svojemu višku, se ves sporazumno z USA razdeliti svet na j da Ital | n C1!n pre i Pomijejo njihove Vemo, da poseben odbor vodi akcijo za m ' oža Du ncan Sandyja, ki so Titu prišli svobodni svet trdno povezuje v blok pod dvoje, danes je razdeljen na dvoje, toda j z,v!j ; P°datke, kot n.pr. rojstne podatke, slovensko semenišče in razmišlja kako govorit na srce z angl. ploščami — se ameriškim vodstvom. Temu bloku na za- i se en del dviga v obrambo svobode pro- ; P®^lic doma in v svetu, samski ali ože je po končani misiji v Teheranu na Ti- hodu odgovarja že nekaj let sem pove- ti Stalinovemu komunizmu, tovo prošnjo pridružil še Mr. Harriman, priti do zaželenega uspeha. Ta odbor, ki bo polagal račune javnosti, zbira po¬ sojila za začetne investicije, enkratne darove onih, ki imajo kaj več pod pal¬ cem in skromne prispevke, s katerimi se prav vsakdo izmed nas lahko oddol¬ ži. Kdo izmed nas ni v stanju dati en Peso mesečno za semenišče? Vsakdo, celo otrok, če ga navadimo na žrtev, da se odpove enkrat na mesec sladole¬ du ali bonbončku. Napačno bi bilo pre¬ pustiti skrb za naše semenišče samo Ar¬ gentincem; tudi Slovenci po drugih de¬ želah, net samo v USA, naj ga imajo za svojega in naj se uvrste v vrsto dobrot¬ nikov. V težavah, ki vedno spremljajo slič¬ ne ustanove, bomo pa prispevali še z drugo, močnejšo valuto: z molitvijo. V domovini takih problemov nismo poznali. Večina narodov na svetu pa je vedno morala nositi vzgojo duhovskega naraščaja in vzdrževanje cerkve sama. Poglejmo samo na zgled ,ki ga dajejo katoličani v USA! Cerkvena zapoved nas, veže v vesti, da podpiramo gmotno cerkev in njene ustanove. Ker je zadeva slovenskega semenišča menda edinstvena na svetu, nas k do¬ brodelnosti priganja poleg dolžnosti še posebni Trumanov odposlanec. Sestal se je z vsemi merodajnimi ministri, za zaključek pa imel peturno konferenco s Titom in Kardeljem na Bledu. Prezapo- slenos v Italiji in Angliji ga je pa edvrnila od tega, da bi se na Titovo po¬ vabilo udeležil tudi lova na Jelovci. Moiaraisisti pripravljal© bt©v® šaš More ji ©fsaiElv® I Komunisti na Koreji vztrajajo pri i svojih obtožbah Amerikancey, da so ! ameriška letala trikrat bombardirala neposredno okolico poslopja, kjer so se Kot sklepajo, je Harriman razprav- v - r gjjj jnirovni razgovori. Pogajanja so ijal s Titom predvsem o tržaškem komunisti prekinili in zahtevali odgo- vprašanju in njega mirni ureditvi, ni pa ; V01 , 0( j Ridgwaya ter kaznovanje letal- pri tem prezrl tudi vsebine o ev. Tito- j cftv> go odvrgli bombe. Ridgway je od- vem deležu pri evropski obrambi pred j ,, ovor ;] v ostri noti, da “komunisti s Sovjeti. Tako on kakor Tito sta bila istih misli, da je mogoče ZSSR naspro¬ tovati samo z močno vojsko v stalni pri- svojimi obtožbami enostavno lažejo in hočejo z najostudnejšimi sredstvi pri¬ kriti svojo odgovornost, če bo znova pravljenosti; tej vojski naj bi bila od : pr ;g lo do bojev. Vse njihove obtožbe so daleč priključena tudi jugoslovanska; : brez podlage in neresnične. “Na Rid- še lepše pa bi bilo, pravijo opazovalci, j g Wa y SV 0( jg 0V0r j e doslej reagiral samo ako bi bilo mogoče skleniti vojaško po¬ godbo med FLRJ, Italijo, Grčijo in Turčijo, s čimer bi se sile in prožnost obrambe Evrope silno povečale. Harriman se je z Bleda v nedeljo po¬ poldne podal skozi Ljubljano v Videm (Udine), kjer je imel razgovor z marša¬ lom Montgomeryjem; cdtam je odletel v London. pekinški radio, ki pa je v poročilu oz¬ načil ameriško zadržanje kot. “divjaško” in grozil z dokončno prekinitvijo poga¬ janj. Istočasno so komunisti obtožili Ame- rikance, da so bila dvakrat njihova leta¬ la nad Šanghajem in provincami Kiang- su, Čantung in Čekiang. Medtem pa so zbrali vzdolž bojišča njen, dan smrti, ali je umrl naravne smrti, ali se je pri delu ponesrečil, kdaj in kje je bil pokopan. S temi podatki nam pošljite tudi pokojnikovo sliko, če nimate druge, nam pošljite kak pok. do¬ kument z njegovo sliko. Po uporabi ga bomo nepoškodovanega vrnili. Zaprošene podatke pošiljajte na na¬ slov: Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. ★ Vse naročnike Svobodne Slovenije pro¬ simo, da nam poravnajo naročnino za tekoče leto, če tega že niso storili. Tisti naročniki pa, ki nimajo plačane naročni¬ ne za Svobodno Slovenijo še za leto 1950, nad 350.000 mož v prve bojne linije ter ameriške sile pričakujejo vsak trenutek veliko kitajsko ofenzivo. Ameriška le¬ tala neprestano bombardirajo komuni¬ stično zaledje in uničujejo dolge kolo¬ ne vozil, v katerih prevažajo komunisti vojaštvo na bojišče. Dnevno izvedejo A- merikanei po 1000 poletov nad sovraž¬ nika. Ogromne izgube, ki jih sovraž¬ nik pri tem ima, stalno nadomešča z no¬ vimi oddelki, ki jih vali iz Mandžurije. ! naj nam z naročnino za 1. 1950 (za ce- Ameriška obveščevalna služba je tudi u- ; 1» leto 45 Pesov, za pol leta 25 Pesov in gotovila, da so na bojišče privlekli | za četrt leta 13 Pesov) nakažejo še na- tkzv. “kavkaške prostovoljce”, ki naj ročnino za leto 1951. bi bili oddelki sestavljeni iz vojaštva J Naročnina Svobodne Slovenije za leto nekaterih evropskih satelitskih držav in i 1951 je pri enkratnem vplačilu za celo sovjetske vojske. Ker se položaj zao- j leto 50 Pesov, za pol leta 25 Pesov in za struje vedno bolj -se spet pojavljajo j četrt leta 13 Pesov. predlogi v ameriškem senatu in zborni- ! Svobodna Slovenija se vzdržuje samo ci, da naj bi v slučaju nove kitajske o- ! z naročnino, zato prav lepo prosimo vse fenzive ameriška vojska uporabila a- j naročnike, ki so še v zaostanku z njo, tomsko bombo proti severni Koreji, nad j da nam jo čimprej plačajo, ker moramo Mandžurijo in če treba, tudi nad Kitaj- j vsako številko sproti plačevati v tiskar¬ sko. ni. Uprava. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. VEL 1951 mi mj miumi “Zakaj polemike? Kaj je tega treba? Saj ste v začetku izhajanja v Argentini v uvodnikih večkrat napisali, da ste gla¬ silo vseh Slovencev. Sedaj pa naenkrat polemike in pišete proti temu, proti one¬ mu.” Tako nam je sporočil naš naročnik. Res je. Ima čisto prav ta naročnik. Večkrat smo poudarili, da nočemo biti glasilo kake skupine, da hočemo biti gla¬ silo vseh Slovencev. Tega smo se tudi držali. Nismo pa pozabili, da smo v prvem uvodniku v Argentini napisali, da hoče¬ mo služiti resnici in pravici. Tudi tega smo se držali. Zato smo vedno, kjerkoli smo zasledili, da kdo piše neresnico o Slovencih ali o .prizadevanju Slovencev, povedali resnico in pokazali na krivico. To smo storili, če so veliki inozemski' listi netočno pisali o Slovencih. Opozorili smo jih in četudi po¬ pravka niso objavili, mi smo storili svo¬ jo dolžnost, uredništvo lista pa je bilo vsaj informirano. Pa tudi če je kako e- migrantsko glasilo napadalo Slovence in jim delalo krivico, smo odgovorili. Pa naj bi bilo to glasilo Paveličevo, ali Ti¬ tovsko ali kogarkoli. Nič nam ne brani, da ne bi tudi tedaj, če kak Slovenec piše ali govori neres¬ nico, ali dela komu krivico. Pa naj to de¬ la dr. Žebot ali kdorkoli. Mi smo dolžni povedati resnico in popraviti krivico, če je v naši moči. Ali naj molčimo, kadar v dr. Žeboto- vem listu “Slovenska država” grozijo z ovadbami tistim ^Slovencem, ki niso nji¬ hovega mnenja? Ali naj molčimo, ko se propagira ovaduštvo in prizadevanje, da izgubi službo tisti, ki je nasprotnega mi¬ šljenja? Ali ne trpijo pod takimi meto¬ dami Slovenci v domovini? Ali naj molčimo, če dr. žebot trdi, da od leta 1929 SLS ni več živela in delova¬ la, ko vemo, da dr. Žebot ve ravno na¬ sprotno, da je žko delovala. Ali naj k temu molčimo? Saj je bila SLS še med zadnjo vojno v domovini izredno aktivna. Imela je brez števila tajnih sestankov, zborovanj, njen delovni odbor v domovi¬ ni je pripravljal razne zakonske osnutke, vršil informativno službo itd. itd. De¬ lovni odbor SLS je izdelal osnutek usta¬ ve slovenske države, kakor tudi osnutek zvezne države Jugoslavije. Delovni odbor SLS je povabil tudi dr. Žebota, ki je v debati o teh osnutkih sodeloval. Ko je dr. Žebot odhajal v tujino, je prosil, da mu delovni odbor SLS izda po¬ oblastilo, da bo v inozemstvu kot zastop¬ nik SLS delal na vprašanju Slovenske Koroške in da bo to njegovo delo v ino¬ zemstvu. Dr. žebotova okolica danes trdi in piše, da dr. Krek ni bil izvoljen za predsedni¬ ka SLS. Nismo in tudi danes bi bilo sme¬ šno dokazovati, da je bil izvoljen. Zato tega ne bomo dokazovali. Ni pa mogo¬ če zamolčati te okolnosti. Ko so leta 1942 izvolili za predsednika SLS dr. Kre¬ ka zaupniki stranke, senatorji, poslanci, žuoam. so glasovali tudi legalni pred¬ stavniki gospodarskih in stanovskih or¬ ganizacij. To so bili predstavniki sloven- i skega zadružništva, katoliškega tiska, Kmečke zveze, Delavsko - nameščenske zveze itd. V imenu Slovenske . diiaške zveze je glasoval in tako kot vsi ostali glasoval za izvolitev dr. Kreka dr. Ciril žebot kot tedanji funkcionar Slovenske dijaške zveze. Če dr. žebot pri vsem tem, ko smo na¬ vedli le nekaj dejstev, razširja vesti in celo to tujim predstavništvom, da SLS od leta 1929 ni delovala in da dr. Krek ni bil izvoljen za predsednika SLS, ali nismo dolžni povedati, da je to neresni¬ ca. Morda bo prišel čas, ko bomo morali pokazati tudi še na druga dejstva: Na razna pisma, ki so bila iz žebotovega kroga poslana mednarodnim instituci¬ jam, da zmanjšajo ugled slovenskim o- Ffbnogtim. Pri tem so šli celo tako da¬ leč, da so si celo prizadevali, da bi zmanjšali ugled škofa dr. Rožmana. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Izšla je druga številka “VREDNOT”, revije za znanost, umetnost in kritiko. Vsebina: prelat Josip Turk “Theses hu¬ mani generis”, Božidar Fink: “Načelo zakonitosti v kazenski politiki FLRJ”, Jože Osara: “Musiča perennis”, Kacin Anton: “Slovstveno delo Slovencev pod Italijo v času med obema vojnama, Jev- nikar Martin: “Jurčičeva dijaška leta”, Marian Marolt: “Kipar France Ahčin”. Pesmi so prispevali Rafko Vodeb, Vin¬ ko Beličič, Tine Debeljak, Slavko Srebr¬ nič in Valens. Številko zaključujeta “Dve pismi” in sicer eno iz Trsta, dru¬ go pa iz Pariza. Štirje listi umetnostne IZ TEDNA. V TEDEN Sz svoltodmega sveta USA: Na velikih kombiniranih ma¬ nevrih ameriške vojske v severni Karo¬ lini je bilo ranjenih 84 padalcev, eden pa se je ubil, ker se mu ni odprlo pada¬ lo. Na manevrih so tudi odmetavali iz iotai različna vojaška vozila. Os.m ameriških letalonosilk so pre¬ delali tako, da bodo lahko nosile letala za odmetavanje atomskih bomb. Vse so 27.00(k tonske <-ipa Essex z nosljivostjo 80 do 90 atomskih bombnikov. V ce¬ loti bo ameriška mornarica preuredila in modernizirala nad 100 vojnih ladij. Ameriška vojska na Koreji je “ujela’’ nepoškodovano sovjetsko letalo MIG-15 ter ga bodo v USA skušali kopirati. Po izjavi poveljnika letalstva gen. Vanden- jeiga je la sovjetski lovec najboljši na ivetu. Strahoten ciklon, ki je prizadel o- jromno škodo na Kubi, je čez meksiški saliv zavil na celino ter pometel mek- šiško pristanišče Tampico in pobil nad L40 ljudi. Ciklon manjše jakosti je pri¬ zadel tudi korejsko pristanišče Pusan in a.kaj manjših krajev v južni Koreji, fendar pa ni zahteval smrtnih žrtev. Raketni strokovnjaki, ki se resno ba- irijo z vprašanjem poleta na luno, izjav¬ ljajo, da bo po sedanjih računih možno poslati prvo raketo na luno 1. 1964. Za ‘potniški promet” do tega zemeljskega satelita pa nameravajo “postaviti” v vsemirju med luno in zemljo na liniji, kjer preneha zemeljska privlačnost in pričenja lunina, “planetno pristajališče” kot vmesno postajo na vsemirskem po¬ etu. Potovanje na luno bo trajalo do- orih 6 ur. Izračunali so da človek prene¬ se pritisk začetne hitrosti do 234.000 im na uro. Po izjavah ameriških demokratskih poslancev in senatorjev je “ameriški :isk in radio postal monopol republikan- ;ev in njihovih idej’’. Sovjetski delegat Gromiko je prispel ir New York na ladji Quien Elisabeth ter jo 0 b prihodu v pripravljenem poročilu napadel ameriški načrt za mirovno po¬ godbo z Japonsko ter objavil, da ima ZSSR pripravljen svoj načrt, “ki bo v resnici predstavljal pravičen mir na Daljnem Vzhodu.” Načrt je Gromiko prinesel s seboj in ga bo predložil v San Franciscu. Ameriška vlada je odločno zavrnila zahtevo češke kom. vlade, češ da naj prepreči oddaje radijske postaje Svo¬ bodne Evrope v Mueiiehenu. Oddaje bo¬ do še V naprej V istem številu in s prav isto jakostjo. FRANCIJA: Franc, obrambn. min. je pod vodstvom Plevena sprejelo nasled¬ nja načela pri obrambi Evrope: 1) ob¬ ramba, ki mora biti vsem evrop. naro¬ dom skupna, naj bo postavljena čim bolj proti vzhodu, 2) nemški delež naj bo dosledno po načelu enakopravnosti vključen v celotno evrop. armado, 3) evropska vojska mora tvoriti neločljiv del armade Atlantskega pakta. Žena pred meseci pobeglega angl. dip¬ lomata MacLoana se je zadnje dni po¬ dala na počitnice na franc, riviero, kjer .,3 b ia p dvržena stalni policijski kon¬ troli; kljub temu ji je uspelo uiti; neka¬ teri sklepajo, da so jo pustili nameno¬ ma, da bi tako vsaj približno mogli u- gotoviti smer pobega diplomata' Mac Leana. V franc, parlamentu je v debati za¬ hteva kat. poslancev o dodelitvi redne podpore vsem verslrm šolam; podpora bi obsegala približno 300 frankov na vsakega učenca za mesec. Kot vsi znaki kažejo, bodo v parlamentu predloženi osnutek zakona sprejeli. ITALIJA: Iz Kanade je dospela prva p šiljlca 1500 t orožja za Italijo in nje '-•oj. sile. V Božena sta se sestala ing. Figi in De Gasperi, ki bo 6. sept. odpotoval na uraden obisk v USA. De Gasperi je ob obisku Benetk izjavil novinarjem, da Italija ne bo odstopila od svojih zahtev do Trsta. AVSTRALIJA: Na zahtevo angl. ob¬ lasti je sovi. repatriacijska komisija za¬ pustila Celovec. ŠPANIJA: Iz uradnih krogov javlja¬ jo, da je že dosežen popoln sporazum priloge prinašajo dela kiparja Franceta Ahčina. V Buenos Airesu so posamezne šte¬ vilka na razpolago v pisarni na Victor Martinez 50, v trgovini “Santa Julia”, Victor Martinez 39 in pa v “Časa Bo- yu”, Olazabal 2336. Naslov uredništva in uprave je: Ola¬ zabal 2338, dto. 5, Buenos Aires. med Španijo in USA o uporabi voj. opo¬ rišč. EGIPT: Zaradi spora, ki ga ima tre¬ nutno egiptovska vlada z angleško v zvezi z nameravano odpovedjo anglo-e- giptovske pogodbe o angl. četah v Sue¬ zu, je egipt. vlada zaprosila Arabsko Ligo za moralno oporo in pomoč v svo¬ jih akcijah proti Angliji. Računajo, da pa egipt. vlada ne bo mogla misliti na podporo Jordanije in Ibn Saudove Ara¬ bije, ker sta ti dve državi preveč pod vplivom sodelovanja z Angleži. Poleg spora z Anglijo, katerega višek hočejo na vsak način doseči skrajni nacionali¬ stični elementi, podžgani od kom. agen¬ tov je trenutno Egipt tudi na zatožni klopi pred Varnosnim svetom zaradi o- mejevanja svobodnega prehoda petrolej¬ skih ladij, namenjenih v judovska pri¬ stanišča. ♦ NEMČIJA: Dokončen zav. sklep o ponovni oborožitvi Nemcev bo objavljen šele sredi oktobra ali novembra letos. INDIJA: Nehrujeva vlada je sporoči¬ la amer. vladi, da se ne bo udeležila mi¬ rovne konference v San Franciscu, kaj¬ ti zanjo Japonska z amer. četami še ni in ne bo svobodna; zato bo Indija skle¬ nila z Japonsko poseben mir, brž ko bo J.p:nska resnično sama svoj gospodar. 1a% železne zavese FLRJ: Jug. vlada se je odločila, da se ne udeleži mirovne konference v San Franciscu, češ da osnutek mir. pogodbe ne vsebuje nobene točke, ki bi se direk¬ tne tikala FLRJ; bo na sklenila z Ja¬ ponsko kasneje separaten mir. — Kot menijo nekateri, FLRJ noče iti na kon¬ ferenco zato, ker še vedno računa, da bo tudi Maotsetung šel po isti poti pro¬ ti Moskvi, kakor je šel Tito, in da se zato ne kaže zameriti niti njemu, niti ki¬ tajskim komunistom. FLRJ vlada se je odločila, da bo v v svoji zoni Trsta poskusila z novo pre¬ hranjevalno poliiiko z odpravo vseh živ. nakaznic ter različnih bonov in to posta¬ vitvijo načela svobodne trgovine; ako bi se poizkus obnesel, bi ga nato prene¬ sli na celotno ozemlje; vprašanje je le, ako bodo drž. magacini imeli loliko na zalogi, kolikor bi Ludje radi ob resnič¬ no 'svobodni trgovini takoj prvi dan na¬ kupili. Jug. kom. zastopstva v svetu, tako tudi poslaništvo v Buenos Airesu so u- radno dementirali vse govorice o posku- šenem atentatu na Tita. ČEŠKO-SLU VAŠKA: Po cenitvah dunajskih listov dela v čeških uranovih rudmk.h okrog 120.000 političnih kaz¬ njencev. MADŽARSKA: Med rdečo madž. vla¬ do in ZSSR naj bi bila sklenjena tajna p.godba voj. značaja, po kameri bi sov¬ jeti prevzeli varstvo nad celotnim madž. ozemljem. V tan namen je bilo poslanih že nekaj 1000 madž. oficirjev v ZSSR, da se seznanijo z ustrojem Rdeče arma¬ de. ROMUNIJA: Maršal Vorožilov je pri¬ redil ob obletnici osvoboditve rom. zem¬ lje slavnosten banket, na katerega sta bila poleg dragih povabljena tudi rde¬ či canterburijski dekan ter čilski pes¬ nik bivš senator Pablo Neruda. ZSSR: Pred nedavnim je sovj. za¬ družna trgovina objavila, da morejo državljani dobiti na posodo proti pri¬ merni odškodnini različne praktične a- parate, ki jih sicer v prodaji ni dobiti, med temi likalnike, šiv. stroje in stro¬ je za rezanje mesa, električne snažilne aparate in tako posoianje je sovj. označilo kot višek socialističnega na¬ predka’. KITAJSKA: Po vatikanskih pročilih je trenutno v zaporu 11 škofov ir. preko 100 prelatov; izgnan je tudi nankinški škof Friderik Melendro Gutierrez. Tliov komunizem 0* l0 > iv a Pregled. Izdaja NO za Svobodno Evropo. Odgovorni urednik Dr. M. Krek “Titov komunizem” je naslov knjigi, ki jo je napisal prvi povojni poslanik čehoslovaške v Beogradu, dr. Jožef KORBEL in ki je izšla sredi junija 1951 pri Denver University Press, Denver, Colo. G. Korbel je bil pred vojno več let dopisnik čeških listov v Beogradu, nato tiskovni zastopnik pri čehoslovaš- kem veleposlaništvu istotam. On pozna predvojno Jugoslavijo po dolgem in po¬ čez. Dr. Korbel je po vojni odšel v Ju¬ goslavijo kot prvi poslanik dr. Beneša. * * * O VZROKIH PRELOMA S SOVJETSKO RUSIJO Dr. Korbel piše: “Pogostvo smo slišali trditev, da je spor nastal radi različnosti v naziranjih in ideologiji. Jugoslovanski komunistič- i ni voditelji so se zagovarjali, da so za enakopravnost in da zaradi tega niso rnogli prenašati sovjetskih načrtov za gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije. Zapadni politični pisatelji so v glavnem sprejeli te trditve. Tisti, ki je od blizu opazoval Titovo politiko, pa ne more de¬ liti tega mišljenja. Jaz sem prišel do j zaključka, da resnično, stvarno ozadje tega spora ni niti ideološkega, niti go¬ spodarskega značaja. Na dnu tega pre- ; pira sicer res leži sovjetska želja po oblasti, in sovjetski načrt zagospodariti nad celim človeštvom. Toda vedeti je j treba, da je Komunistična stranka Jugo- j slavije v polnem obsegu podpirala to po¬ litiko. Moskva le ni razumela, da mar¬ šal Tito, predsednik vlade zvezne ljud¬ ske republike Jugoslavije, poveljnik par¬ tizanov, narodni junak in diktator, ni več isto kot je bil Josip Broz, nekdanji podzemeljski agent Tretje Internacijo- nale.” “V novembru 1948 mi je v Parizu dr. Aleš Bebler, pomočnik zunanjega mini¬ stra in član Osrednjega odbora Komu¬ nistične stranke Jugoslavije, dal nasled¬ nje informacije: “Ni prav nič resnice v sovjetski ob¬ tožbi, da nas ideologije ločijo od ruske boljševiške stranke. Sovjeti to prav ta¬ ko dobro vedo, kot mi. Toda oni so iz¬ našli razne vrste ideoloških nasprotij, da bi z njimi spor lažje obrazložili, ka¬ kor hitro so sprevideli, da nismo pri¬ pravljeni ubogati vsako njihovo povelje Resnični razlog za spor je izšel iz raz¬ ličnih nazorov, ki smo jih imeli glede naših medsebojnih odnošajev. Stalin je prepričan, da je vojna neizbežna in ho¬ če čim bolj privezati ljudske demokraci¬ je na Sovjetsko Rusiio. To je tudi edi¬ ni razlog, ki da vidim, da je naroči! svojim oficirjem, naj skušajo prodret: čim globlje v organizacijo naše vojske Tako se je začel prepir. Saj veste, ds smo imeli pri nas na stotine ruskih ofi¬ cirjev, ki so bili dodeljeni kot inštruk¬ torji. živeli in delali so po vsej državi Kjerkoli so se pojavili, jih je vse imele rado. Neumno je torej, da Stalin očife Titu, da smo bili neprijazni nanram nje¬ govim oficirjem. Toda tudi naše partiza¬ ne poznate. Kakor hitro so se ruski ofi¬ cirji začeli obnašati kot da so gospo¬ darji in so celo zahtevali, da se jim iz- roče poveljstva nad našimi raznimi edi- nicami, ie med našimi oficirji zavrelo Naši oficirji so ponosni. Borili so se ko: partizani in je razumljivo, da so protes¬ tirali, ko je izgledalo, da jim bodo od vzeli poveljstva. Tako se je začelo. Bil so to krajevni prepiri. Ti prepiri so pri šli do Tita. Ta se je končno odločil zašči titi svoje oficirje. Vse, kar so poznej« dodajali v pismih, ki jih je Stalin piša Titu, je služilo samo kot španska sten: za Kominform.” “Jugoslovanski komunisti so bili ideo loško najbolj podkovani med vsemi sate litskimi komunističnimi strankami in ni so nikoli podcenjevali vodilne vloge Ru sije pri osvojevalnem pogonu svetovne ga komunizma. Njihova politika ni vse bovala prav nič patrijotičnega, niti na cijonalističnega, niti sentimentalnega Oni so bili internacijonalisti prav tak' kot ruski komunisti. Toda, ko jim je bi 10 ukazano, naj izročijo poveljstva vojski sovjetskim oficirjem, so se upr li... Danes se sme z gotovostjo trdit da se Stalinu takrat, ko je postav: vprašanje oficirjev, še sanjalo ni, da I to moglo voditi v prelom. Zanj je bil to prestižno vprašanje. Pozneje, ko j prepir rastel in rastel in so se začel množiti še druge obtožbe, na katere s piihajali čedalje bolj ošabni odgovori, j Stalin še vedno mislil, da bo spor lahk izgladil tako, da se bo spremenilo voč stvo jugoslovanske komunistične strar ke. Takšne spremembe so Sovjeti izveč 11 že dostikrat popreje, zakaj ne bi b lo mogoče tudi v tem primeru. Tod Stalin se je motil. Ni jih bolj trdnji (Nadaljevanje na 4. strani) ARGENTINA Mogočno zborovanje dne 22. avgu¬ sta na Avdi 9 de Julio, na katerem je nad 2 miljona ljudi vseh slojev po¬ zdravljalo predsednika repub like grala Juana D. Perona in njegovo go¬ spo soprogo Evo Peror, ter ju okli¬ calo kot kandidata za predsedniško volitve dne 11. novembra, je poteklo brez najmanjšega incidenta ali kake druge nezgode. Poveljnik prestolniške policije general Bertoilo je javno po¬ hvalil vse policijsko osebje za izredno naporno delo tiste dni, ko je primo- moglo, da so se vsi programi lepo iz¬ vajali in da v mestu, v katerem je ulični promet že v navadnih dneh o- gromen, ni bilo nobenih prometnih nesreč. Vlada je za harmonično izvajanje javnih del v vseh panogah javne de¬ lavnosti določila kredit 4.710,000.000 Pesov. Od tega zneska je določenih 575.300 000 za razna sanitetna dela, 363-000.000 za pomorstvo in moderni¬ zacijo pristanišč, za arhitekturo 1.855.479.500, za ceste 197,200.000 Pe- sovt za nrevozna sredstva 1.319 milio- nov Pesov, za nacionalne parke in tu¬ rizem 16.000.000 Pesov, za dovršitev del ra letališču na Ezeizi in drugod 114-200 000 Pesos, za vseučiliške gradbe 68.000.000 Pesov in za teleko¬ munikacije 201,820.500 Pesov. Zunanje ministrstvo je prejelo u- radno sporočilo brazilske vlade, za sestanek, ki je bil 29. t. m. v Rio de Janeiro. Nanj so bili povabljeni vele¬ poslaniki Argentine, USA in čila, t. j. držav, ki garantirajo neodvisnost in nedotakljivost republik Peruja in Ekvadorja, med katerima je v zad¬ njem času prišlo do obmejnih inciden¬ tov. Na seji so zastopniki omenjenih držav skupno z brazilskim zun. mi¬ nistrom razpravljali o poročilih pe¬ rujske in ekvadorske vlade o medse- bojnen obtoževanju za omenjene inci¬ dente. Argentina se je odzvala povabilu vlade USA ter se bo udeležila konfe¬ rence v San Francisco, na kateri bodo podpisali mirovno pogodbo z Japon¬ sko. Argentinsko delegacijo bo vodil njen veleposlanik v AVashingtonu dr. Hipolito J. Paz. Zeleneče drevje po ulicah in aveni- dah, drevesa marelic in breskev v cvetju, nam že dalj časa napoveduje¬ jo prihod bližnje pomladi. Dnevi so bili topli in sončni, da smo že odlo¬ žili površnike, kaj še le zimske suk¬ nje. Pa nam je noč od sobote na ne¬ deljo prinesla zopet spremembo. Od juga je začel veti mrzel veter, pono¬ či pa je močno deževalo. Radi tega se vr°me v ponedeljek zelo ohladilo. Zima nas je tako opozorila, da je še vedno njen čas. Zaradi nalivov v Bs. Aireni so bde v ponedeljek poplavlje¬ ne ulice v nižje ležečih delih mestih, tako v Boki in tudi v Tigre. Nasto¬ piti so morali gasilci in policija, ki so izselili ljudi iz poplavljenih področij. Tokrat ie deževalo tudi v nekaterih krajih, kier že tri mesece niso imeli dežia. Tako n. pr. v Cordobi. V torek S" ; e na vreme zopet zboljšalo. Novoimenovani argent. veleposla¬ nik v AVashingtonu dr. Hipolito J. Paz i“ obiskal am. zun. min. Acheso- na, kateremu je izročil kopijo svojih pnv°riMb listin za predsednika Tru¬ mana. Po tem obisku je pa bil že tudi v nastopni avdienci pri predsedniku Trumanu. Poslanska zbornica je podaljšala veljavnost določil zakona o stano¬ vanjski zaščiti do 31. avgusta 1952. Buenosairečani, še bolj pa Buenos- airečanke, so velike ljubiteljice cvet¬ lic. Najraje imajo vrtnice, takoj za njimi pa nageljne. Za vrtnice izdajo letno nad 120 miljonov. Največji slo¬ ves med cvetlicami pa imajo orhide- jeje, ki so tudi najdražje. Cvetličar¬ stvo je v Bs. Airesu danes že prav¬ cata industrija, v kateri je zaposle¬ nih 70.000 ljudi, vanjo je pa investi¬ ranih 75 miljonov Pesov. Na področju Vplikega Buenos Airesa goje cvetli¬ ce na prostoru 900 hektarjev. To so predvsem kraji Olivos, San Fernan- do, Tigre, Martinez, Burzaco, Los Cardales, Lujan itd., ki zalagajo Bs. Aires s cvetjem. Buenosairečanke in Buenosairečani ga pa dnevno pokupi¬ jo za 328.219 Pesov. V prestolnici je nad 3.000 modernih in elegantnih cvetličarn. Orhideje so začeli gojiti v Argentini leta 1933. Tedaj so jih vzgojili samo še 150, lansko pa 400.000. Buenos Aires, 30. VH3. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA »iron a. Ilovice iz S 15. julijem so v Titovini podražili tobak in ostale monopolske predmete. Tobak so podražili od 30—60 odstotkov. Tako stane sedaj škatlja 20 cigaret Jad¬ ran 140 din, Istra 120 din, ostale vrste so cenejše. Cigare trabuko so po 20 dm, portoriko po 10 din in kratke po 8 din. Sol so podražili za 30 din. V Mariboru je slavil julija meseca se¬ demdesetletnico rojstva novinar Veko¬ slav Špindler. V Celju je bil obsojen na 7 let zapo¬ ra Jože Steipichler, ravnatelj tam. Na¬ rodne banke, ker je poneveril nad pol milijona din. Bil je namreč tudi likvi¬ dator Celjske posojilnice, Kreditanstal- ta, Bankvereina in Volksbanke ter je izpisal razne neizpolnjene hran. kjižice in dvigal nanje denar ali sam ali s po¬ močjo knjigovodje Jožeta Plahute in Draga Denise, ki sta dobila poldrugo j odn. eno leto zapora. Tatvine na železnici se nadaljujejo. V Pragerskem je skupina 9 premikačev s Čelanom in Peskom na čelu v 2 letih pokradla iz tovornih vagonov blaga v vrednosti nad en miljon dinarjev. Obso¬ jeni so bili od 2 do 20 let. Na postaji Ljubljana - šiška je pa sedem članska tatinska družba z žel. Mavsarjem na čelu pokradla blaga za 800.000 dm. Ob¬ sojeni so bili na zaporne kazni od 3 do 10 let. “Lepe'’ razmere na železnici. Nekdo jih popiasuje v - ljb. časopisju in med drugim pravi...’’ posebno je omeniti nedeljski izletniški vlak iz Ljubljane na Gorenjsko. Že veliko pred sedmo uro je bil vlak natrpano poln. Ljudje pa so še prihajali in prihajali, se obešali na stopnice, na prehode med vagoni, skrat¬ ka hoteli zlepa ali zgrda dobiti prostor na vlaku. S polurno zamudo je vlak od¬ peljal. V šiški so pa ugotovili, da se je eden od zadnjih vagonov pokvaril. Pot¬ niki so ga morali zapustiti in se pre¬ seliti v druge. Ljudje so se razmestili kolikor so mogli in vdrli tudi v službe¬ ni vagon, temu se je pa uprl vlakovodja. Končno so priklopili nov vagon in vlak je iz Ljubljane odpeljal s poldrugoumo zamudo. V Ljubljani je okrožno sodišče 8 av¬ gusta potrdilo sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil obsojen primarij dr. Stan¬ ko Žvokelj na eno leto, ker da je izsta¬ vil neresnično spričevalo o bolezni ne¬ kega sodnika. Franc Zaletel, biv. veležganjarnar v Št. Vidu nad Ljubljano se je 8. avgusta ponesrečil z motornim vozilom. Tega dne se je z njim odpeljal zjutraj na Brezje, kjer je bil pri maši, nato je pa vozil proti Kranjski gori ter se je za¬ del v avto. Nezavestnega so ga prepe¬ ljali v bolnišnico na Jesenice, kjer je pa po dveb dneh podlegel poškodbam. Nova jetnišnica v Liubljani? Poroči¬ lo iz Trsta pravi: V Ljubijani sredi me¬ sta imajo Titovci novo jetnišnico. Vanjo so namreč spremenili prostore bogoslov- skega semenišča ter so v njej zaprti vsi bogoslovci. Prepovedana nova maša. Poročali smo že, da letošnji novomašniki ljb. škofije nico mogli imeti novih maš v do¬ mačih farnih cerkvah, ampak so jih imeli vsi kar v ljubljanski stolnici. Po¬ ročilo, ki ga imamo na razpolago o pri¬ pravah za novo mašo v neki fari na Gorenjskem, ki je irpela letos novo- i mašnilca, navaja, da so se ljudje potru- j dili, da bi se novcmašne slovesnosti vr¬ šile po stari slovenski šegi in navadi in so za to tudi veliko žrtvorali. Zadnje dni so bili ljudje kar veseli, ko so videli kako je bil njihov trud kronan z uspe¬ hom. Vse js bilo pripravljeno. Cerkev lepo okrašena, pred cerkvijo je bil zbran narod, ki je pričakoval novomašnika. Navdušenje se jo stopnjevalo, kolikor bolj se je bližal trenutek, ko se bo po¬ javil novomašmk, da ga bo vse spreje¬ lo in spremilo v farno cerkev in prosilo za r.ovomašni blagoslov. Pa je minila u- ra, ki je bila napovedana za njegov pri¬ hod, minilo je še več časa, novomašnika pa od nikoder. Od nekod je tedaj prišlo sporočilo: Ne more priti. Ne sme priti. Ne dovolijo mu zapustiti Ljubljane. Lahko si mislite razočaranje ljudi, j Žalostni so se razšli, toda vendar še z vero, da bo tudi tega nasilja enkrat ko¬ nec. Britvice za britje so v titovem komu¬ nističnem raju dragocena stvar. Ni jih nikjer dobiti tudi za drag denar. Zato so se pojavili poleg tatov na železniške vagone tudi iskalci britvic po paketih in drugih pošiljkah, ki prihajajo domov. Že več poročil pravi, da so vse stvari v redu prispele, samo britvice za britje so izginile. Koloradski hrošč je doma okužil krompirišča tudi v naslednjih krajih: Jarše, Komenda, področje Zaloga, Pod¬ gorje, Moste, Vodice, Bukovica, Men¬ geš, Kamnik, Radomlje, Homec, Trzin, Domžale in Vir. V nevarnosti sta tudi okraja Kranj in Ljubljana okolica. Sto let starosti je dosegla na Vrhni¬ ki Marija Krašovec. Na Bledu se po, “osamosvojitvi kraj. ljudskega odbora” še ni nič spremeni¬ lo. Cesta od hotela Union de Jelovice je še vedno v takem stanju, da se oblaki prahu vale dan na dan in mučijo goste, blejski grad je “zaradi popravljanja” še vedno zaprt, ob parku, zlasti ob poti, ki vedi od Mežaklje do jezera, je pa o- gromp.o smetišče itd. Milan Skrbinšek je v krogu svojih u- čercev M ; re Danilove, Elvire Kraljeve in Maksa Furijana junija meseca slavil v ljb. operi 40. letnico svojega vse¬ stranskega gledališkega udejstvovanja. Za jubilej si je izbral vlogo konzula Bernecka v Ibsenovi drami “Stebri druž¬ be”. V Ljubljani so ustanovili društvo za dekorativno umetnost. V upravnem od¬ boru so: Glanz, prof. Zorc, keramičar- ka Pajničeva, slikarka Kralj grafik Trpin, mojstra fotografa Kocjančič in Pfeifer, arh. Omahen Streiner in Rohr- man. V umetniškem svetu so pa arh. Serajnik,- medaljer Dremelj, kult. zgo¬ dovinar Baš, etnograf Orel in akad. sli¬ kar Didek. Za prvega častnega člana je bil izvoljen arh. Plečnik. Umrli so: V Ljubljani: Anton Osta¬ nek, Lado Petrič, Ivo Šibila, Alojzij Ar- nšfck, Jože Kek, Pavla Karun, Terezija Seneger, roj. Lužar, Dragotina Ukmar, roj. Juvanec, Mirko Žakelj, Franja Kavčič, roj. Drašler, Martin Stojkovič, Nfežika Hinek, roj. Somrak, Ivan Ber- ne, Terezija Goričan, roj. Plave, Barba¬ ra Poljanšek, Julija Kovač, roj-. Rome, Ivana Stresen in Franci Šuštaršič v Vižmarjih, Ivan Černe istotam, Slavko Pertot v čačku, Josip Strman, v Šmart¬ nem pri Litiji, Marija Plaveč, roj Hor¬ vat v Ormožu, Jožko Grahor v Bitnjah, Emerik Černe v Borovnici, Anton Led¬ nik v Celju, Franc Jere v Iški Loki, Mi¬ ha Kovačič v Kočevju, Mihael Ficko v Cankovi, Ivan Rostan v Kamniku, Ja¬ nez Pogačnik v Češnjici, Vikica Kos, roj. Brus v Rovinju, Frančiška Hrovat, roj. Pogačnik v Zg. Dobravi, Vida Re- j bolj na Jesenicah, Engelbert Gorišek v Stični, Anica Turnšek, roj. Goričar v Rečici ob Savinji. V Vrhpolju na Vipavskem so se fara¬ ni tudi veselo pripravljali na novo ma¬ šo, ki naj bi jo daroval njihov sova¬ ščan Vinko Kobal. Ko je bilo že vse pri¬ pravljeno in je na novo mašo že tudi prišlo več novomašnikovih sorodnikov in prijateljev, je pa prišlo sporočilo, da novomašnika sploh ne bo, ker so ga Oznovci zaprli. Pa pravijo, da Tito ne preganja Cerkve in kat. duhovnikov! Titove oblasti so pred kratkim vrnile delu goriškega predmestja Rafut, ki je prišel pod njihovo oblast prvotno slov. ime Pristava. V Kobljeglavi na Krasu je imel zlato mašo župnik g. Ivan Drašček Tržačani in Goričani v vedno večjem številu odhajajo na počitnice v Kanal¬ sko dolino. Posebno priljubljeni kraji so: Žabnice, Ovčja vas, kraji pod Mon¬ tažam, Belopeška jezera in zlasti Višar- je. V to dolino priredi skoro vsak te¬ den izlet eno ali drugo društvo. Prej so Tržačani in Goričani radi zahajali v Vi¬ pavsko ali Soško dolino, sedaj pa niko¬ mur niti na misel ne pride, da bi odha¬ jal tja ponujat svojo kožo Titovi Ozni. Slovenci v Argentini StueMos Aires Prihod novih Slovencev. V Buenos Aires so prispeli naslednji slovenski be¬ gunci, ki so doslej živeli v Avstriji: Veden k Katarina, Turk Viljem, Turk Katarina, Turk Viljem ml. in Turk Flo¬ rjan. OSEBNE NOVICE t Vinko Logar. Iz Rieda pri Linzu na Zgornj-m Avstrijskem je prišlo sporo¬ čilo, da je v bolnišnici tam. IRO begun¬ skega taborišča umrl dne 18. julija t. i. ob pol štirih zjutraj g. Vinko Logar, polic, nadzornik v p. Pokojnika so po¬ kopali na tamošnjem pokopališču dne 20. julija t. 1. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo več slovenskih beguncev, ki so mu položili na grob tudi lep venec. Pok. Logar zapušča v Argentini ženo go Marijo Logar, sina, prof. Vinka, doma pa hčerki Anico in Marico. Naj poči¬ va v miru, preostalim pa naše sožalje! Florida Floridska fara je v nedeljo 26. avg. imela žegnanje! Ne seveda vse tako, kakor ga znamo praznovati mi Sloven¬ ci. Odkar je namreč za kaplana v Flo¬ ridi neumorni in požrtvovalni g. Albin Avguštin, se Slovenci v lepem številu redno zbirajo k mesečnim obnovam, pol¬ noštevilno pa se udeleže žegnanjske sv. maše s slov. petjem. Letos 'je imel cer¬ kven nagovor g- Anton Orehar, nava¬ jajoč svoje- misli na škofovsko geslo na¬ šega Barage “Le eno je potrebno” Sv. mašo je opravil g. Avguštin, stregla pa sta mu dva semeniščnika. Prepeval je sanmartinski pevski zbor pod vodstvom g. Pavšerja, ki nas je z napredkom zbo¬ ra prijetno lepo iznenadil. Po sv. maši se je na prostoru pred cerkvijo razvil domač pomenek, veči¬ na pa se je podala v cerkveno dvorano, kjer je g. Franc Šenk začel sestanek Društva Slovencev ter podal besedo g. Francetu Kremžarju g. urednik je v zgoščeni obl ki podal pregled slov. bor¬ be za Združeno Slovenijo od leta 1848 dalje. Ta še neuresničeni program je o- stal vedno živ v slov. politični zgodovi¬ ni. Zato je prevatelj v zvezi s tem na¬ vajal Majsko deklaracijo iz leta 1917 in Slovensko deklaracijo iz leta 1932. Predavanje g. Kremžarja je bilo zelo pregledno in lepo ter je samo škoda, da ljudje radi pičlo odmerjenega časa niso imeli prilike, da bi se še v debati po predavanju pomenili o tem važnem vprašanju. Za g. Kremžarjem je spregovoril ! predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare ter vse navzoče opozoril zlasti na ' eno važno ugotovitev: v domovini raste¬ jo v tem času značaji, ki bodo zaradi groznega trpljenja in pomanjkanja naj- osnovenjših svoboščin izklesani in iz¬ grajeni; vsi ne bodo komunisti, pač pa premnogi in premnogi, ki bodo znali ohraniti čista svoja krščanska načela in slov. misel. In pred temi bomo dolžni dajati odgovor o našem delu v svetu. Zaradi teh smo dolžni živeti m delati v skupnosti, ohranjevati krščanstvo in slo¬ venstvo, hkrati pa si osvajati dobre in lepe stvari, ki jih v velikem svetu vidi¬ mo. G. JANEZ HLADNIK PREVZEMA NOVO ŽUPNIJO Že v zadnji številki smo poročali, da je nadškof v La Plati s svojim dekre¬ tom z dne 15. avgusta t. 1. ustanovil v Lanusu novo župnijo po imenu San Jo¬ se de Pompeyo ter je bilo tako obilno poplačano pionirsko delo našega g. Ja¬ neza Hladnika, ki je po svojem prihodu v ta kraj ustvaril vse predpogoje za ustanovitev nove župnije. Novo župnijo bo prevzel v nedeljo dne 2. septembra g. Janez Hladnik pri slo¬ vesni sv. maši, ki bo ob pol enajstih. Udeležili se je bodo cerkveni predstav¬ niki in zastopniki krajevih oblasti. Vabimo tudi vse rojake, da se je ude¬ leže tudi oni in s svojo navzočnostjo po¬ večajo slavje. Sedež nove župnije je na calle Jura- mento 1780 v Lanusu. Ma.mos 3iewm, Krajevni pododbor Društva Slovencev nam je v nedeljo 26. avgusta pripravil prav prijeten in zanimiv prosvetni ve¬ čer. Kmalu po popoldanski pobožnosti smo skoraj napolnili cerkveno dvorano v Ramos Mejia. Posebno številna je bi¬ la udeležba naših fantov, kar je dajalo prosvetnemu večeru še posebno obeležje. Vreme sicer prireditvi ni bilo naklonje¬ no, vendar se je tega večera udeležilo okrog 100 Slovencev. Prosvetni večer je ! začel in vodil gospod Ivan Kralj, prvo predavanje pa je imel gospod prof. dr. Brumen. Tako prijetno in zanimivo je govoril o slovenski kulturi v zamejstvu in tako nazorno nam je prikazoval naše velike dolžnosti, ki jih prav vsi imamo do naše kulture, da bi ga ure in ure po¬ slušali. Tak način podajanja kulturne snovi mora v vsakem udeležencu res pustiti svoje odmeve, ga mora vzdra¬ miti pa naj bo že prepost delavec, kmet ali pa izobraženec. Vsak po svoje smo dolžni delati za ohranitev in dvig naše slovenske kulture. V nas in iz nas mo¬ ra rasti. Drugo predavanje je imel g. Rudolf Smersu; govoril je o socijalni zakono¬ daji v Argentini. Tudi to predavanje jo bilo zelo zanimivo in potrebno, saj nam je govoril o vprašanjih, na katera vsak dan zadevamo in priznati moramo, da še marsikaj od tega, kar smo tokrat sliša¬ li, nismo vedeli. Na koncu je ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. čamernika zapel še par slovenskih narodnih pesmi, za kar je bil deležen prisrčnega odobrava¬ nja tako, da je moral še nekaj navreči. S tega večera smo odhajali vsi zelo zadovoljni. Rektor Alojzij Odar Stansk© bogoslovno semenišče v tujini Slovenci imamo med sabo v izseljen¬ stvu tudi lastno bogoslovno semenišče in bogoslovno fakulteto. Nobenega na¬ roda ni, ki bi imel za svoje izseljence ta¬ ka dva zavoda v takšni obliki. Zato ni čuda, da ta dva naša zavoda v tujini, zlasti pa v Ameriki, vzbujata pozornost. Razumljivo je tudi, da naletite večkrat na ljudi, ki ju razumeti ne morejo, vča¬ sih tudi na take, ki ju videti nočejo in jima celo nasprotujejo, če je mogoče. Za svoj obstoj se morata naše seme¬ nišče in teološka fakulteta zahvaliti v prvi vrstu papežu Piju XII. Ko je maja meseca 1. 1945 zvedel za nesrečo proti¬ komunistično usmerjenih Slovencev, ki so morali zapustiti svojo domovino in da je med temi tudi večja skupina ljub¬ ljanskih bogoslovcev z več profesorji bogoslovja, je tej skupini priznal zna¬ čaj bogoslovnega semenišča in ji dal pravice, ki jih je imela ljubljanska teo¬ loška fakulteta. Bila je to velika gesta, ki predpostavlja veliko razgledanost, naglico v odločanju in pravo apostolsko svobodo, ki gre preko mej običajnih for¬ malnosti, kadar te poslovanje tako ovi¬ rajo, da trpi pri tem stvar sama. V red¬ nih razmerah, ko se vse rešuje po “urad¬ ni poti”, ni tako lahko ustanoviti bo¬ goslovno semenišče, še dosti manj se¬ veda teološko fakulteto. Prav gotovo pa je to nemogoče, če ni finančnih sred¬ stev, kakor jih pri našima dvema zavo¬ doma ni bilo. Papež Pij XII. pa je šel preko vseh pomislekov. Takoj je odlo¬ čil, da naj začneta ustanov ; delovati pri priči, in ukazal kardinalski kongrega¬ ciji za semenišča in univerze, naj izda primeren odlok. Ob koncu meseca juni¬ ja 1. 1945 smo kljub prometnim teža¬ vam, ki so bile takrat v severni Italiji, žs imeli v Pi’agliji (12 km od Padove), kjer smo takrat bivali v prostorih slav¬ ne benediktinske opatije, reskript, o- menjerie kongregacije, ki potrjujejo re¬ ktorja semenišča in dekana fakultete, ter mu daje za čas, dokler bo odsoten ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, pravico cerkvenega predstojnika nad o- btma zavodoma in ga pooblašča, da mo¬ re imenovati profesorje, sprejemati bo¬ goslovce in odrejati vse, kar se za po¬ slovanje obeh zavodov zahteva. Iz tega reskripta torej sledi, da ima¬ ta naše semenišče in teološka fakulte¬ to. poseben značaj. Nista zavoda za slo¬ venske duhovniške kandidate v kaki škofiji ali deželi, ki bi bila podložna oblasti tamošnjega škofa, marveč sta ljubljansko semenišče in ljubljanska teo¬ loška fakulteta, ki pač po sili razmer živita zunaj ljubljanske škofije, ško¬ fovsko oblast nad njima ima ljubljanski škof. Ker pa v Ljubljani tudi poslujeta bogoslovno semen’šče in fakulteta, ima¬ mo tor‘ej dva dela ljubljanskega seme¬ nišča kakor tudi dva dela ljubljanske teološke fakultete. En dol živi v Ljub¬ ljani, drugi del pa v tujini. Prvi del je za bogoslovce, ki žive v Sloveniji, dru¬ gi del pa za tiste, ki so se umaknili iz domovine. Ko se bo drugi del mogel vr¬ niti v domovino, se bosta oba dela strni¬ la v celoto. Papež Pij XII. pa ni samo izseljen¬ ske skupine bogoslovcev in profesorjev priznal za ljubljansko semenišče in teo¬ loško fakulteto, marveč je tudi z veli¬ kodušnim darom omogočil dejansko bi¬ vanje. Določil je za naše vzdrževanje takoj deset tisoč dolarjev. Ta vsota je danes visoka v Argentini, pa tudi v Ita¬ liji je bila 1. 1945 zelo visoka. Z njo smo mogli živeti v Italiji dve leti, prvo leto v poslopju benediktinske opatije v Pragliji, drugo leto pa v stavbi škofij¬ skega semenišča v Brixnu. Ko pa se je proti koncu našega bivanja v Italiji ta vsota izčrpala, je papež še primaknil nad 500.000 lir za vzdrževanje nekaj naslednj'h mesecev. Vrh tega nam je o- menjena kardinalska kongregacija na¬ klonila okrog 100.000 lir da smo si mo¬ gli omisliti najpotrebnejše strokovne knjige. . Verjetnost skorajšnje vrnitve v domo¬ vino je med tem izginila. Sv. stolice nismo mogli več nadlegovati za gmot¬ no podporo. Papež sam je izrazil željo, naj bi begunski duhovniki odšli v južno¬ ameriške škofije, kjer duhovnikov pri¬ manjkuje. Tudi slovenskemu semenišču in bogo¬ slovni fakulteti ni kazalo drugega, kot da se preseli iz Italije v kako ameriško škofijo. Evropske dežele so takrat stale še preveč pod komunistično propagan¬ de, ki je protikomunista zmerjala z iz¬ dajalci, fašisti in nacisti. Katoliški kro¬ gi pa so po vsem svetu znani po tem, da komunistični propagandi te vrste ra¬ di verjamejo. Danes sicer manj, kot pa pred štirimi leti. Odločili smo se, da o- didemo v Argentino, škof dr. Rožman in kardinalska kongregacija za semenišča in un : verze sta dala svoje privoljenje. Prišli smo v San Luis, kjer smo ostali tri leta in sedem mesecev. Ko smo odhajali v Argentino, so nam na omenjeni kongregaciji rekli, da se pravni značaj naš.ga semenišča in fa¬ kultete nič ne spremeni. Ostala sta to¬ rej ljubljansko semenišče in ljubljanska ' teološka fakulteta. Rekli so nam tudi, da ostaneta takšna, dokler bosta življe¬ nja zmožna. Škofa v Padovi in Brixnu, v katerih škofijah sta na s v .j, m križevem potu prebila po eno leto naše semenišče in fakulteta, sta naš pravni položaj dobro razumela. Popolnoma sta upoštevala našo eksteritorialnost, da tako rečem. Nikdar nismo imeli glede tega kake te- i žave. Argentina pa je bolj daleč od Rima. Razmer, ki so nastale po zmagi komu- ! nizma za železno zaveso, tu pač ne mo¬ rejo tako razumeti, kot jih razumejo v evropskih deželah, ki so železni zavesi bolj blizu. Tega pač ne smemo zameri¬ ti. toda računati moramo s tem, da ne bomo razočarani. Dušno pastirske raz¬ mere so tu čisto drugačne, kot so v ka- tol ških evropskih deželah, če mora v tukajšnjih župnijah velikankah po en argentinski duhovnik oskrbovati po pet¬ deset tisoč katoličanov, ni čuda, če cer¬ kvenemu funkcionarju ne gre v glavo, zakaj naj bi bil za majhno slovensko e- rnigrantsko skupino potreben poseben slovenski duhovnik ali celo več duhov- ; nikov. Zdi se mu to nepotreben luksus. j Tu merijo pač z drugačnimi merili. Še manj seveda morejo razumeti, da bi bi- j lo upravičeno posebno semenišče za slo¬ venske duhovniške kandidate, čim dalj časa bomo tu, tem manj bodo mogli to razumeti. Zaradi tega ja jasno, da bi i našega posameznega bogoslovca in du¬ hovnika, ki bi se vključil v njihovo skupnost prav radi sprejeli, manj pri¬ jazno, da hujšega ne rečem, pa gledajo na posebno slovensko semenišče, če pa upoštevamo še mladi argentinski nacio¬ nalizem, ki se bujno razv ; ja tudi v kato¬ liških krogih, sta njihovo nerazpoložen- jc ali vraj indiferentnost do naše skup¬ nosti še bolj razumljiva. Ne vem, če bi bili mi doma kaj boljši, če bi se med nami hotela naseliti kaka podobna skup¬ nost iz te ali one oddaljene romanske dežele .Ljudje smo pač ljudje. Iz povedanega sledi, da bomo morali vzdrževanje našega semenišča in naše bogoslovne fakultete prevzeti pač mi sa¬ mi. Drugi nam ne bodo veliko pomagali. Dobil se bo pač tu in tam kak drugo- rod c, ki bo šel pr'ko vseh pomislekov in pomagal dobri stvari zato, ker je do¬ bra, toda veliko ne bo takih. Večji del bremena bo padel na naša ramena. Dva pomisleka nastaneta pri tej ugo¬ tovitvi. Prvi je ta, ali se nam splača vzdrževati lastno semenišče in fakulteto. Z zgolj ekonomskega stališča seveda ne. Take ustanove prav nič ne nesejo. Toda s kulturnega in verskega stališča je stvar drugačna. Naše semenišče in fa¬ kulteta sta v našem izseljenstvu močan kulturni faktor. Tega pač nihče ne dvo¬ mi, kdor ima smisel za krščansko kultu¬ ro med nami. Če se naše semenišče in fa¬ kulteta razpustita, bo nastala globoka vrzel v naši kulturni skupnosti. Profe¬ sorji bodo odšli po drugih službah, bogo¬ slovci vstopili v argentinska semenišča. Zgubo bo predvsem trpela naša skupnost in trpeča domovina. Zakaj naš bogoslo¬ vec, ki bi se vzgojil za duhovnika v tu¬ jem semenišču, pač ne bo mogel in več- (Nadaljevanje na 4. strani) Sirena 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. Vin. 1951 Mairiloehe DINKO BERTONCELJ SE JE UVELJAVIL V ALPSKIH DISCIPLINAH Sneg v dolini pod Catedralom je zapa¬ del menda samo za smuški tek dne 13 t. m. Čez dva dni ga je toplo spomladan¬ sko sonce že stopilo in tekme v alpskih disciplinah, ki so jih organizirali različ¬ ni klubi kot tudi argentinska smučarska zveza, so se izvedle pod vrhovi Punte Nevade. Izgleda pa, da se je hotelo nebo vsaj v nekem pogledu oddolžiti za pomanj¬ kanje belega blagoslova. Vreme se je namreč ustalilo in nam prineslo prijetne spomladanske dneve. Smučanje v kratkih rokavih, z bajnim razgledom na vso div- no bariloško pokrajino — kateri šport¬ nik si ne bi privoščil tega užitka v ted¬ nu praznikov med 12 in 19 avgustom! In kdor se je naveličal padcev in trenin¬ ga, ja lahko gledal kako drvijo dan za dnem po osrenjenem snegu številni “kampijoni” in se merijo v različnih preiskušnjah. Za alpske discipline vlada v Bariločah dokaj večje zanimanje kot za tek. Že zadnjič sem pisal, da so prispeli na le¬ tošnje prvenstvo ameriški tekmovalci iz čil, Bolivije in USA. In prvič v zgodovi¬ ni bariloškega smuka se je pripetilo, da gostje s severa niso pobrali vseh prvih mest. Samo v slalomu F AS A-e dne 17 avgusta sta bila Severoameričana ne¬ premagljiva. Toda pri treh ostalih tek¬ mah t. j. pri veleslalomu 14 tm, organi¬ ziranem od CUBA (Club Universitario de Buenos Aires) kot pri veleslalomu (16/8) in smuku (18/8) Argentinske smučarske zveze (FASA), sta se morala Darrel Robinson in Vem Goodwin zado¬ voljiti s skromnejšo, čeprav še jako čast¬ no kvalifikacijo. Presenečenje letošnje sezone je šestnajstletni Bolivijanec Kill- mann, ki je zmagal v veleslalomu 16/8 in se tudi sicer izvrstno plasiral, ter se tako uvrstil med najboljše smučarje Juž¬ ne Amerike. Prvenstvo v alpski kombi¬ naciji je dosegel buenosaireški študent Luis De Ridder, ki si je priboril tudi prvenstvo v smuku. Toda v celoti se je morda še najboljše odrezal bariloški za¬ stopnik Pablo Rosenkjar, ki se je na vseh tekmah povzpel na prva mesta in pokazal tisto gotovost in uravnoveše¬ nost, ki smo jo do zdaj pri argentinskih tekmovalcih pogrešali. Slovenka v San Justo sprejema v pranje perilo družin, fantov in mož, ki stanujejo v San Justo ali njegovi okolici. Naslov v pisarni Društva Slo¬ vencev. Potrebujem sposobnega čevljarja za gorske ali smučarske čevlje. Pla¬ čam dobro. Ponudbe v španščini ali nemščini na Jose Studer, Zapateria “Suizo”, B. Mitre, San Carlos de Ba- riloche. Naše bralce seveda predvsem zani¬ ma, kako je uspel Dinko Bertoncelj, edi¬ ni slovenski tekmovalec v alpskih disci¬ plinah. Tekme so potrdile lanske rezul¬ tate in ponovno dokazale, da je Dinko eden najboljših smučarjev Južne Ameri¬ ke. To govore suhe številke, ki jih v na- daljnem navajam. Veleslalom 16/VIII. — 1) Gerardo Killmann (Bolivija) 2’ 05”, 2) Pablo Ro¬ senkjar 2’ 10”, 3) Carlos Eiras (CUBA), 2’ 10”8, 4) Dinko Bertoncelj 2’ 12”2. Sledi še šestnajst tekmovalcev prve ka¬ tegorije, med njimi oba Severnoameri- kanca, Luis De Ridder in vrsta najbolj¬ ših smučarjev. Slalom: 17/VIII. — 1) Darrel Robin¬ son (USA) 1’ 26”1, 2) Vera Goodwin (USA) 1’ 26”7, 3) Gerardo Killmann (Bolivija) 1’ 26”9, 4) Pablo Rosenkjar (CAB) 1’ 28”2, 5) Dinko Bertoncelj (CAB) 1’ 28”9, 6) Luis de Ridder (CU¬ BA) 1’ 29”5. Sledi še trinajst tekmoval¬ cev prve kategorije. Pri slalomu Buenosaireškega univerzi¬ tetnega kluba je bil Dinko deveti in pri smuku FASA-e enajsti. Podrobnih re¬ zultatov ne bom navajal, ker bi se poro¬ čilo preveč raztegnilo. Kdor se zanje za¬ nima, jih lahko dobi na vpogled v ured¬ ništvu “Svobodne Slovenije” ali pri Slo¬ venskem planinskem društvu v Buenos Airesu. Omenim naj le, da je v vseh damskih tekmah zmagala z gotovostjo Ana Marija Dellai, čeprav ne s tako ve¬ liko prednostjo kot lansko leto in da so se v drugi kategoriji seniorjev pojavili nekateri fantiči, ki zbujajo najboljše na- de in pričajo, da se bo beli šport ob Na- huel Huapiju vedno bolj dvigal. Tudi bi zabeležil, da je medklubsko trofejo o- svojil Club Andino Bariloche, z moštvom, v katerem nastopa kot tretji naš Berton¬ celj. Skoki, ki so bili v programu za nede¬ ljo 19 t. m. so bili odpovedani, ker na veliki skakalnici ni bilo snega. Predsed¬ nik Arg. smučarske zveze ing. Hauthal je v Ski hotelu 19. tm. ob šesti uri zve¬ čer razdelil zmagovalcem darila. Priso¬ stvovali so zastopniki oblasti, klubov, ki so se tekem udeležili, in večje število ob¬ činstva. VA Memd&za Ne samo v Barilochh, ampak tudi v Mendozi fantje niso zaspani ter to ali j ono nedeljo obiščejo Precordillere. Dne j 5. avgusta na praznik Marije Snežne se je zbrala manjša skupina fantov in se odpeljala s kolektivom športnega kluba \ Andes v prijazne smučarske terene Va- j llecitos. Dan je bil lep in prijazen, kot je | običajno v sončni Mendozi. Nasmejani in zadovoljni smo brzeli po asfaltni cesti in po dveurni vožnji dospeli v zaželjeni kraj. Nekateri smo si takoj nataknili j smuči, ki smo jih dobili za mal denar na posodo v Refugio, ki pa še zdaleč ni ta¬ ko popoln, kot oni v Barilochah, v ka- j terem se človek počuti kot bi bil doma v kaki gorenjski hiši. Ostali, ki jim dilce niso preveč dišale, pa so se podali v hrib j in dospeli brez vsakih naporov v višino j preko 3000 metrov. Lep razgled se jim je nudil .razgled i na snežne vrhove: Plata, Vallesitos, El ! Salto, Santa Elena, ki je srebrno bleste¬ la v dalji, značilni Rineon Negro, San Bernardo, ki ga mislimo obiskati v krat¬ kem, a zahteva kakih 8 din časa. Višinsko sonce nam je pustilo svoje j posledice; vsi ožgani smo prispeli okoli devetih zvečer v Mendozo in veličasten ! je bil pogled na zdravo mladino, ki ni iz¬ gubila dneva v mestu, ampak si je po¬ iskala notranje veselje v snežnih vrho¬ vih. Srečal sem prijatelja in prvo, kar me je vprašal je bilo: “Kaj se ti je danes najbolj dopadlo tam gori?” Brez pomi¬ sleka sem odgovoril: “Sv. maša, ki smo jo imeli v kapeli in ko sem resnično sto¬ pal po snegu na praznik Marije Snežne in z obema rokama sem zagazil v sneg, si naredil kepo in jo vrgel daleč navzdol v dolino in zaukal v zadovoljstvu, v za¬ dovoljstvu, ki ga že dolgo nisem čutil. Janez Duhovnik (Nadaljevanje s 3. strani) krat tudi ne bo hotel, čeprav bi mogel, oditi v domovino, kadar bi bil povratek možen. S kulturnega in cerkvenega sta¬ lišča se nam splača imeti lastno seme¬ nišče in fakulteto. Izseljenci drugih na¬ rodnosti nas večkrat zavidajo za nju. S ^ posebno naklonjenostjo papeža Pija XII. ; in z lastnim trudom smo ju ustvarili. Za- ; t6 ju ohranimo, dokler se da. Prevzviše- ! ni gospod škof Rožman nam kliče: Drži¬ te, dokler se da. Drugi pomislek pa je ta: Ali zmore¬ mo. Ali ni stvar prevelika za naše skromne finančne možnosti. Čeprav so j bremena, ki nam jih nalaga vzdrževanje | semenišča in fakultete, velika, vendar ni¬ so tolikšna, da bi jih ne zmogli. Zadnjih petnajst mesecev se je naše semenišče vzdrževalo v San Luisu samo s podpo¬ ro, ki jo je škof Rožman zbral med Slo¬ venci v USA. Ker moramo začeti tudi z dijaškim zavodom, za katerega pa v San Luisu ni mesta, smo bili prisiljeni zapu¬ stiti San Luis in priti v bližino Buenos Airesa. Stroški se bodo zaradi tega zvi¬ šali, vendar računamo na podporo dru¬ gih Slovencev, zlasti teh v Argentini. Ti bodo tudi imeli od našega semenišča najbolj neposredno koristi. S primerno organizacijo bi mogli zbrati zadostna sredstva, ne da bi bil poedinec občutno obremenjen. O tem ni dvoma. Mnogi Slo¬ venci v Buenos Airesu so pretekli teden pokazali ganljivo pripravljenost poma¬ gati našemu semenišču. Največji opti¬ mist kaj takega ni mogel pričakovati. Hvala lepa! Vabimo pa tudi druge, da pridejo na pomoč. Vse pa, da bi prvi ogenj ne ugasnil prehitro. Dvakrat pa da, kdor hitro da. Zanimanje Slovencev za naše semenišče je končno tudi velika moralna opora za tiste, ki se v našem semenišču v trdem boju in trudu pri¬ pravljajo za duhovnike ali ki pri tem pripravljanju sodelujejo. Frizerski saien 'Ima" PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Traj¬ na in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in okusu. Cene solidne Obiščite nas v Calle E R C I L L A 6120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK SLOVENCI PO SVETO ITALIJA V Rim je pred časom prispel iz Kitaj¬ ske slovenski misijonar g.Andrej Prebil. Kakor že več misionarjev drugih na- narodnosti so tudi njega kitajske komu¬ nistične oblasti izgnale. Tujcev za se¬ daj kitajski komunisti še ne pobijajo, marveč jih samo nekaj časa mučijo po zaporih, nekaj so jih že tudi obsodili, druge pa izganjajo. To je najbolj obi¬ čajna pot, da odstranjujejo s svojega področja vse misionarje pod pretvezo, da so “reakcionarji in nasprotniki sedanje¬ ga režima ter da hujskajo ljudstvo proti sed. kom. oblastem, ali pa da so v služ¬ bi am. imperializma. “Skupno z g. Pre¬ bilom so kit. komunisti izgnali tudi mi- sionarja g. Pokorna. AVSTRIJA SKUPINA SLOV. BEGUNCEV IZ SPITTALA NA LJUBELJU Ob letošnjih dirkah na Ljubelju dne 12. avgusta so se tudi naši taboriščniki odločili za ogled Ljubelja s te strani ter tako nepričakovano našli možnost, sre¬ čati tega ali onega znanca; nekateri so res spoznali med vojaki in civili kake¬ ga domačina, večinoma pa so jim bili obrazi tuji. Zanimivo pa je, da so se ti- tovci spustili v razgovor z našimi ter jih vabili domov; istočasno, ko je neko dekle prosilo očeta, begunca na Koroš¬ kem “Kruha mi dajte, ata”, so titovci zatrjevali, da so pobili samo tiste, ki so to zaslužili. Ob obisku gostilne na av¬ strijski strani so jih taboriščniki malo bolj junaško prijeli v debati, ki pa se je končala tako, da je nek titovec ob pomanjkanju dokazov v svojo obrambo potegnil revolver ter pričel groziti. Na¬ ši fantje so ga skupno z Avstrijci ta¬ koj razorožili, revolver odvrgli, njega pa je avstrijska policija poslala na jug. stran. Po taborišču se zato sliši komen¬ tar: Še prav taki so, kot so bili: revol¬ ver jim je sodnija! V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je po težki in mučni bolezni dne 18. julija 1951 ob pol štirih zjutraj umrl naš mož in oče gospod W INK® I. O G AM, policijski nadzornik v p. K večnemu počitku so ga spremili dne 20. julija 1951 na pokopališče v Riedu na Zgornjem Avstrijskem. Dragega pokojnika priporočamo v molitev. Buenos Aires - Trbovlje - Zagreb, 27. avgusta 1951. Marija Logar, žena prof. Vinko, sin, Anica in Marica, hčerki H©gsiita UsMfss paketov a vseraai potrefesitisa! živili h bi osta3sj»aS korlstaslssal predsraett Zahtevajte cenike! — EUEOPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES DRUŠTVEN! OGLASNIK Društvo Slovencev obvešča svoje čla¬ ne in vse slovenske rojake, da bo prire¬ dilo zadnjo nedeljo v novembru zabavno družabno prireditev v zvezi z otvoritvijo Pristave v Moronu. Zabava bo na Pri¬ stavi. Prav tam bo Društvo priredilo tu¬ di slovensko silvestrovanje. Pisarna Društva Slovencev sprejema naročilo za raznovrstne živilske in druge pakete po raznih tvrdkah. Poslužijo se tega posredovanja lahko vsi Slovenci in si na ta način prihranijo mnogo časa, katerega bi sicer gubili, če bi sami od¬ dajali pakete. Kdor misli na božično ob¬ darovanje svojcev in prijateljev v do¬ movini, naj to že sedaj opravi. Več kot verjetno je •— saj izkušnja tako kaže, da bodo tvrdke kmalu zvišale cene raznim paketom. Vpoštevajte tudi, da zadnje tedne pred prazniki v domovini paketi zastajajo zaradi prevelikega prometa. Društvo Slovencev opozarja in prosi vse svoje člane in članice, da plačajo čla¬ narino, s katero so mnogi še v zaostan¬ ku. Do konca septembra naj vsak to uredi, sicer bo po pravilih črtan iz Dru¬ štva. VELIKO ZANIMANJE je za učbenik kasteljanskega jezika, ki ga je napisal g. Rado Rigler. Prednaroč- Zniki in tudi drugi interesenti nas vpra¬ šujejo, kdaj bo knjiga natiskana. Vsem tem sporočamo, da je papir že kupljen za denar, ki se je zbral v pred¬ naročilu. Sedaj bi bilo potrebno kupiti plošče za ofset tisk. Da bo moglo Druš¬ tvo Slovencev čim prej kupiti tudi te plošče, ponovno poziva in prosi vse Slo¬ vence in Slovenke, ki se na to potrebno knjigo še niso naročili, da to čim prej store in pošljejo po 15 Pesov za knjigo na Društvo Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires. CERKVENI OGLASNIK Mesec september je mesec slo¬ venskega semenišča! Daruj po svo¬ jih močeh! Darila za slovensko semenišče in fa¬ kulteto lahko oddate pri slovenskih du¬ hovnikih. Po pošti pa pošiljajte vse pri¬ spevke na naslov: Rev. p. Ciril Petelin, Victor Martinez 50, Buenos Aires. OBVESTILA Družabni večer s petjem, srečolovom, šaljivo pošto, s plesom in drugim zabav¬ nim sporedom priredi SPZ “Gallus” v soboto 5. septembra 1951 ob osmih zvečer v salonu “Dekleva”. Vabljeni vsi. Za letošnje Miklavževanje pripravlja 8PZ “Gallus” Gerziničevo opereto “Miklavž prihaja”. Prireditev, združena s sodelovanjem otrok in odraslih, bo v nedeljo 2. decembra t. 1. na kar že zdaj opozarjamo. Natančnejše podatke glede dvorana in časa bomo sporočili pozneje. TITOV KOHUNIZEM (Nadaljevanje z 2. strani) prijateljskih zvez kot so tiste, ki nasta¬ nejo v skupnih strelskih jarkih... Mo. skva je položaj enostavno zanemarjala. Spor je naraščal in za enkrat se Stalinu še ni posrečilo likvidirati sedanjega vod- stva komunistov v Jugoslaviji. Stalin jj vsaj začasno izgubil svojega najboljšega zaveznika...” “Možnost, da pride do pomirjen ja, jel lebdela nekaj mesecev pred očmi zapad- nih opazovalcev. Mnogi so na -upadu j celo mislili, da je bil ves spor nameno¬ ma prirejen kot slepilo za zapad... Res ne smeno nikdar izgubiti izpred oči, da ga ni tako nizkotnega oportunizma, da bi ga Sovjetska Rusija ne uporabila, os bi vedela, da ji bo koristen. .. Leninovi učenci so se naučili, da ne smejo zane¬ marjati nobenega, tudi še tako podlega sredstva, če le služi ciljem svetovne re¬ volucije... Zato pazimo in računajmo, da misel končne sprave s Titom nikdar ne bo popolnoma nesprejemljiva za moi gane sovjetskih voditeljev, kajti Tita bi lahko likvidirali pozneje... Vendar pa o kakšni spravi v sedanjem trenutku nil mogoče govoriti. Zakaj ne? Ruski bolj-j ševik je možen, da zapadnemu demo-l kratu “odpusti” vselej, kadar trenutni' položaj to zahteva... toda zdi se ka nemogoče, da bi dal odvezo komunistič¬ nemu voditelju, ki je s tem, da je kršili medstrankarsko disciplino, pravzaprav! razgalil notranji sestav stranke in jo iz¬ postavil velikim nevarnostim. Stran kari ska disciplina je ena poglavitnih zapo¬ vedi komunistične metode dela, in nepo-j korščina v tem oziru, je že zelo velik] zločin. Ni mi znan niti en primer v vsej zgodovini komunizma, da bi bila Moskva sprejela nazaj skesanega člana, poten, ko ga je javno proglasila za izdajalca socijalizma. Jugoslovanski Politbiro je do kraja 1948 še vedno upal na porav¬ nano z Moskvo. Bebler sam mi je po¬ vedal : “Vsi upamo in pričakujemo, da se bo spor nekako že poravnal nekega dne, ko bodo Sovjeti spoznali, kako nespametno so ravnali, ko so nam začeli komandira¬ ti... Upamo, da se bo vse uredilo... Danes bi seveda ne mogli kar tako na¬ zaj. Danes bi postavili pogoje za porav¬ navo in spravo: Krivica, ki nam joj storjena, se mora poravnati. Naša par] tizanska borba se mora priznati kot re¬ volucija, ki ima svojo lastno vrednost} Naša stranka mora ohraniti pravico, ds j si sama izbira svoje vodstvo.. .” “Upe na tako poravnavo so jugoslo¬ vanski komunisti končnoveljavno opusti¬ li koncem januarja 1949...” (Konec v prih. številki) KMALU B® BOŽIC i)! ZIMA - MISLI NA SVOJE! Najcenejše pakete za Slovenijo in vse evropske dežele pošilja Seraliu Is i 1.11 m © AVENIDA BELGRANO 1323 — Tel. 37 - 6904 8-12 1/2 in od 14 1/2 — 20 ure Pismena naročila pošiljati takole: Serafin Ghillino, Casilla de Correo 3935, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani. Tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. PAKETI PO 38 PESOV: No. 1: 4% kg sladkorja No. 2: 4% kg riža No. 3: 2 Vi kg sladkorja 2% kg riža PAKETI PO 70 PESOV: No. 4: 9 kg sladkorja No. 5: 9 kg riža No. 6: 4% kg sladkorja 4% kg riža Slovenske molitvenike M r i s i m s m I J m | 99 pc-dobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice... prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume... vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom. . . nalivna peresa, svinčnike, birome... Vam nudi SAN7ERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Capital j « C ASA' II @ !J 95 OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) uraaram Bogata izbira vseh drugih predmetov (kava, čaj, kakao, poper, mast, milo itd.) Pošiljam tudi vse vrste zdravil. Prevzemam v odpo- šiljatev tudi pakete, ki jih prinese stranka sama. Zahtevajte naš cenik! £E 5 i aslalarata T. E. 76-9160 Ne opustite priložnosti: JUBILEJNA PRODAJA TVRDKE B O Y U Samo dobra ura Vam prihrani čas in denar. Ure znamk UNVER RE- CORD WATCH GENEVE, CYMA, HIDALGO, DELOS, MONRAY in dru¬ ge so resnično precizne švicarske ure. BUDILKE: Oris na 7 rubinov, Medana, JAZ, SVIZA, HIDALGO. Poročni prstani v 18 krt zlatu, solidna in lepa izdelava; zaročni prsta¬ ni, križci, svetinjice vseh vrst, uhani, zapestnice ter velika izbira lepih da¬ rili trajne vrednosti za krst, poroke in rojstne ter godovne dneve. Lepe denarnice iz čvrstega usnja. Kadar izdate denar, ZAHTEVAJTE DOBRO in KVALITETNO BLAGO NE OPUSTITE PRILOŽNOSTI — IZRABITE JUBILEJNI POPUST Iiuprenta "Dorrego' - , Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644