Leto LXYn PoSfnlna plaFana T gofovfnL 0 LTot)TTtrtT, V fiefoljo, Brit !. JMIJt TO9 flev. 1541 Cena Z din /Naročnina me tečno flj^^^ JHF aH j ^^^^^ iT JH^^^ jSBf ^^^^^^^ ^^m M ^^^^^^ ^^^^^^ mbM Uredništvo je t ^L If Iffiff /T ^L fl^T ^ M ^ JBT ^BL ^ Kopitarjevi ui. e/m ^^^^^ ^^^^^^ ^ ^^ma^^ Telefoni arednlltva la nprave: 40-01, «WH, «W)3, 40-04, 40-05 — Izhaja mk daa tjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika CakeTBlraCaai Ljubljana itevtlka 10.650 ia 10.349 za in sera te. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Hiranuma razlaga „novi red", ki ga Japonska uvaja na Kitajskem V kratkem nova kitajska vlada po vzorcu Severne Amerike »Sovjetska Rusija si danes ne sme drzniti v voino z Japonci« Tri vprašanja Slovenci se zavedamo, kako velika vprašanja Bam postavlja sedanji trenutek zgodovine. Dobro vemo, da bodo izkušnje sedanjih in prihodnjih dni zdržali samo narodi, ki bodo moralno strnjeni v skrajni odpornosti, znali ohraniti svoje narodne vrednote v skladu z omiko vsega sveta, ki ee bori za dostojanstvo krščanskega človeka in njega vreden družabni red. Vse svoje nravstvena eile, s katerimi smo si do sedaj v svojih političnih borbah na znotraj in na zunaj, v svojem trudu za visoko kulturno raven vsega našega naroda in za gospodarsko osvoboditev in okrepitev ljudstva prizadevali postati enakovredni in enakopravni s svojimi sosedi, bomo morali od sedaj napeti do skrajnih mej. To je naloga, ki jo bomo morali v tistem tempu, ki ga terja naš naglo tekoči čas, izpolniti temeljito na vseh področjih našega narodnega življenja. V to se usmerja danes vsa naša javnost in tod vseh strani se razlegajo glasovi, ki oznanjajo zahtevo po taki usmeritvi in čim zgoščenejšem 6tvarnem delu za narod. Klic po spravi, sporazumu in slogi v državi izvira iz zavesti, kako nujno nam je treba resnično močne skupnosti, v kateri nam bo mogoče čim uspešnejše delati za svoj lastni narod, da ga okrepimo nravstveno in gmotno po ljudski samoupravi, ki edina more sprostiti vse naše sile, da bo v našo korist, obenem pa v skupni prid države. Sporazum ne more pomeniti nič drugega, kakor sodelovanje med državo in njenimi deli v popolni vzajemnosti, v kateri vsak dobi, kolikor mu gre v pravičnem sorazmerju do tega, kar on skupnosti žrtvuje; sporazum more biti le za celoto in ne proti njej, kakor mora celota delati za vse 6voje ude in ne proti njim. To enostavno resnico je treba ponavljati zato, ker je samopridnost in samopašnost to vprašanje predstavljala vse do nedavna ravno narobe, kakor ji je to šlo v račun. Če smemo iz izjav, ki jih slišimo od vseh strani prav iz vseh političnih taborov pa iz merodajnih mest, kakor iz množice, sklepati, da se je miselnost v tem oziru temeljito spremenila tudi tam, kjer je bila do sedaj čisto nasprotna ali pa potlačena in speljana v krivo smer, potem smemo, če bodo besedam sledila dela, upati, da bo najneobhodnejši pogoj za narodno obnovitveno delo tudi med nami končno izpolnjen in da bo pot za dvig in razmah ter za okrepitev našega narodnega duha v ustvarjajočem in obrambnem delu popolnoma prosta. Kar ee tiče narodnoofirambnega dela, M se le poživilo z občudovanja vredno energijo, najboljšo voljo in v duhu čisto prirodne vzajemnosti, ki je to življensko važno delo za slovenski narod v usodnem času naše zgodovine zahteva, je treba paziti, da se ne bi, kakor do sedaj premnogokrat, ustavilo pri donečih frazah, pri šovinističnih pretiravanjih in nesmotrnih ali protismotrnih krivih zamahih, in da bi na drugi strani, če se res načne pri koreninah, ne bilo prepuščeno ljudem in elementom, ki jim tudi narodne vrednote služijo le v lastni, ne pa obči prid. Imamo nekaj prav kričečih primerov v našem malem narodu, kako so se začele »nacionalne« akcije, ki so služile samo za zastor, za katerim so spretni poslovniki z narodnim premoženjem, ki je šlo v desetine milijonov, špekulirali v korist 6vojim žepom, dokler se ni vse skupaj podrlo, dočim so ti »reševalci naroda« odnesli svoje lepe dobičke na varno, narodni nasprotnik pa se je od srca smejal lahkovernim Slovencem, odrešenim od lastnih sorojakov svojih krvavo zasluženih prihrankov v škodo vsega naroda. Tudi je treba narodnoohrambne akcije začeti tam, kjer je res potreba. Tako na primer imamo v Sloveniji celo vinorodno pokrajino z izključno slovenskim prebivalstvom, ki ni tik na meji, pa je po 75% v rokah neslovenske, deloma celo v tujini bivajoče veleposesti, ki še danes, kakor pred sto in stoletji izžema nečloveški trud našega vinifarja, živečega v strahotnih socialnih in moralnih razmerah, pa ni niti stanovsko organiziran, niti ni organizirano tam slovensko vinogradništvo, kolikor ga je. Takih primerov, čeprav niso tako zelo kričeči, je gotovo še precej in da tu ne pomagajo visokodoneče narodne fraze, je na dlani, kakor v vseh teh primerih tudi nič ne pomagajo, ampak le škodujejo iz gole čustvenosti izvirajoče akcije, marveč le načrtno in pozitivno obrambno gospodarsko protidelo, naslonjeno na krščansko pravičnost. Gospodarsko ln socialno izboljšanje položaja našega malega kmeta in delavca pa mora biti oprto na nravstvenem ozdravljenju našega narodnega telesa, ki v nasi kritični dobi čedalje bolj krvavi iz mnogih ran v tem oziru. Tudi pri nas kriSi vprašanje napredujočega številčnega upadanja našega itak maloštevilnega naroda, bega kmetskega ljudstva z zemlje, zastrupljanja rodu za rodom z alkoholom, ki poneumnjuje in slabi čedalje večji odstotek ljudstva in goji tla za manjvredne in zločinske ter občestvu škodljive ali brezbrižne in neznačajne elemente. Treba, nujno je treba, da se tudi državna politika iz reševanja Izključno političnih vprašanj usmeri čedalje bolj ne samo V gospodarska in socialna, ampak v isti meri z enako energijo v nravstveno ozdravljanje ljudstva, za kar so do sedaj centralne oblasti bile čudovito slepe, oziroma so se omejevale zgolj na fizično oziroma higiensko plat tega vprašanja. Upajmo, da bo tudi v tem oziru storjen velik korak naprej, če se razširi in poglobi ljudska samouprava, ki je tem vprašanjem bližja in jih more tudi smotrenejše in uspešneje reševati. Zavest, kaj nam nalaga čas in potrebe našega narodnega življenja v težkem in zapletenem položaju. je tu: treba je le še — dela. Tokio, 8. julija. TG Japonski ministrski predsednik je po dolgem času sprejel časnikarje ter iim ob priliki zaključka drugega leta vojne na Citajskem dal daljšo izjavo o raznih mednarodnih vprašanjih, predvsem pa o »novem redu«, ki ga hoče Japonska ustvariti na Daljnem Vzhodu. Ministrski predsednik Hiranuma je med drugim dejal: >Japonska vlada ta enkrat ne misli, da bi se pakt proti Kominterni (ki druži Nemčijo, Italijo, Japonsko, Španijo in Madžarsko) okrepil g kakšnimi političnimi ali vojaškimi zvezami. Japonska jo tudi slišala, da se širijo vesti o nekih gospodarskih pogajanjih med N-e m-č i j o in Sovjetsko Rusijo. Toda le tei-ko si moremo predstavljati, da bi bilo kdaj mogoče doseči sporazum politične vsebine med tema državama«. Nova ureditev Kitajske »V raznih krajih Kitajske smo ustanovili krajevne kitajske vlade, ki 60 že tako trdne, da smemo misliti na to, da v kratkem času ustanovimo osrednjo kitajsko vlado za vse pokrajine, ki so pod nadzorstvom japonske vojske. Morda bomo novo osrednjo vlado — ki jo ho Japonska takoj priznala — organizirali po vzorcu Zedinjenih držav severne Amerike. Razume se, da bi se ja- ponske čete tudi po ustanovitvi nove osrednje kitajske vlade še ne mogle takoj potegniti nazaj, ker bi bila njihova prisotnost za vzdrževanje reda še vedno nujno potrebna.« ».Rusija danes ni v stanju" »Glede Sovjetsko Rusije pa je mnenje japonske vlade, da ta država danes ni v stanju, da bi se drznila spuščati se v kakšno vojno z Japonsko. Japonska pa vkljuh temu poskuša, da bi vse obstoječe spore a sovietsko Rusiio na miren način poravnala' Vedno hujši boji na mandžurski meji Odnošaji z Anglijo »Anglija mora priznati novi red« »Pri urejevanju spora, ki je v Tjencinu izbruhnil med Japonci in Anglijo, bo vse odvisno od zadržanja Anglije. Izjavljam, da je za Japonce popolnoma izključeno, da hi sodelovala z državo, ki se upira novemu redu, ki ga hoče Japonska ustvariti v vzhodni Aziji. Japonska od Anglije ne zahteva nič drugega, kakor to, da razumejo njen položaj in njeno stališče na Daljnem Vzhodu. Res, spori v Tjencinu^ so na dnevnem redu pogajanj, ki se bodo z Angleži začela v Tokiu, vendar pa je za dosego popolnega sporazuma med Japonsko in Anglijo neobhodno potrebno, da Anglija prizna Japoncem pravico do vspostavitve novega reda na Kitajskem. Japonska vlada je t tem pogledu zelo odločna. Ako bi se angleški zastopniki ne vdali, potem je boljše, da pogajanja takoj prekinejo. Postopanje Anglije od svetovne vojne dalje v marsičem za Japonce ni bilo zadovoljivo. Sodelovanje z Anglijo nam je skoraj nemogoče, dokler obstoja ta občutek nezaupanja pii nas. Japonska spoštuje pravice evropskih in drugih velesil v inozemskih naselbinah na Kitajskem, toda sodelovati z njimi v resnici ne more tako dolgo ne, dokler Japonski niso priznali položaj, ki ji pripada. Ako so evropske velesile v inozemskih naselbinah 6trogo nevtralne, nam je to prav, toda ne moremo dovoliti, da bi ee v teh naselbinah zbirale sile, ki ovirajo napredek vojaških nastopov japonske vojske na Kitajskem kakor tudi vzpostavitev novega reda, ki ga hoče Japonska doseči«. Z Ameriko bolje »0 Zedinjenih državah severne Amerike sem z veseljem slišal, da se je njihovo stališče napram japonski izboljšalo, toda kaj stvarnega o tem ne vem. Vsekakor japonska vlada ne misli na to, da bi v Ameriko pošiljala kakšno poslanico o dobri volji japonskega naroda«. Hailar, 8. julija. A A. Reuter: Boji, ki divjajo na bojni črti, dolgi 10 milj na meji med Man-žukuom in Zunanjo Mongolijo, spominjajo po svojem obsegu na boje, do katerih jo prišlo lansko leto pri hribu Čangkufengu. Pri srditih spopadih so sodelovala letala, tanki in težko topništvo. Roji so divjali okoli hriba Nomtnhan, ki leži 160 milj jugovzhodno od Hailara. Splošno mislijo, da se bo ineident razširil, ker iz sibirskih pokrajin pri- hajajo nove čete. Zdi se, da so japonske čete namenjene zasesti nekatere mongolske postojanke vzhodno od reko Halahar in na hribu Nomanhan. Mongolske čete so bile v resnici vržene r omenjenega hriba in zdaj ta hrib — tako se lahko reče — ni od nikogar. Japonski oddelki so izvršili ne. kaj važnih prehodov čel reko, Mongole! pa srdito napadajo na mostove zahodno od Nomanhana, čeprav se sovražnik poslužuje strojnic. Francija posreduje v Moški Sovjeti nočejo jamčiti za Gdansk Nov predlog »stisnjene trozveze« med Anglijo, Francijo in Rusijo Prit, 8. julija. TO. Pariški tisk nadaljuje ■ ostrimi napadi na sovjetsko Rusijo zaradi zavlačevanj za sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. »Jour Echo de Pariš« objavlja danes v tej zvezi novico, da je sovjetska Rusija v svojih zadnjih predlogih namignila, da naj bi gdansko vprašanje ne spadalo v okvir sporov, ki naj bi sprožili sovjetsko pomoč Angliji in Franciji (ki bi zaradi Gdanska morali Poljski na pomoč). Z drugimi besedami, Sovjetska Rusija noče jamčiti za Gdansk. Pni pa zahteva zate pravico, rta takoj z oboroženo silo posete vmes v baltiških driavah — ki spadajo baje v življenjski prostor sovjetske Rusije — in bi morali Anglija in Francija takoj priskoiiti na pomni. Francoska vlada, ki ne bi rada videla, da bi prišlo do poloma pogajanj z Rusijo, je 6edaj predložila novo obliko »stisnjene zveze« med Anglijo, Francijo in Rusijo. Ta zveza bi veljala samo za tri zavezniške države in bi ne jamčila za nobeno drugo državo. Francoski predlog vsebuje tri točke: 1. Obvezna vojaška pomol v primeru neposrednega napada na eno izmed zaveznic. 2. Dogovor med, generalnimi štabi treh zaveznikov z ozirom na možnost neposrednih napadov na ozemlje zaveznikov. 3. Obveznost takojšnjih medsebojnih posvetov v primeru, da bi nastala nevarnost za mir v Evropi. Pogajanja za naiin, kako bi trije zavezniki jamčili za gotove druge male države, bi te na- Jutri bo Chamberlain dal izjavo o Gdansku London, 8. julija. AA. Havas. Predsednik angleške vlade C h a m b e r I ai n bo bržkone dal v ponedeljek v spodnjem domu izjavo glede Gdanska. Čeprav niso prišle v javnost nobene napovedi o vsebini govora, pa kljub temu računajo, da se bo angleški ministrski predsednik ba-vil s predlogi, ki jih je Nemčija poslala Poljski marca letos, in da bo poskušal opravičiti zadržanje Poljske, poudarjajoč pomembnost vprašanja Gdanska. Obenem bo Chamberlain točno določil novo stališče Velike Britanije. Poljski veleposlanik v Londonu grof Raczinski, ki se sedaj mudi v Varšavi, bo jutri spet odpotoval v London. Brez dvoma bo imel jutri dopoldne sestanek z lordom Halifaxoin. Francoski listi o Gdansku Paril, 8. julija A A. »Excelsior« piše, da se totalitarne države trudijo prepričati svet. da ni vredno stopiti zaradi Gdanska v vojno. To na žalost ni točno za Evropo, ki ne more trpeti več napadalne politike, točno pa je za Netniijo, ki bi z Gdanskom le malo pridohila, na drugi strani pa mnogo izgubila v splošni vojni. Ako se bodo nemški voditelji držali te resnice, bodo znatno prispevali k sedanji umiritvi, ki je nastalo glede Gdanska, ier omogočili svobodnemu mestu pro-soeriteto. »Fig ar o« piše glede vprašanja Gdanska, da je poljsko uradno stališče sledeče: 1. Gdansk mora ostati edinica za sebe izven nemških mej. 2. Gdansk mora ostati v poljskih carinskih mejah. 3. Poljske pravice v Gdansku morajo hiti stvarno spoštovane in ne samo na papirju, ter 4. V Gdansku je dovolj mesta za kulturni razvoj nemške večine, toda na drugi strani je treba spoštovati tudi posebnost poljske manjšine. Francoski levičar, listi pišejo, da se Anglija otepa, da bi branila Gdansle Paril, 8. julija, b. Današnji popoldnevni levičarski tisk napada francosko in angleško vlado, da pripravljata »novo Monakovo«, ker silita Poljsko. da popusti Nemčiji v vprašanju Gdan«kega. Časopisje trdi, da sta zadnje dni francoski in angleški poslanik t Varšavi delala edino to. da sta zatrjevala, da zaradi Gdanska Velika Britanija ne more zagaziti v svetovno vojno. Po informacijah ii Londona govorijo tamkaj o možnosti nemško-poljskih pogajanjih zaradi Gdanska. V Ix>ndonu trdijo tudi to. da Velika Britanija in Francija ne bosta mogli braniti Poljske v sporu z Nemčijo, ako ne Ihi mogoče doseči sporazuma z Rusijo. Izgledi zanj pa so slabi daljevala pozneje. To je torej utpeh skoraj tri mesece trajajoiih pogajanj v Moskvi. Strang, Seeds, Naggiar vnovič pri Molotovu Pariz, 8. julija. AA. Havas javlja iz Moskve: Danes ob IS. uri so angleški veleposlanik Seeds, francoski veleposlanik Naggyar ter IVilliam Strang obiskali sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Strang je danes izjavil, da so neke novice, ki so se razširile v tujini po katerih Rusi zahtevajo jamstvo, da se ne hi menjal reiim v baltiških državah, nekoliko neumne. Nemški gospodarski poslanci se že nahajajo v Moskvi Po inozemskih vesteh sta prispela v Moskvo 2 nemška trgovinska strokovnjaka, ki sta se stavila nemškemu veleposlaniku v Moskvi na razpolago za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Nemško veleposlaništvo trdi, da ni prispela nobena uradna delegacija. Toino pa je, da se zdaj nahaja v Moskvi gotovo število nemških poslovnih ljudi. Nemški častniki pri Chamberlainu? London, 8. julija, b. Angleški tisk se mnogo bavi z neslužbenim obiskom nemškega polkovnika von Schvveringa. Listi, med njimi tudi »Daily Te-legraph« naglašajo, da ima visoki nemški častnik vso svobodo gibanja in da on ne skriva svojega spoštovanja pred angleškim orožjem. Na pristojnih mestih se angleško orožje dovolj očitno demonstrira, ker snatrajo, da bo te vrste propoganda za Anglijo imela povoljen učinek. Ne potrjujejo se, niti ne zanikajo vesti v Londonu, po katerih je angleški ministrski predsednik Chamberlain nedavno sprejel dva višja nemška uradnika, ki tla poudarila, da nemška armada ne želi vojne in svetovala angleiki vladi, da naj ostane nepopustljiva napram Rusiji. V Moskvi proslavljajo 230 letnico bitke pri Poltavl Pariz, 8. julija. A A. Havas poroča iz Moskve, da so včeraj proslavljali 230 letnico bitke pri Poltavi, ko so ruske čete popolnoma pobile švedsko vojsko, ki je bila takrat najmočnejša v zapadni Evropi. V znak spomina na ta dan je moskovski muzej razstavil nove predmete iz časa Petra Velikega. V parkih prestolnice so se vršila predavanja o bitki pri Poltavi. V Poltavi je zasedal institut za zgodovino, ki je oddelek ukrajinske znanstvene akademije. Na zasedanju instituta je bilo predloženo več poročil o omenjeni bitki. Dunajska vremenska napoved: Se jasno in zelo vroče vreme, popoldne lahne nevihte, temperatura bo narastla, sprememba vremena šele v ponedeljek ali verjetneje v torek. Zemunska vremenska napoved. Pretežno vedro in toplo vreme v vsej državi. Zagrebška vremenska napoved: Vedro in toplo Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Vsem /u pni m uradom smo razposlali bloke z boni zn nnbirnnje darov. Vse farne organizacije pa so naprošene, da se žrtvujejo in z vnemo pobirajo darove zn kongres Kristusa Kralja! Ker je za izvedbo kongresa potrebnih še precej sredstev, pripravljalni odbor vljudno prosi, da vsaka slovenska družina daruje vsaj 2 din za kongres. Prepričani smo, da bo velika zamisel kongresa Kristusa Kralja našla topel odziv pri vseli Slovencih in da bodo s prodajo bonov zbrana, še potrebna sredstva za ta kongres! povrni vsem darovalcem! Pripravljalni odbor za KKK. Bog Spored kongresa Torek, 25. fulija. 18. Odpiranje kongresa v stolnici. »Pridi s r. Duh«. Otvoritven: govor predsednika kongresov Kristusa Kralja, škofa dr. Grcgorija Rozmana. Blagoslov. 20. Slovesni začetek kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Friderik Mack (Luxembourg). Sreda, 26. julija. Predmet zborovanja: Verski preporod. 7 V stolnici maša s pridigo v francoskem jerltn. 9—12 Prvo Studijsko zborovanje v Unionu: »Bistvo k cilj verskega preporoda«. Predavatelj župnik dr. Laros, Koblenz-Stolzenfels (nemško). Sopredavatelj: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah. 15—18 Drugo študijsko zborovanje ▼ Unionu: »Sredstva in pota verskega preporoda«. Predava: p. Galileo Vcnturini, Rim (italijansko). Sopredavatelji: Generalni vikar Quenet, Pariz (francosko), dr. Andrej Richard Pariz (francosko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 Koncert slovenskih narodnih pesmi r Unionu. Četrtek, 27. julija. Predmet zborovanja: Nravni preporod. 7 V stolnici maša s pridigo v češkem jeeikn. 9—12 III. študijsko zborovale v Unionu: »Vzgoja novega nravnega rodu«. Predavatelj: Pora škof Ko-gerij Beaussard. Pariz (francosko), Sopredavatelji: Direktor Gsldynski, Poznan (poljsko), Karitasdirektor Albert Stehlin, Pforzheim (nemško). 16—18 IV. študijsko zborovanje T Unionu: •— »Krščanska ve.st v javnem življenju«. Predavatlej nadškof dr. Josip Ujčič, Belgrad (hrvatsko). Sopredavatelj: P. Ledit, S. J., Rim (italijansko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«. retek, 28. julija. Predmet zborovanj: Svet ra Kristusom! 7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku. 9—12 V. študijsko zborovanie v Unionu: »Laik v cerkvi«: Predavatelj: Univ. prof. dr. Swiezawsld, Lwow (poljsko). Sopredavatelj: Hans Wirz, Luzem (nemško). 15—13 VI. Studijsko zborovanje v Unionu: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu«. Predavatelj: P. Bangba, S. J., Budimpešta (madžarsko). Sopredavatelj: Dr. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana (slovensko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20 Slavnostno zborovanje v Union«. Sobota, 29. julija. 8 Mladinska pobožnost na Stadi ona. 9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici. 10 Zborovanje narodnostnih skupin po raznih dvoranah. 15.30 Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava m sprejetje resolucij. 19.30 »Igra o kraljestvu božjem«. Po zaključku igre na Stadionu pete litanije Matere božje. Nedelja, 30. julij«. Polnočnice po cerkvah. 9 Na Stadionu pontiiikalna maša s pridigo. 14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve Sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga. Druge prireditve ob času kongi 1. Razstava iz španskih preganjanj. 2. Razstava sodobne cerkvene limetnostL 3. Duhovni koncert v cerkvi Sv. Petra. Priredi ^ofesor glasbe g. Pavel Rančigaj. Kongresna pisarna sporoča Prejeli smo dopis Tramvajske drnihe v Ljubljani, da je voznina za udeležence kongresa K K v Ljubljani, ki se izkažejo s kongresno knjižico, za čas od 25. do 30. julija t. 1. znižana na 1 dinar za osebo in vožnjo, ne glede na daljavo proge. Za kongres Kristusa Kralja potrebujemo še nekaj gg. hogoslovcev, gg. akademikov in srednješolcev za informacijsko službo. Dobrodošli posebno srednješolci iz Ljubljane in okolice, ki imajo kolesa. Vsak naj se prijavi in obenem napiše, katere jezike obvlada. Prijave pošljite na naslov: Kojnik Ivan, sliul. iur., pisarna za KK, Tyrševa cesta št. 29/1. hodnik. Rcditeljstvo bo na letošnjem kongresu ie posebej zelo važen činitelj. Vsi odseki in društva, ki so bili naprošeni. da prijavijo svoje članstvo za reditelje, naj takoj pošljejo Boznam onega članstva, ki Ik> sodelovalo pri roditeljski službi, glavni kongresni pisarni. 15. julij se bliža! 15. julij, ki smo ga župnijskim uradom določili v posebni okrožnici kot zadnji rok za prijavljanje Udeležencev za VI. mednarodni KKK v Ljubljani, se vedno bolj bliža. Prosimo vas, da nam čimprej na dopisnicah bele in rdeče barve, ki smo jih priložili okrožnici, sporočite število udeležencev iz vaše župnije za kongres. Izpolnite, prosimo, čitljivo dane rubrike! Vse prijave moramo zbrati do 15. julija, da bomo ravnateljstvu drž. železnic lahko sporočili število tistih, ki se nameravajo na kongres pripeljati z vlaki. Ravnateljstvo drž. železnic mora te številke vedeti zato, da pripravi potrebno število posebnih in ojačenih vlakov. Zato prosimo in še enkrat prosimo: Hitite s pripravami! Prehrana Prodajalcem jestvin, pijač in spominkov bo dodeljevala prodajne prostore Kongresna pisarna v Gospodarski zvezi, Tyrševa c., pritličje — veža, vsak dan (ob nedeljah ne) od 18.30 do 20. Prodajni prostori bodo na parceli ob južni steni Stadiona. Ker poseti kongres veliko število inozemcev, naj imajo prodajalci čim dostojnejše okrašene prodajne prostore. Prodajalci naj imajo bele predpasnike, prodajalke črne halje in bele oglavnice. Možnost prodaje bo v soboto 29. julija in v nedeljo 30. julija Ker bo veliko število posetnikov kongresa v Ljubljani že v soboto, nočevali bodo predvidoma v neposredni bližini Stadiona, bo možnost prodaje tudi v noči v soboto 29, julija. Obrtna dovoljenja, koncesije, odnosno prenose točilne pravice si irorajo prodajalci oskrbeti pravočasno sami. Cena za tekoči meter prostorov bo 50 din plačljivo v naprej. Brat danskega kralja v Ljubljani Ljubljana, 8. julija. Kakor smo že poročali, je prispel na Bled brat danskega kralja Nj. kr. Visočanstvo princ Harald s svojo soprogo Nj. kr. vi«, kneginjo Heleno ter sinom princem Olafom. Nastanil se je v Park hotelu, kjer je ostal dva dni. Danes dopoldne pa je prispel v Ljubljano, kjer si je ogledal vse znamenitosti mesta. Sel je na Grad, kjer je užival v panorami LJubljane, nato si je ogledal stolnico, magistrat, njegovo zanimanje je vzbudil tudi Robbov vodnjak pred magistratom, šel je tudi v Tivoli In obiskal Narodno galerijo, tako da 6i je v glavnem dodobra ogledal Ljubljano. Na tem ogledu Ljubljane ga je spremljal danski konzul v Ljubljani g. inž. Tomo Knez. Nato je odpotoval s svojim spremstvom proti jugu naše države, katero si hoče tudi še podrobneje ogledati. Graška »Tagespost« je spet nasedla Dr. Korošec zdrav in zadovoljen Graško Tagespošto so zopet enkrat potegniti njeni informatorji izza tostran meje. Razširila je namret razburljive vetti o nepovoljnem zdravstvenem stanju predsednika senata g. dr. A. Korošca. Te novice pa so seveda izmišljene, ker je g. predsednik dr. Korošec zdrav in zadovoljen. Hrvati pri Mariji Bistriški - Zagreb, 8. julija b. — Danes zjutraj je krenila pod vodstvom zagrebškega nadškofa, prevzv. gospoda dr. Alojzija Stepinca velika procesija nekaj tisoč meščanov na romanje v Marijo Bistrico. Prva skupina je odšla po sveti maši pred zagrebško katedralo ob pol 4 zjutraj. Z njo je odšlo še nekaj skupin iz drugih cerkva. Letošnje romanje je peto, ki ga vodi prevzv. g. dr. Stepinac. Obenem je pa tudi petletnica njegovega nadškofovskega delovanja. Seja SUZ0R-Ja Zagreb, 8. julija, m. Danes se je vršila seja SUZOR-ja, kateri (e prisostvoval delegat ministrstva za socialno politiko Dušan Jeremič. Najvažnejše vprašanje je bilo vprašanje reorganizacije zdravniške službe. O tem vprašanju se je vršila obsežna debata včeraj in danes. Sprejet je statut, po katerem se vsa kompetenca krajevnih samouprav (okrožnih uradov) prenese na administracijo SUZOR-ja, tako da krajevne samouprave ne bodo imele več nikake ingerence na sistem zdravniške službe. Razen tega so bile rešene še nekatere druge stvari, tako dovolitev posojila drinski banovini v znesku 27 milijonov din. Sprejet je bil pravilnik za kredite, odobren; so bili krediti za centralno kartoteko pokojninskega zavarovanja v Zagrebu, odobrena jc bila zgradba v Sarajevu, potem adaptacija zgradbe v Osijeku, dovoljeno je bilo posojilo Merkurju in mestni občini ljubljanski, odobreno je , Z Bleda Jahja paša na Bledu led, 8. Julija. ! Na Bled je prispel dopoldne egiptovski zunanji minister Jahja paša s svojim spremstvpm. Postaja je bila okrašena z zeienjehi In egiptovsko in jugoslovansko zastavo. Pred postajo so že č:it-kali avtomobili. V prvem avtomobilu so je odpeljal egiptovski zunanji minister in generalni tajnik predsedništva vlade Hamuid Padui paša v spremstvu Avgusta Bukovca. Vsi trije so se odpeljali z avtomobilom na Brdo, kjer je knez namestnik Pavle egiptovskega ministrskega predsednika sprejel v avdijenco. Ostali gostje so se odpeljali z avtomobili na Bled, kjer je knez namestnik egiptovske goste pridržal na kosilu. Ob 3. popoldne se je minister Jahja paša s svojim spremstvom odpeljal na Bled. Zvečer bo prirejena v hotelu Toplice na čast egiptovskim gostom večerja, ki se je udeleži tudi ban dr. Natlačen. Po večerji so se egiptovski gostje odpeljali nazaj v Belgrad. Danes dopoldne Je sprejel v poslovilno avdijenco knez namestnik Pavle bivšega nemškega vojnega atašeja v Belgradu generala von Fabera. General von Faber je dalje časa ostal na Brdu, nakar se je vrnil na Bled. Čez nekaj dni odpotuje v Berlin. Kranj-Brdo, 8. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je blagovolil sprejeti danes v dvorcu na Brdu v avdijenco egiptovskega zunanjega ministra, Nj. eks. Abdul Fetah Jahja paša. Po končani avdijenci je Nj. kr. Vis. knez namestnik pridržal Jahjo pašo na kosilu obenem z njegovo ekscelenco Abdel Hamid Badui pašo, kraljevskim svetnikom pri predsedništvu egiptovske vlade, ter njegovo ekscelenco Ali Seri Oinar-bejem, egiptovskim poslanikom v Belgradu, ki sta bila v spremstvu egiptovskega zunanjega ministra. »Nova doba sporov« med Bolgarijo in Romunijo BukareSta, 8. julija, b. V zvezi s pisanjem nemškega tiska o bolgarskih revizionističnih zahtevah piše glasilo romunskega zunanjega ministrstva »Timbul«, da pomenja pot bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova »novo dobo sporov« med Bolgarijo in njenimi sosedami. Rcmunski listi opominjajo Sofijo, naj ne pade v napake preteklosti, ker bi to v sedanjih razmerah moglo imeti težje prslcdice za Bolgarijo. Madžarski fasisti v eni fronti Budimpešta. 8. julija. TG. Časopisi objavljajo kot veliko politično zanimanje vzbujajočo novico, da se je vseh pet skupin, v katere so bili pri volitvah razdeljeni madžarski narodni socialisti ali fašisti, kakor jih tudi imenujejo (ki nosijo ime »p u š č i č a s t i h k r i ž e v«) zedinilo v eno samo stranko. Vse stranke so podpisale sporazumno pogodbo, ki je bila tudi objavljena. Vse stranke bodo složno nastopale v parlamentu, bodo složno vodile propagando po deželi, bodo skupno izvajale program in bodo nosile tudi skupen strankin znak. »Syobodne strokovne organizacije« Socialistično glasilo skoro v vsaki Številki piše o svoji svobodni strokovni organizaciji, kakor da svobodo samo socialisti poznajo, imajo in delijo. Bolj prikrito še prizna za »svobodne« komuniste, krščanske in narodne socialiste, odreka pa imenoma svobodo ZZD in pa hrvaškemu del?vsketnu gibanju, ki gre z dr. Mačkom. Kako je z marksistično svobodo, smo mnogoteri poskusili na lastni koži. Evo nekaj dokazov, ki jih našteva spomenica, katero je izdali za svojo 25 letnico Jugoslovanska strokovna zveza. Piše takole: »Glejte, zdaj so vstali zoper nas ljudje iste krvi in jezika, slovenski delavec je planil na slovenskega delavca. Socialni demokratie so segli po nedemokratičnem orožju terorja zoper naš proletarigt Začeli so na Koroškem na kraju, kjer je ljudstvo bilo najbolj potrebno naše Zveze. Prva žrtev je bil mladenič, ki ie vodil našo četico in preživljal starše. Bil je domačin in delavec Andrej Plajer. Vzeli eo mu socialni demokrati kruh, vrgli so ga ven iz tovarne in moral je bežati iz domačega kra;a in tam pustiti nepreskrbljeno mater in sestro. Istotam so nekaj dni pozneje stopili socialni demokrate v zvezo z nemškimi Četami. Ovajali so rojake. Na ovadbo socialistov so aretirale nemške čete gostilničarko Ano Male, pri kateri je skupina JSZ zborovala. Tretja žrtev je bil predsednik Jugoslovanske strokovne zveze na Jesenicah, Ivan Korošec. Na Jesenicah so soc demokratje z grožnjami, da oškodujejo naše ljudi na zaslužku m jih vržejo ven iz tovarne, prisilili več omahljivcev v socialdemokra-tični tabor. Ko se jim niso vsi vdali, so začeli z dejanskimi nasiljtvi. Najprej je moral trpeti nasilstvo Ivan Korošec. Ko niso prejšnji roki nič pomagali, so mu določili končni rok treh dni, da se vpiše v social-demokratično organizacijo. Dne 17. februaria so ga izgnali iz tovarne. Korošec ima na Jesenicah dom in družino.« Spomenica naSteva Se desetine nasilstev, ki so jih zakrivili socialni demokratje nad tovariši sodelavci, zato ker niso bili njih mišljenja, tako na Jesenicah, v Trbovljah in Hrastniku. Nasilstva so se pa dogajala tudi drugod. To je bilo tedaj, ko so bili v premoči, da so lahko vse pokazali, kaj so in kaj znajo. Danes pa ti ljudje zopet ponujajo svobodo. Prav sklepa spomenica tedanje JSZ, ko pravi, da se je misel svobode in demokracije najbolj teptala in onečaščala po onih, ki jo ma|0 največkrat na jeziku. Madžarski narodni socializem, ki razpolaga v parlamentu z 52 sedeži, je s tem dobil mogočno udarnost in se odgovorni politični ljudje sprašujejo, od katere strani dobiva to gibanje denarne vire, ki so za njen razmah potrebni. Iz Slovaške Bratislava, 8. julija. A A. Havas. Novi slovaški proračun predvideva na osnovi ekspozeja finančnega ministra eno milijardo 228 milijonov kron dohodkov ter eno milijardo 533 milijonov kron izdatkov. Deficit znaša 305 milijonov kron. Boji pri Kantonu Kanton, 8. julija. A A. Očividci so izjavili dopisniku Reuterja, da so videli včeraj najmanj 10 tovornih avtomobilov z mrtvimi japonskimi vojaki. Ti tovorni avtomobili prihajajo iz zapadnih krajev, kar očividno potrjuje prejšnje vesti o borbah severnozapadno od Kantona. V Tijencinu je bilo včeraj veliko protiangle-ško zborovanje, ki so ga sklicale japonske oblasti. Drobne novice Reims, 8. julija. AA Havas: Vojaško letalo je s krilom udarilo ob drevo ter se razbilo. Od 4 članov posadke so trije mrtvi, četrti pa ranjen. Stockholm, 8. julija, AA. Štefani: Neki Švedski arheolog ie odkril v okolici Halkenberga v zapadni Švedski naselbino iz kamenite dobe ter dragoccne arheološke predmete kakor sekire, puščice in drugo. . Madrid, 8. julija. A A. Havas: Državni tožilec vo-laSkega sodišča zahteva smrtno kazen za obtoženega Basteira. Washington, 8. julija. AA, Reuter: Vodno letalo »Yanke Clipper« je odletelo ob 9.25 na svoj prvi redni prekooceanski polet. Poveljnik tega vodnega letala misli, da bo prispel v Soulhampton v 24 urah. Tripolis, 8. julija. AA. Štefani: Maršal Balbo je izvršil inšpekcijo v pokrajini Džedela ter si ogledal dela pri graditvi italijanskih kolonij. Stockholm, 8. julija. AA. Štefani: V bližini Simrishama so pri izkopavanju našli ladjo iz kamene dobe. Za okostje, ki so ga našli v grobu, mislijo, da je še iz pred 4000 let. Rim, 8. jrlija. A A. Štefani: 2ena nekega rudarja v Momodosoli je rodila danes 6vojega 15 otroka. London, 8. Julija. AA. Reuler: V finalu teniških tekem je Alice Marble zmagala nad Stam-mersovo s 6:2, 6:0. Alice Marble je osvojila letos teniško prvenstvo v NVimbledonu. posojilo pol milijona din občini Črnomelj ln Šibenfku V znesku 2 in pol milijona din. Končno je bilo odobreno razširjenje okrevališča na otoku Krku in nadzidava uradnega poslopa Okrožnega urada v Ljubljani. Seja se nadaljuje prihodnji petek. Delavske borbe v Belgradu Belgrad, 8. julija. AA. V zvezi z mezdnimi pobudami. ki jih v zadnjem času izvaja »Jugoras« je bil snoči v veliki dvorani Delavske zbornice zbor gradbenih dclavccv, katerih se je udeležilo več ko 2000 oseb. Zborovanje je otvoril predsednik sekcije gradbenih delavcev v Jugorasu Saia Ku-lundjija, ki je v 6vojcm govoru obrazložil težki položai gradbenih delavcev v Belgradu in navaja!, da so opekarski delavci stopili v stavko, da bi na ta način uredili 6voje delovne in plačilne odnosa z delodajalci. Gradbeni delavci so z bučnim plo«j kanjem pozdravili borbo opekarskih delavcev. Na* to je govoril tajnik delavske zbornice Ljubomir Matič, nakar je gradbeno delavstvo sklenilo bojkotirati kolektivno pogodbo, ki jo je URS sklenil z njihovimi delodajalci brez vednosti in pristanka gradbenih delavcev. Končno je to veliko zborovanie gradbenih delavcev pooblastilo 6Vojo 6ekcijo pri Jugorasu, naj v njihovem imenu predloži delodajalcem nov predlog kolektivne pogodbe. Gospodarsko-trgovski visoki šoli v Zagrebu in Belgradu Belgrad, 8. jul. AA. Ministrski svet je na svoj li seji 17. junija odobril uredbo z zakonsko močjo o gospodarsko-trgovski visoki šoli v Belgradu ter uredbo z zakonsko močjo o gospodarsko - trgovski visoki šoli v Zagrebu, ki jo je predpisal prosvetni minister na podlagi § 41, točke 4 fin. zakona za leto 1939-40. S tema uredbama je bila izvršena pomembna preosnova v učnem sestavu teh visokih šol. Organizacija teh visokih šol je izenačena z avtonomijo, ki jo imajo naša vseučilišča, izpeljana pa je na popolni osnovi z ozirom na današnje stanje znanosti ter z ozirom na potrebe našega gospodarskega življenja in gospodarskih organizacij. S tem je prosvetni minister Stevan Čirič pokazal ne samo, da dosledno izvaja svoje obljube, ki jih jc storil o priliki zadnje preračunske debate v narodni skupščini, temveč da smatra v veliki meri avtonomijo univerz ter visokih šo! kot neobhodno podporo za uspešen znanstveni in učni napredek, pri nas. V tem je našel polno podporo pri kr. vladi. Šolske oblasti teh visokih šol so: rektor, pro-rektor, dekan, prodekan, senat visoke šole, profesorski svet, nižje in višje disciplinsko sodišče ter sodišče za slušatelje Pri doktoratih je možna specializacija v več znanstvenih skupinah. Pomembna novost )e ukinitev sprejemnega izpita, ki je obstojal na ckonom6ko-komercialni visoki šoli v Belgradu. Gibanje monopolskih delavcev Belgrad, 8. jul ja, AA. O priliki revizije pravilnika o mezdah stalnih monopolskih delavcev, pravilnika o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev ter drugih prdepisov, je osrednje tajništvo delavskih zbornic v Belgradu sklicalo konferenco predstavnikov vseh delavskih zbornic z dvema ali trema članoma monopolskih strokovnjakov odnosno delavcev z namenom, da delavske zbornice izdelajo skupni predlog o svojem stališču do fph vprašanj in do spremembe, s katero naj se poboljša stanje monopolskih dclavcev. Nemško letalo pristalo na Vranskem Danes, 7. julija, okrog poldne se je po par-kratnem kroženju nad trgoin spustilo na Schwent-nerjevem travniku za pokopališčem nemško šolsko letalo z značko WL — ERCX. Ne daleč vstran je v hmeljskih nasadih, katere je toča prejšnji mesec zelo hudo poškodovala, imel opravka podžupan g. Schwentner, ki je brž pritekel in je pilota, ki je opazil pomoto in hotel takoj spet odpeljati, energično pozval naj obstane. Medtem se je že zbralo več ljudi in pilot je seveda moral, čeprav nerad, motor ustaviti. V letalu, ki je za dve osebi, je bil samo mlad 23 leten nemški vojaški pilot Herbert Gorzolka, doma iz Šleziie. Povedal je, da je bil namenjen iz Gradca v Celovec in da je zašel. Pozneje so prišli orožniki in napravili zapisnik in letalo za-stražili. Naslednji dan, v soboto, je letalo odletelo nazaj v Nemčijo. Dijaki, ki želijo odslužiti vojaški rok Belgrad. 8. juli ja. A A. Di jaki, ki so bili re-krutirani leta 1938 in prej in ki imajo pravico na dijaški rok po čl. 49 a, točka 1 zakona o ureditvi vojske in mornarice* to so dijaki, ki imajo najmanj višji tečajni izpit na gimnaziji ali realki ali so končali popolno srednjo strokovno šolo s končnim izpitom, ki odgovarja višjemu tečajnemu izpitu), ki želijo stopili letos v kader, naj predložijo prošnje za vstop pristojnim vojnim okrožjem naj-dalje do t. avgusta t. 1. Prošnji naj prilože izpričevalo ali potrdilo o navednih izpitih. (Mva Dj. št. 14.268 z dne 6. julija 1939.) Poraba »notranjih« dinarjev Belgrad, 8 julija. AA. V nekaterih dnevnih časopisih so bili objavljeni članki, v katerih so podane razne prognoze glede uporabe inozemskih »notranjih« dinarjev za favoriziranje izvoza, in v katerih se delajo obračuni 6 tečajem funta, ki je znatno večji od borznega tečaja. Da ne bi bilo v gospodarskih krogih zmede, se sporoča, da so objavljeni obračuni v navedenih člankih popolnoma poljubni in daleč od intencij merodajnih činiteljev. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kralj. Jugoslavije.) Osebne novice Belgrad, 8. julija, m Na predlog finančnega ministra 6o kraljevi zastopniki podpisali ukaz o upokojitvi dr. Milorada Nedeljkoviča, dosedanjega generalnega ravnatelja Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije. — Za novega generalnega ravnatelja Poštne hranilnice je postavljen dr. Milenko Markovič, glavni tajnik Zveze denarnih zavodov v Zagrebu. Belgrad, 8. Julija m. Z odlokom socialnega ministra je postavljen za zdravstvenega pristava 8. skup. pri okrajnem načelstvu v Logatcu dr. Josip Strna'd: za administrativnega uradnika bolnišnice za duševno bolezni v Novem Celju je postavljen v 8. skup. s prvim periodskiin poviškom Ivan Adamič iz Ljubljane. Za administrativnega uradnika v državni bolnišnici v Ljubljani je postavljen Ivan Zdolšek iz Novega Celja. Belgrad, 8. julija, m. Vodstvo JRZ Je v vsem izvršilo proosnovo JRZ v Br-lgradu, Zemunii in Pančevu. Zaradi tega se bodo nocoj sestali delegati vseh krajevnih pododborov ter bodo izvolili nov mestni odbor za Belgrad. Zemun in Pnnčevo. Belgrad, 8. julija, m. Prosvetni minister je odobril čitanki Rožman-Vagner: Slovenska zemlja, čitanka za prvi razred m.-ifanskih šo! in Slovenska beseda, čitanka za drugi razred mcičanskih šol. Jahja pasa v Sloveniji Egiptski zunanji minister o slovenskih dekletih, ki so zaposlene v Egipta t »2lva vez prijateljstva med obema državama« •I : VV\*1 * sk i: J sil , Le Icotor tncv narediti (colo Icokor more perilo čislo oprah le dobro milo. TerpenHnovo milo Zlalorog do goslo belo peno, Ici z lohkolo odstrani vsako umazanijoj Le malo Iruda - in perilo je snežno belo^ prijelno poduhleva in oslane dolgo trdno. -'j Od lev« proti desni: NU rtrnanfl minister Clne i i« pa i* in egiptski poslanik ▼ Ljubljana, 8. julija. J Davi se je pripeljal v Slovenijo egiptski zunanji minister Jahja paša, da se pokloni knezu namestniku, ki ga bo sprejel na Brdu. V ministrovem spremstvu so potovali Badani paša, ki ima kot kraljevski svetovalec pri predsedništvu vlade izredno visok položaj, ki ga nobena osebna sprememba v vladi ne more prizadeti, nadalje pomočnik zunanjega ministra poslanik Hasuna beg ter Omar paša, egiptski poslanik na našem dvoru. Od strani našega zunanjega ministrstva sta bila egiptskemu državniku dodeljena v posebno častno spremstvo svetnik zunanjega ministrstva Avgust Bukavae in pisar J. C u k i č. Z egiptskim zunanjim ministrom je potoval tudi politični urednik vladnega lista >A1 Balagh« g. Abd E1 M a n c i m II a s a n ter številno varnostno spremstvo. V Ljubljani ni bilo nobenega uradnega sprejema. Egiptski zunanji minister je med tem, ko je vlak stal na postaji, sprejel zastopnike tiska ter dovolil »Slovenčevemu« zastopniku dalj-ii razgovor v salonskem vozu. O. Jahja paša je takoj navezal pogovor na slovenske izseljence, ki imajo vetje naselbine v Aleksandriji in v Kairu. Pokazal je, da mu to vprašanje nikakor ni tuje, ampak da ga pozna v podrobnostih. On ve, da so Slovenke v velikem številu prihajale v Egipet ie v predvojnem lasu in da so jih kot pridne in zanesljive povsod visoko iislali. On pozna vet boljših družin, ki imajo zaposlene Slovenke. Pristavil je, da so ohranile zvestobo do svoje prelepe domovine in do svojega naroda. Zanimal se je, kako je z izseljevanjem v povojni dobi. Ko se mu je pojasnilo, iz katerih krajev so se v povojni dobi priseljevala slovenska dekleta, je dodal, da ga veseli, da so tako nacionalno zavedne. Tudi delovanje zavoda šolskih sester v Aleksandriji mu je znano in mu vlada rade-volje priznava, da opravlja veliko kulturno in socialno delo, ki pomeni Se eno prijateljsko vez vel med obema državama. Jahja paša se je zanimal, ie se slovenske izseljenke kaj vratajo v domovino in le prinesejo kaj prihrankov v domovino, ko so znane kot skromne in varčne. Egiptski zunanji minister je z veseljem poslušal pojasnila, da so se nekatera Kjuseivanov na Bledu Sestanek s Cincar-Markovičem Bled, 8. julija. Jutri popoldne se pripelje na Bled čez Jesenice bolgarski predsednik vlade Kjuseivanov v spremstvu ministrov Altimova in Sertilova. Iz Bel-grada pa prispejo naš zunanji minister dr. Cincar Marknvič s šefom kabineta, bolgarski poslanik Popov in naš poslanik v Sofiji Jurišii1. Nastanili se bodo v hotelu Toplice, kjer bodo tudi posveti. Bolgarski predsednik vlade Kjuseivanov bo za čas svojega bivanja na Bledu tudi obiskal kneza namestnika Pavla na Brdu. Kdo je močnejši Paril, 8. julija. A A. Havas. »Petit Parlslen« navaja številke o francoskih in angleških pomor-ekih silah ter pravi, da imata Francija in Anglija skupne 574 edini« ■ 1,710.0(1« tonami, Nemčija ln Italija pa Imata skupaj 811 edinic s 596.000 tonami. Vojne ladje, ki se sedaj gradijo In ki se hod« gradile, bodo dale angleški in francoski mornarici se večjo nadmoi Byrd na Južni tečaj Wa»hington, 8. julija. A A. DNB. Predsednik Roosevelt je odobril zakonski načrt o organizaciji odprave na Južni tečaj, na čelu katere bo admiral Byrd. Odprava je pooblaščena proglasiti lastninsko pravico Zedinienih držav nad ozemljem, ki ga bo proučevala. Odprava se bo podala na pot v prvi polovici oktobra i r-M a r k o ▼ i Z , egiptski zunanji minister J a h -Belgradu Omar beg. slovenska dekleta v Egiptu dobro poročila in da so potem s svojimi podjetnimi možmi šla dalje po bližnjem Orientu ter pokazala mnogo trgovske podjetnosti, in je napravil nekaj ljubeznivih pripomb tudi na naslov brhkosti slovenskih deklet. Ob zakljutku je omenil, da bo egiptska vlada radevolje in v prijateljskem razpoloženju obravnavala vse želje, ki bi jih izrazili slovenski izseljenci, ker želi, da bi te naselbine bile poleg drugih gospodarskih vezi, stalna živa vez prijateljstva med Egiptom in Jugoslavijo. Minister Jahja paša je nadalje omenil, da je tudi pri Sueškem prekopu zaposlenih mnogo Jugoslovanov. Nekateri med njimi so kot krmarji priznani strokovnjaki, čemur se on ne čudi, ko ve, kako sijajen rod prebiva po jugoslovanski jadranski obali. Pogovor je nato prešel na vprašanja ge-spodarskega značaja in se je egiptski državnik v podrobnostih zanimal za gospodarski položaj Slovenije ter za odnošaje s sosednimi državami. Jahja paša je nato zaključil razgovor z izrazi hvaležnosti za prelepi sprejem, katerega je bil v Jugoslaviji deležen od strani svojega tovariša zunanjega ministra Cinrar-Markoviča, kakor tudi od strani vsega prebivalstva. Nad lepoto Slovenije je očaran. Ni pričakoval takšnih naravnih krasot, čeprav so mu pripovedovali, da mu ne bo žal obiska v Sloveniji. Z velikim veseljem zre nasproti pnklonilnemu obisku, ki ga bo napravil pri knezu namestniku, katerega modro državno vodstvo Egipet iskreno občuduje. V razgovor je velikokrat posegel tudi kraljevski svetnik Badaui paša, ki je pokazal globoko poznanje razmer v Jugoslaviji. Minister Jahja paša se je nato poslovil od časnikarjev, ki so mu želeli srečno pot, ter se odpeljal dalje proti Bledu. Zvečer se z brzovla-kom vrne nazaj v Belgrad, od koder bo odpotoval dalje na obisk pri grški vladi v Atenah. Od nedelje — do nedelje Zunanji pregled Ako se za pregled zunanjepolitičnih dogodkov spet poslužimo vojaškega izrazoslovja, da označimo položaj obeh nasprotujočih si taborov velesil ter stanje diplomatične borbe, ki se še vedno nadaljuje, dobimo naslednjo sliko: <• (lanska diplnmatična fronta. Položaj, ki je bil prejšnji teden dosti napet in je kazal vse znake, da se bo še zaostril, je v preteklem tednu popustil. Vsi listi napovedujejo pomirjenje in daljši odmor. Posebno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je to poudarilo in mora imeti za to svoje upravičene razloge. Katerim okoliščinam je treba pripisati ta nenadni, a dobrodošli preokret, danes ni mogoče z gotovostjo trditi. Nekateri listi pišejo, da je odločni nastop Anglijo, Francije in Poljske imel ta dobrodejni učinek, drugi spet naglašajo, da je sedaj napočil čas žetve, ko je treba zbrati vse napore, da se spravi živežni pridelek pod streho. Vsekakor pa je kljub temu obvisel v zraku še občutek, da bo gdanska kriza jeseni ponovno izbruhnila. Angleška fronta — tako bi rekli — je torej na tem prostoru zabeležila nekolikšen uspeh. Sovjetsko-ruska fronta. Pogajanja med Anglijo in Rusijo ne pridejo nikamor. Do sedaj je sovjetska vlada odbila še vse angleško-franco-ske predloge za sklenitev zveze, odnosno je vsakokrat Angliji in Franciji stavila nove, težavnejše zahteve, tako da se v Londonu in v Parizu sprašujejo, če se sploh še splača nadaljevati s pogajanji, ko pa ni izgleda, da bi bila Rusija voljna sploh kaj podpisati. Sovjetska Rusija bi očividno rada pogajanja tako zavlekla, da bi prej prišlo do oboroženega spopada med Anglijo in Nemčijo, preden bi bila ona obvezna priti na pomoč, odnosno če bi to ne bilo mogoče, da bi dobila od Angležev brezpogojni podpis za pomoč, kadar bi Rusija iz katerih koli njeni presoji prepuščenih rAzlogov v baltiških državah nastala potreba, da jih zasede, >da brani interese svoje lastne države«. Nekateri listi, med njimi tudi italijanski, pa so v preteklem tednu naglašali, da se sovjetom ne mudi podpisovati z Anglijo kakšne zvezne pogodbe, ker se sovj. vlada istočasno pogaja tuudi z Nemčijo za gospodarsko sodelovanje in da bo v ta namen prišel v Moskvo v posebnem poslanstvu prosluli poslanik von Papen. Na ruski fronti je torej angleška skupina doživela razočaranje, ki se ji mora zapisati kot neuspeh v prilog nemško-ita-Iijanskega tabora. Balkanska fronta. Za ta predel Evrope je najbolj značilen obisk, ki ga je bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov napravil v Berlinu. Uradno poročilo, ki je bilo o obisku izdano, zatrjuje, da vlada med Bolgarijo in Nemčijo iskreno prijateljstvo, ki se bo politično, gospodarsko in kulturno še poglobilo. Nemški listi pa pravijo, da bo Nemčija podpirala Bolgare pri zasledovanju njihovih teženj (v pogledu Dobrudže in dostopa do Egejskega morja!). Ker se je zadnje tedne v Največje orožarne na svetu To so tovarne družine du Pont de Nemours v Ameriki Letošnji dohodki znašajo 16 milijard din Nikdar niso tovarne za orožje toliko zaslužile, kakor v letošnjem poletju. Ogromna naročila, ki jim prihajajo iz Evrope, Amerike in Azije, jim zagotavljajo tako velikanske dobičke, kakor jih do-sedaj še ni bilo v zgodovini. Na čelu vseh tovaren pa stoje one, ki so v lasti družine Du Pont de Nemours v Ameriki. Ta družina je daleč najbogatejša na svetu. Samo dve najpomehnejši tovarni ki sta v njeni lasti, ji donašata letno več kot 150 milijonov dolarjev (8 miljard dinarjev) dobička. Če pa tekmovanje v oboroževanju še ne preneha, potem hodo njeni dobički letos in prihodnje leto presegali 300 milijonov dolarjev (16 milijard din). Neprestano napredovanje te francoske oro-žarske dinastije zadnjih 150 let, je čisto »vojski pojav v industrijskem življenju modernega časa. Pred poldrugim stoletjem se je Samuel izselil iz Francije v Ameriko Proti koncu 18. stoletja se je Pierre Samuel du Pont z dvema sinovoma iz Francije izselil v Ameriko. V tistem času 6e je trgovina s smodnikom nahajala izključno v rokah Angležev, ki ga niso prodajali le zelo drago v novi svet, ampak bi mogli V6ak dan svoje nabavke tudi ukiniti. Pierre Samuel, ki je bil jako podjeten mož in je bil tudi znanstveno izobražen, študiral je kemijot je hitro spoznal, kako dobičkanosno bi bilo zgraditi v Ameriki smodnišnico, ki bi deželo osvobodila angleJkcga trga. Dobil je dovoljenje, da si zgradi mali laboratorij v Brandvvine, 6 km od Wi!mingtona na reki Delavare. Podjetje je lepo procvitalo in je že v prvih šestih letih vrglo delnice z 20%. Tedanji predsednik Jefferson je bil nad tem tako navduScn, da je tudi z državnim de- J narjem podpiral podjetje. L. 1802 se je Samuelov •in vrnil v Francijo, da bi dobi! primeren kapital za razširitev svoje industrije. Tu je pariSld vladi predložil svoje načrte. Napoleon, ki je v njih videl možnost, da se Angležem zada gospodarski in politični udarcc, je podjetju naklonil veliko podporo. Tako je tovarna od leta do leta bolj rastla in se razvijala deloma tudi s francoskim denarjem. 30 let pozneje L'. 1820. so bile Du Pontove tovarne že največje za izdelavo smodnika v Ameriki in so »slovele po vsem svetu Dobavljale so smodnik ne le Ameriki, ampak tudi Španiji, Mehiki, Vzhodni Indiji in južno-ameriškim republikam. V krimski vojski je njihovo poslovanje zopet znatno naraslo. V tej dobi so pričele izdelovati tudi granate za Francoze, Angleže, Ruse in Turke. Ker je lastnik tovarne bil tudi proti suženjstvu, je postal uradni dobavitelj tudi za severno-ameriško armado v ameriški državljanski vojni. Ogromni dobički v svetovni vojni Toda največje dobičke je tovarna delala med svetovno vojno. Nad 407" vsega streliva, kar so ga Amerika, Francija in Anglija potrebovale, je bilo dobavljenega iz tovarn, ki stoje pod gospodarsko kontrolo te družine. Med vojno so Du Pontove tovarne zaposlovale 100.000 delavcev. Vojne dobavke med tem časom so bile prodane za 1 milijardo 250 milijonor dolarjev. Danes 6e tvrdka ne zadovoljuje več le s tem, da je največja orožarna na svetu. Podjetje se jc razširilo tudi na kemične in avtomobilske izdelke. Du Pontove tovarne izdelujejo danes tudi vse kemične in lekarniške izdelke, razna olja in gumijaste izdelke. Več kot tisoč raznih proizvodov mečejo te tovarne na trg in vsako leto prihajajo še novi produkti. Razumljivo je, da je bogastvo te družin« dane« naravnost pravljično. Skozi pet rodov se vedno bolj in bolj bogati. Značilno za Du Ponte je, da jako skupaj drže in da na ta način vsa delavnost pa tudi vsi dobički v družini ostanejo. Sofiji tolkla srdita diplomatska bitka med obema taboroma velesil, na katero stran bodo potegnili Bolgarijo, bi, sodeč po berlinskem obisku predsednika bolgarske vlade, rekli, da so zrnato v tej bitki odnesli predstavniki nemško-italijan-skega tabora in da se Bolgarija ne bo priključila angleško-francoski mirovni fronti, ki ima na Balkanu za seboj že Turčijo, Romunijo in Grčijo. Posebni pomen zadobivajo v tej zvezi tudi izjave bolgarskega ministrskega predsednika v Belgradu, ko jc dejal, da bo »jugoslovansko-bolgarnko prijateljstvo kiltalu dobilo priložnost, da pokaže vso svojo vrednost«. Kjuseivanov bo danes v nedeljo na Bledu. Japonsko-kitajska fronta. Japonska slavi tretjo obletnico začetka bojev s Kitajci v znamenju protiangleških demonstracij ter ob grmenju topov na mandžursko-sovjetski meji. Vendar pa je japonska vlada navzlic nasprotnemu videzu le pristala na to, da se l>o z Anglijo pogajala za mirno poravnavo sporov, ki so nastali v Tjencinu in v šanghaju. Anglija je pokazala močne živce in se ni pustila izzvati, da bi bila del svojega brodovja umaknila iz Evrope, kar so Japonci očividno na željo svojih evropskih zaveznikov Italije in Nemčije hoteli doseči. Japonska navzlic velikemu vpitju tiska očividno noče iti do skrajnosti. Borbe s sovjeti na mandžurski meji pa so jo neprijetno presenetile. Tudi vojaški uspehi na Kitajskem niso sijajni, ker je Kitajska tako rekoč še neranjena. Angleški tabor beleži torej na Daljnem vzhodu močne diplomatične uspehe. Ameriška fronta. Zedinjeno države severne Amerike so pretekli teden pokazalo, kam jih vleče njihovo politično srce. Predsednik Roosevelt hoče na vsak način dobili polnomočje, da bo smel v primeru vojne prodajati orožje Angliji in Franciji, čeprav bi država ostala nevtralna. To je nedvoumen znak za to, da stojijo Zedinjene države ob strani angleškega tabora in je treba tudi tukaj zapisati uspehe na račun angleške politike in angleškega tabora. * Presenečenje je v preteklem tednu vzbudila novira, da se bodo morali Nentri na Jut nem Tirolskem, ki je danes italijanska pokrajina, izseliti. Eni, ki bodo hoteli, v Nemčijo, drugi pa drugam v Italijo. Nemški in italijanski listi priznavajo obstoj takšne pogodbe med Italijo in Nemčijo. V zvezi s tem je vzbudila veliko zanimanje novica iz Berlina, da nameravajo južne Tirolce, ki bi se vrnili v Nemčijo, ponaseliti po južnem Koroškem. Toda vse podrobnosti o teh namerah še manjkajo. Domači pregled Vprašanje sporazuma s Hrvati se po pisanju srbskih listov razviia zelo ugodno. Največ pozornosti je zbudil članek navadno dobro poučene »Jugoslovanske pošte« v Sarajevu, ki piše, da ni izključeno, da se ne bi sporazum sklenil že v najkrajšem času. Se bolj določno pravi bel-grajska »Nezavisna tribuna«, ki je zelo resen list, da se obe stranki vnovič razgovarjata s trdnim namenom, da se sprava med Hrvati in Srbi sklene in da bivanje vladnega predsednika Cvetkovica na Bledu ni bilo nobeno letovanje, ampak da je bilo namenjeno reševanju našega največjega notranje-političnega vprašanja. Razgovori pa so se po trditvi tega lista v tem pravcu vršili tudi na V u ko vi Gorici. Značilno se zdi »Nezavisni tribuni« tudi, da vodilni politiki še niso šli na dopust in da se prvaki posameznih strank v prvi vrsti pečajo s hrvatskim vprašanjem. Pravi pa tudi, da, čeprav 6tvar sporazuma napreduje, nikakor ni res, da bi se bilo doseglo že popolno soglasje v vseh podrobnostih. V NiSu izhajajoča »Tribuna«, ki je glasilo JRZ, pa piše. da se razgovori o sporazumu nahajajo pred koncem in da ne bo treba nanj dolgo čakati. »Danes ali jutri bomo slišali, da je sporazum podpinan. kar nas nikakor ne bo iznenadilo, ker je ta sporazum z ozirom na svetovni položaj postal nujno |>otreben.« Hrvatska se I jarka stranka dr. Mačka sicer beleži vse te glasove, ni pa tako zelo prepričana, kakor srbska javnost, da bi se sporazum že danes ali jutri dosegel. Dr. Mačkovo glasilo pravi, da se je sporazum skoraj že dosegel, potem pa je zopet zastal Sedaj se je vprašanje sporazuma zopet poživilo in videli bomo, kakšen l>o konec. Na vsak način ni dobro, če se o sporazumu neprestano govori, ker lahko postane na ta način obrabljena stvar. Kaj te besede pomenijo, ni popolnoma jasno, zdi se pa. da Hrvati zavzemajo takozvano »čakajoče etališče«. — Bomo videli kdo ima prav — Hrvati ali Srhi? Politična propaganda na srednjih šolah. O tej stvari so govorili na svojem kongresu jugoslovanski gimnazijski profesorji, ki so obrnili |>ozornost nauČnega ministrstva in vse javnosti na politično propagando, ki jo vrši,o nekatere slranke med srednješolsko mladino. Očividno gre za komunistično propagando na enj in agitacijo fašiNtičnih elementov na drugi strani. Profesorji govorijo tudi o neki propagandi, ki sc širi iz inozemstva in ima namen, da bi omaiala v mladini zaupanje v moč naSe države. Profesorji so priporočili ministrstvu primerna sredstva zoper tako vplivanje na mladino. Zdi se. da je ta propaganda najmočnejša med srbsko šolsko mladino. 100.000 zidarjev stavka v Ameriki Newyork, 8. julija. AA. Havas. Stavka Zveze zidarskih delavcev, ki se je začela v podporo brezposelnim, se vedno bolj širi. Sedaj stavka okoli 100.000 zidarskih delavcev v Ne\vyorku, San Francisru, Chicagu in Toledu. Organizacija štejo 2 milijona čianov Stran 4 >m.iOVENEC<, dno 9. JuHJa 1939. Stav. J34. (jjO4pOUtV0 Starostno zavarovanje obrtništva tmrtni zakon, ki je stopil v veljavo leta 1932, je v § 881 predvidel tudi ohvezno zavarovanje obrtništva za primer nezgode, za primer starosti, smrti in onemoglosti (peuzijsko zavarovanje) in za primer bolezni. Ministrstvo trgovine in industrije je začetkom letošnjega leta izdelalo načrt uredbe za zavarovanje obrtnikov. O tej uredbi se je razpravljalo na številnih obrtniških zborovanjih in konferencah vseh obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki. Obrtništvo je prišlo do zaključka, da uredba ne zadovoljuje, /lasti se je oj>ozar-jalo, da bi prispevki (premije), ki bi jih morali plačevati obrtniki, pomenili za šibkega obrtnika preobčutno breme, dočim bi bili prejemki, ki bi jih obrtnik prejemal od svojega zavarovanja, prenizki. Stavili so se konkretni predlogi, da se najdejo sredstva in možnosti, da se na eni strani znižajo premije in s tem olajša obrtništvu breme, na drugi strani pa čim bolj povišajo prejemki zavarovanja v korist obrtnika in njegove družine. V ta namen se je med drugim pokazala tudi nujna potreba, da se zberejo čiin točnejši statistični izdatki za vse obrtništvo in za vsakega poedinca, na podlagi teh statističnih podatkov se bodo mogla izvršiti g strani strokovnjakov zavarovalno- ' tehnična izračunavanja, ki bi pokazala, kje in kako se more obremenitev obrtnika olajšati ter na drugi strani izboljšati njegove prejemke od zavarovanja. Vse zt>orniee v državi so pristopile k zbiranju statističnih podatkov. Tudi ljubljanska zbornica je raz|>oslala vsem združenjem vprašalne pole, ki jih bodo izpolnila združenja in obrtniki. To delo se ima izvršiti v teku meseca julija in avgusta. Kakor čujemo, se pojavljajo med obrtništvom pomisleki in neka bojazen proti zbiranju teh statističnih podatkov. Smatramo zato za nujno potrebno opozoriti, da se vse to delo vrši izključno le v namenu, da se obrtniku koristi in da je zato v interesu obrtnika samega, da se zberejo čim točnejši podatki ter na podlagi tega doseže Čim daleliosežnejše omiljenje obremenitve, na drugi strani pa čim ugodnejši prejemki iz zavarovanja. Pomanjkljivi podatki bi bili samo v škodo obrtništva. Ministrstvo trgovine in industrije je namreč odločilo, da uredbo o zavarovanju obrtništva uveljavi. Dolžnost obrtništva je zato, da v lastnem interesu sodeluje pri pripravah, da se obvaruje škode lit da se bo vpoštevalo njegove upravičene polrebe, želje in zahteve. IGILISESDS^E* \S ?=■ UP* ^ 1 Liube,en >n umetniško Danes ob 17, 19 in 21 VOVtflirrK WdmWo-godbene carine vezane na višino avtonomnih |>o-stavk. Pri nekaterih pozicijah pa bo nastopilo znižanje pozicij. Izmenjava not o carinskih vprašanjih med Nemčijo in Jugoslavijo vsebuje poleg nekaterih sprememb priloge k nemško-jugoslo-vanski pogodbi z dne 1. maja 1934 (uvoz v Nemčijo) tudi ureditev še od oktohra lani obstoječih jugoslovanskih želj glede ureditve pogodbenih ca-, rin za volneno predivo in dele biciklov in nemške želje, da se uvede posebna pogodbena carina za viveral. Nemško poročilo pravi nadalje, da je Nemčiji uspelo doseči oprostitve nekaterih vezav in nove vezave, pa tudi jugoslovansko znižanje carin za dele mot. koles, konz. stekla in steklenic za mleko. H Kino Kodcljevo te/. 4/ 64 n Danes ob pol 6. In pol 9. url najbolj aktualni film sedanjosti z Victor Francenom in Vero Koreni: Skrivnost Naglnolove Črte Pretresljiva tragedija patrijota v okviru skrivnostnih utrdb na francosko-nemški meji. Otok smeha Pat In Patachon, Lucie Englisch, Rudolf Carl Potrdila o velikosti neposred. davka zaradi odmere šolnine Dravsko finančno ravnateljstvo razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravsko linančno ravnateljstvo v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za šolsko leto 1989-40, že v juliju ali vsaj v začetku avgusta t. 1. Upokojenci, ki plačujejo razen uslužbenskega davka na pokojninske prejemke tudi davek po kateri drugi obli i k, za katerega so obremenjeni pri davčni upravi, naj naslove svojo prošnjo na pristojno davčno upravo, vložo pa naj jo neposredno pri finančnem ravnateljstvu, ki jo bo poslala pristojni davčni upravi s podatki o velikosti uslužbenskega davka na pokojninske prejemke. Prošnjam, kolkovanini z 10 din, je treba priložiti za potrdilo kolek pa 20 din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. Zaposlenost v aprilu T« pravkar sestavljene statistiske članstva OUZD v Zagrebu je posneti, da je število zaposlenega delavstva naraslo od marca na april za 9519 na 713.052. V primeri z aprilom lanskega leta je število zavarovancev naraslo za 7677. Zanimivo, da je od aprila lanskega leta do aprila letošnjega leta nekoliko padlo število moških za-zavarovancev, povečalo pa so je število zaposlenih žensk. V primeri * lanskim letom Izkazuje največji prirastek tekstilna industrija, delavstvo, zaposleno pri javnih delih in pri gradbi prevoznih sredstev ter pri zasebnih prometnih podjetjih in v kemični industriji. Zmanjšanje zaposlenosti je zabeležno pri gozdno-žagarski industriji, tobačni industriji, visokih gradbah, industriji kamenja in zemlje, hišni slttžinčadi ter v kovinski stroki. Največje povečanje zaposlitve Izkazuje OUZD v Belgradu, nadalje niški in ljubljanski ter su-šaški. Zmanjšanje števila zavarovancev izkazujejo uradi v Sarajevu. Osijeku, Skopii'i, Banja Luki, Suliotici, Dubrovniku, Karlovcu, Novem Sadu in Somboru. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla v primeri z marcem 1939 za 0.23 din, v primeri z lanskim aprilom pa za 0.S0 na 23.93 dinarjev. Skupna zavarovana mezda je znašala 426.86 (inarca 417.25, aprila 1938 pa 40d.2(i) milijonov dinarjev. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim ičinkom. Ogl. ul S. br. 30474/35« Slinavka In parkljevka v Sloveniji Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja slinavka in parkljevka še v sledečih okrajih: Okraj Brežice: Sp. Ribnica, Vel. Cirnik obč. Vel. Dolina. Okraj Črnomelj: Dragatuš, Obrh, Knežina, Zapudje obč. Dragatuš; Bereča vas, Radovica obč. Metlika okolica; Lešče obč. Radatoviči; Damelj, Drenovec, Suhor, Nova Lipa obč. Vinica. Okraj Kamnik: Klane, Potok obč Komenda. Okraj Kočevje: Kuželj, Laze, Puc, Štajer obč. Fara; Livold obč. Kočevje okolica. Okraj Kranj: Britof ob. Predoslje; Predoslje obč. ista; Trboje obč. Smlednik; Prebačevo, Šenčur, Voklo obč. Šenčur, Okraj Iraško: Hrastnik obč. Hrastntk-Dol; Konc obč. Laško; Laško obč. ista; Breg, obč. Loka pri Zidanem mostu; Gor. Rečica, Strmca obč. Sv. Krištof. Okraj Ljubljana okolica: Fužine obč. Dobru- nje; Vinje obč. Dolsko; Brezovica obč. Medvode} Zbil je obč. Medvode; Sp. Pirniče obč. Šmartno pod Šmarno goro; Brod obč. Št. Vid nad Ljubljano. Okraj Radovljica: Gozd obč. Kranjska gora; Planica obč. Rateče. Okraj Šmarje pri Jelšah: Kozje obč. Ista; Kunšperk obč. Sv. Peter pod Sv. gorami; Polje, Sv. Peter pod Sv. gorami obč. ista. 10kraj škotja Loka: Stara Oselica obč. Oselica. Interni dinarji In premilranje liro*a. Is Belgrada poročajo, da vprašanje premiiranja izvoza s pomočjo internih dinarjev še ni rešeno. To vprašanje je sicer obravnaval že devizni odbor pri Narodni banki, vendar dokončnih sklepov že ni in je bilo sklenjeno predloge izročiti izvoznemu odlioru, ki se bo prihodnji teden sestal in konstituiral. Pogajanja s Poljsko odložena. Čeprav je Poljska že večkrat predlagala naši državi, da bi se pogajanja za sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma začela ta ali prihodnji mesec, do pogajanj ne bo prišlo, ker je po vesteh iz Belgrada naša delegacija za ta pogajanja stalno zaposlena in bi se pogajanja lahko vršila šele v jeseni, odnosno v oktobru. Frankiranje blaga v izvozn. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča vsem izvoznikom živih prašičev :n goved za Nemčijo, da morajo po iiotrdilih Zavoda, izdanih počensi s 3. julijem 1939, frankirali blago do nemške meje, t. j. do Maribora ali do Hegyeshaloma (če gre blago skozi Madžarsko). »Isisc, d. d., Zagreb. Vpisan Je nov član uprave dr. Ziminermann Branko, odv. v Zagrebu. f Največja drama človeštva ▼ >ve-tovni vojni Junaki z Harne Predstave ob 17., 19. in 21. uri Kino Matica Telefon 21-24 Razstava malih živali I. banovinska razstava rejcev malih živali, ki bo v okviru kmetijske razstave na letošnjem Jesenskem velesejmu v Ljubljani, bo pokazala širši javnosti, kaj zmore smortna reja, saj bo nudila našim rejcem priliko, da pokažejo uspehe dosedanjega svojega dela. Kmetijski oddelek kr. banske uprave si poleg številnih rejskih organizacij in rejskih središč močno prizadeva to gospodarsko panogo čim bolj spopolniti in to spričo velike važnosti, ki jo zavzema reja malih živali zlasti za malega človeka. Reja malih živali Izpolnjuje v službi narodne skupnosti neobhodno potrebne dolžnosti nas vseh, četudi morda ni tovrstna reja v sestavu gospodarskih prizadevanj poklicnih oblasti njen najpdgla-vitnejši gospodarski cilj. Male živali goje sicer le revnejši sloji, industrijski in kmetski delavci, kočarji, rudarji, vojni invalidi, mali obrtniki, nižji uradniki, t. j. vsi tisti, ki ne žive v izobilju, marveč si morajo na ta ali oni način pomagati, da si kolikor toliko zboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu pa zavzema to sicer skromno delo, ki ga mnogi opravljajo iz potrebe, pa tudi iz nekega notranjega idealnega navdušenja, tolikšen obseg, da ga oblast nikakor ne more prezreti, marveč ga podpira, da na ta način pridobi temu rejskemu pokretu čim več novih prijateljev in sodelavcev. Da se doseže čimvečji razmah v reji malih živali, so med drugim potrebne velike razstave, ki so najuspešnejše propagand, sredstvo za smotrno rejo, kakor tudi za njen vedno večji procvit. Razstave namreč pokažejo nepoučenim, kaj se lahko s motrnim delom doseže. Znižanje premij za Izvoz svln] v protektorat Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča vsem izvoznikom živih prašičev v češko-moravski protektorat, da je z odlokom ministra trgovine in industrije št. 1.492 z dne 6. julija znižana premija pri izvozu živih prašičev od 0.75 na 0.50 din za kg za vsa potrdila, izdana počenši od 26. junija 1939 dalje. • Zamenjava obveznic vojne škode. Dodatno k tozadevnemu razglasu glede zamenjave obveznic 2 in pol odst. vojne škode stare emisije, se na osnovi pojasnila min. fin. prizadetim sporoča, da se zamenjavajo samo obveznice stare emisije, ki nosijo serijo 1—5000 zaključno. Obveznice nove emisije pa imajo serijo od 5001 dalje. Serija je natisnjena v levem oglu vsake obveznice. Združene Bohler-jeklarne, Curih. Ta druSba je med drugim interesirana pri jeklarnl grofa Thurnskega na Ravnah, pa pravi v svojem poslovnem poročilu za 1968, da se je odločila, ker ni mogla transferirati kapitala v Švico, za kar ne kaže tudi v bodočnosti, da bo oddala svoje udeležbe in s tem zvezana kativa (kredite). Kapital curiške družbe bo v zvezi s tem znižan od 19.5 na 1 milij. švicč frankov. Poleg jugoslovanskih podjetij jft družba interesirana še na naslednjih podjetjih: Bjatje Bohler, Berlin, Praška železna industrija, St. Egydska železna in jeklarska družba na Madžarskem in v Romuniji in družba Bohler v Budimpešti. Franeoska lunanja trgovina. V mesecu juniju 1909 se je v primeri z lanskim junijem deficit bilance zmanjšal od 1.523 na 865 milij. fr. Skupni deficit je znašal v prvi polovici leta 1939 6.725 milij. frankov, lani v prvi polovici pa 9.300 milij. frankov. Uvoz je po vrednosti narastel od 23.530 na 24.765 milij., po količini pa se je zmanjšal od 24.748 tis. ton na 22.212 tis. ton. Izvoz je narastel po vrednosti od 13.964 na 18.040 milijonov fr, po teži pa od 13.458.000 na 14.028.000 ton. Angleška banka. Od 29. junija do 16. julija se Je povečal obtok bankovcev za 6.74 na 505.7 milij, funtov šterlingov. Francoska banka. Francoska banka beleži od 22. do 29. Junija povečanje obtoka bankovcev za 2.723 na 122.610.5 milij. frankov, kar je v zvezi s povečanjem posojil in zmanjšanja naložb pri banki. S tem pa obtok bankovcev še ni dosegel najvišjega stanja, ki je bilo zabeleženo na koncu aprila s 124.600 milij. frankov in na koncu sept-tembra lani s 124.428 milij. frankov. Vesela dunajska glasbena komedija DONAVSKE MELODIJE Maria Adergast, W. Liebeneiner G. Aleksander KIIM9 UNION, telefon 22-21 P r e d s t a v e d a n e s ob 17. in 19. uri I Kje raste motvoz Zadnjič sem tole vprašal svoje omizje: »Iz česa je motvoz?« Dobil sem tele odgovore: »Iz lesa!« »Iz konoplje.« »V vojni je bil iz papirja!« Tisti, ki so uganili v konoplji, so bili brihtni in so pravo pogodil. A ko sem izpraševal dalje, iz česa da je konoplja, so 6© mnenja jako križala: »Konoplja je rastlina!« »Konoplja je ptičja hrana, pa jim je ne smemo dati preveč, ker 6e ptiči preveč zredijo.« »Konoplja vsebuje olje.« Jaz sem pa nosato in modro dejal: »Konopljo narejajo zdaj iz . .. sizala!« - Za hip je vsem sapo zaprlo. Nato pa ko iz enih ust: »Seveda, sizal!« Pa so se le tako ponaredili, ti moji ljubi prijatelji, saj se jim še sanjalo ni, kaj da je sizal in da je sizal le kratica za agavosizal. Ta rastlina raste na Floridi dvoje, a leta 1892 je neki učenjak prišel na čudovito misel, da bi to divjo agavosizal lepo v redeh zasadil. In s tem sc je začela zgodba o motvozu na plantažah v Vzhodni Afriki. Poskusi z nasadi agave-sizal so sc izvrstno obnesli. Rastlini je bilo najbolj všeč blizu obale, in naj-razsežnejša plantaža je nastala nedaleč od pristanišča Mikindani. Odtlej je ta del Vzhodne Afrike izvoznik konoplje za ves svet. Seveda motvoz ne raste kot vrvica podoben sad na agavi-6izal, saj ta niti ne sme roditi, da, niti cvcsti ji ni dovoljeno! Če se razcvete, je namreč že konec njenega življenja in se poslovi od te agave, ki so slični mogočnim viteškim mečem in so dolgi več kot en meter. V teh listih počiva dragoceno silazovo vlakno. Agava ima dosti časa za svojo rast in se ji niti malo ne mudi. Preden ne mine troje let, še niso njena vlakna razvita. Ob »žetvi« porežejo spodnje liste, ki so zmeraj najdaljši. tik pri tleh, pri tem pa zalomijo obrambni trn, ki ga imajo na konicah. Liste zvežejo v šope in odnesejo na vogončke igračkaste plantažne že-Iczr.icc, ki odpelje svoj dragoceni tovor v tvornico. Saj listi agave-sizal ne dajo radi vlakna od sebe in če zvenejo, so sploh jako žilavi. Zato jih je treba še na dan žetve obdelati. Torej je agava-sizal glede na V6e težavna rastlina. V 6vojih listih proizvaja tudi vlakna konoplje, vendar je te snovi bolj na kvadratnem kilometru na gosto zasaje-iih agav, da dajo tri do štiri tone sizalne konoplje. Tvornice so opremljene z vsemi muhami moderne tehnike. Se preden se listi zavedo, kje da so, jih že na tekočem traku pošljejo v nekakšen boben, ki jih toliko časa valja sem in tja, dokler ne dajo iz sebe vlakna. Ta stroj, ki je za puljenje vlakna, goni Dieselov motor, a trasmisije niso usnjata jermena, marveč pleteni trakovi iz — ko-noplje-sizal. Mokra vlakna prav do dobra izperejo, nato na soncu obelijo in posušijo pri čemer izgubijo svojo svetlo-zeleio barvo. Nato sledi kozmetika. Silazovo konopljo češejo in tako odstranijo kratka in neuporabna vlakcnca. Pri tem ravnanju izgubi deseti del svojih las, ki jih kot odpadke, predivo, prodajajo dalje. Dobro silazovo konopljo nato odberejo po dolžini in barvi. Sncženobcla in najdaljša je tudi najdražja. A s tem še zdavnaj ni konec križeve poti silazove konoplje, da bi postala uporabna za vr-varne. Počesano, razrahljano konopljo hidravlična stlačijo v trde zvežnjc, naložijo jih in odpeljejo v pristaniščno skladišče, odkoder jih z ladjami odvažajo po vsem svetu. IZJAVA! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moje ime. Tudi ni nihče upravičen sprejemati denarja ua moj račun, razen moje žene. Janez Trhovc, mlinar, Kleče št. 10, Do! pri Ljubljani. Borze približno sledeče Želd) valute: 256.— 255.12 54.68 54.49 144.87 144.37 29.02 2893 9.29 926 12.32 12.28 Dne 8. julija 19». Devizni trg Tečaj funtsterlinga j« neizpremenjen ter znala ie vedno din 258.—. Tudi nemške klirinške marke notirafo neiz-premenjeno 14.30 u promptno blago. Za termin-ske marke pa ni interesa. Notirale so teroiinske marke le ponudba 14.30 za krajše, in 14.25 za daljše termine. Tečaj češke krone je ostal v glavnem neizpremenjen, toda do kupčije je prišlo le v prvi polovici tedna, dočim je na zagrebški borzi ▼ drugi polovici tedna bila le ponudba pri tečaju 150.50, na belgrajsld borzi pa je bilo povpraševanje pri istem tečaju. V grših bonih je n« zagrebški borzi koncem tedna prišlo do zaključka po tečaju 31.—, dočim je bil tečaj začetkom tedna nekaj višji. Na bcl-grajski borzi so pa boni imeli le blagovni tečaj, ki je znašal 31.25. Promet na zagrebški borzi je in a šal okrog 20.000.000.—, prav tako tudi na belgrajski borzi in je bil nekaj višji kot pa prejšnji teden. Glavni del prometa odpade-na funtsterlinge, ostalo pa na klirinške marke, promet v čeških kronah pa je bil minimalen. V prostih devizah' je bilo na ljubljanski borzi povpraševanje krito le delno, in sicer je pršilo en dan do kritja največ 23%, ostale dneve 10% ali pa celo samo 5% povpraševanja. cene: funtsterllntf amerikanski dolar francoski frank holandski goldinar belga švicarski (rajnk Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 11.177 milij. din. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.75, London 20.77, Newyork 443.625, Bruselj 75.40, Milan 23.34, Amsterdam 235.45, Stockholm 107, Rerlin 178, Oslo 104.40, Kopcnhagen 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.00, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.16, Buenos Aires 102.875. Živinski sejmi Cene Sivini in kmetijskim pridelkom v Lendavi 2. julija: Biki I. 4—4.50, II. 3—4; telice I. 4 do 4.50, II. 3—4; krave I. 3, II. 2—2.50; teleta I. 5—6; prašiči pršutarji 6—8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso 10, svinjina 14, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 16—18, surove kože goveje 8, telečje 12 din za 1 kg. — Pšenica 155, ječmen 110, rž 130, oves 140, koruza 145, fižol 225, krompir 80, seno 35—40, slama 15; moka pšenična 300, koruz-na_ 175, ajdova 300—350 din za 100 kg'. — Drva 105 din za kub. meter, jajca 0.50 din komad, mleko I.25—1.50 din za liter, surovo maslo 24—26 din za 1 kg. — Vino, navadno mešano pri vinogradnikih 3.50—4.50, finejše sortirano 5—6 din za 11, Cene živini in kmetijskim pridelkom v Slovenskih Konjicah 3. julija: Voli II. 4.50, III. 4; telice II. 4.50, telice 111. 3.50-4; krave II. 4. III. 3.50; teleta I. 4.50, II. 4; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže — Goveje meso I. 12, II. 10, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 16; surove kože goveje 8, telečje 10, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 230, ječmen 200, rž 225, oves 200, koruza"175, fižol 250, krompir 80, seno 40—50, slama 30 din za 100 kg. — Moka p5enična 325, koruzna 200, ajdova 250 din 100 kg. Drva 70 din za kub. meter, jajca 0.00 din komad, mleko 1.50 din liter, surovo inaslo 28 din 1 kg. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Slovenjem Gradcu 5. julija: Voli I. 4, II. 3. III. 2; telice I. 4. II. 3, III. 2; krave I. 3, II. 2, III. 1.50; telela I. 6, II. 5; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže — Goveje meso I. 12, II. 10, III. 8, svinjina 16, slanina 17, svinjska mast 20, čisti med 20; 6urove kožo goveje 12—14 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 250, oves 175, korirza 160, fižol 300, krompir 100, seno 75, slama 50 din za 100 kg. — Moka pšenična 400, koruzna 200, ajdova 400—500 din za 100 kg. — Drva trda 70, mehka 40 din za kub. meter, jajca 0.75 din komad, mleko 2 din liter, 6urovo maslo 30 din 1 kg. Ptujski živinski sejem 4. julija. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 83 (52) volov, 328 (127) krav, 14 (8) bikov, 20 (2) juncev, 75 (43) telic, 4 (2) teleta, 145 (18) konj, 12 (6) žrebet, 6kupno 681 (258) glav. Cene so bile naslednje: voli 3.75—4.25, krave 2—3.75, biki 3.25 do 3.60, junci 2.70—3.75, telice 3.75-4.60, teleta 5 din za kg žive teže; konji 700—5000 komad, žrebeta 500—2000 din za komad. — Prihodnji živinski sejem bo 18. julija 1939. Ptujski svinjski sejem 5. julija. Prignanih je bilo 79 svinj in 269 prascev, od teh je bilo prodanih 90 komadov. Cene so bile naslednje, prasci od 6—12 tednov stari 80—190 din za komad, pršutarji 7—7.50, plemenske svinje 6.75—7.25 din za kg žive teže. — Prihodnji svinjski sejem bo 12. julija. Mariborski svinjski sejem dne 7. julija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 230 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100, 7—9 tednov stari 110—120. 3—t mesece 180—240. 5—7 mesecev stari 310—450. 8—10 mesecev stari 470—515, 1 leto stari 710—920 din komad; kg žive teže 6—8, mrtve teže 8—11 din kilogram. Prodani je bilo 113 svinj. * Gradba stan. hiše na Jesenicah. Za 13. Julij 1939 razpisane I. javne oferlalne licitacije za tgradlio ene dvo.iadstropne stanovanjsko hiše na Jesenicah pri gradbenem oddelku direkcije drž. žel. v Ljubljani, ne bo, ker mestna občina na Jesenicah ni dala gradbenega dovoljenja. Zvišanje glavnice. Narodna d. d. Parkitunlon, Zagreb, zvišuje glavnico od 123.000 na 250.000 dinarjev z izdajo 250 novih delnic po 500 din imenske vrednosti (na 10 starih delnic po 50 din, ki se spoje v eno novo [>o 500 din, se izda 1 nova go 5olj 6odobni vozniki vsi brez napak, vendar se nam zdi, da ti vsaj poznajo predpise, čeprav se jih morda ne drže, dočim velika večina kolesarjev predpisov ne pozna dovolj, še slabše je s pešci, ki morda ne ve.lo mnogo več, kakor to, da vozijo vozovi na cestali po desni. Red na cestah, zmanjšati prometne nesreče in olajšati hiter promet bo zato v Ljubljani mogoče le tedaj, če Ik> velika večina vsega prebivalstva prometne predpise najprej poznala in potem tudi upoštevala. Danes je za mnoge cestno-policijski red navadna šikana. V bistvu pa je ta red le kar najbolj v podrobnostih izpeljano zavarovanje življenj, ki jim grozi naraščajoči promet. Najbolj potreben je torej za vse Ljubljančane in deželane pouk. kako se jo treba vesti na cesti. Tu bo prav lahko zaorati ledino, in le pozdraviti moramo predlog, naj bo vsak mesec ena ura šolskega pouka posvečena predpisom cestno-policijskega reda ln praktičnim vajam. Saj to ne bi bil suhoparen predmet, kakršnih se mladina boji. Vprašajte danes kogarkoli v višjih razredih ljudske ali v prvih razredih srednje šole, koliko avtomobilskih znamk pozna, pa boste videli, da je današnja mladina v avtomobilih in motociklih podkovana skoraj prav toliko kakor mehanik iz kakšne avtodelavnice. Prav tako zanimanje se da vzbuditi pri mladini za prometne probleme. Mladina bi prav gotovo sama vzela znanje cestno-policijskega reda za zabavno tekmovanje. Težje bo pripraviti mladino do tega, da bo predpise tudi upoštevala, vendar je za to nešteto sredstev in načinov. Tak pouk bi v nekaj letih ustvaril nov rod, ki bi napram prometnim vprašanjem pokazal vse drugačno razumevanje kakor starejši rod, kateremu bo pač težko sleči železno srajco navade. Za starejše pa imamo danes na razpolago vse polno propagandnih sredstev, s katerimi jih lahko opozarjamo na nevarnosti v prometu in s tem obenem na prometne predpise. Verjetno je, da bomo dobili vendarle tiskano knjižico, ki bo obravnavala cestno-policijske predpise in vse primere nesreč, ki jih napačno vedenje na cesti lahko povzroči. Slike iz te knjižice se lahko uporabijo kot uspešna propaganda v kinematografih. Diapozitivi 25 letnica mature na Trški gori pri Novem mestu, kjer so se zadnjo soboto in nedeljo zbrali sošolci gimnazije v Novem mestu letnik 1914. — V prvi vrsti sede od leve na desno: univ. prof. ing. I>obe, prof. dr. Oorjane in monsgr. dr. C. Ažman. Zadaj stoje: Cvar, prof. Turk. prof. Struna, ing. (iuzelj, dr. Jakša, fierfar, Petrič, Zupančič, dr. Oregorc, Aj-dič, Koder. Sedem jih krijp zemlja, peta se jih je opravičilo. bi z nazorno sliko in pojasnitvijo napake, ki jo je kdo napravil in povzročil nesrečo, prav gotovo vzgojno vplivale in se vtisnile v spomin. Poleg tega ostane za pouk pešcev še vedno časopisje in radio. Prav gotovo je, da hi so na ta način mogla poučiti večina nepoučenih. Za deželo pa hi prišle v poštev objave z leče, ki naj bi se večkrat ponavljale. Deželan, ki pride v Ljubljano, je danes prav gotovo ves plašen, ko gleda, kako se vrti vrtiljak na Marijinem trgu ali vozlja vozel na Ajdovščini. Dela tako, kakor se mu zdi prav. Znakov ne razume, u|>ošteva pa verigo na Marijinem trgu. Isto velja za voznike z dežele, čeprav so ti že bolj glolK)ko pogledali v skrivnost prometa v Ljubljani. Poglavje zase so seveda kolesarji. Lahko trdimo, da imamo pametne, pa tudi brezglave kolesarje, med katerimi je v veliki večini mladina. Kar lahko jih tudi imenujemo po imenu in jim ne bomo storili veliko krivice. Mesarski, ključavničarski vajenci in učenci avtodelavnic in garaž norijo po cestah kakor so to navajeni videti pri svojih vzorih: motociklih in avtomobilih. Vsem takim kolesarjem, ki mislijo, da je njim samim ne more nič zgoditi in da drugim niso nevarni, hi bilo treba zagroziti z ostrejšimi kaznimi. Najprej bi bilo dobro potipati jih, koliko poznajo prometne predpise. Če pa to ne b| zaleglo, pa jim je treba odvzeti prometno knjižico in s tem pravico do vožnje s kolesom. Če je treba za druga vozila izpite, zakaj se vsaj v Ljubljani ne bi uvedlo načelo, naj vsak lastnik kolesa hrei izpitne takse na izpitu pokaže, izvesti in bi tudi zaleglo, če bi kot kazen za neznanje prometnih predpisov, ki pridejo v poštev za kolesarje v Ljubljani, pomenilo prepoved vožnje s kolesom. Tak predpis bi na mah povzročil, da bi 20.000 Ljubljančanov preštudiralo in se naučilo cestno-policijski red. Poudarjamo pa še enkrat, da lega ne omenjamo zato, da bi se kakšen tiskalen genij sedaj spomnil in na misel kolesarskih izpitov nabil še kakšno tudi še tako majhno takso. — Če smo danes ustvarili vtis, da razen ■ nniuin noirna „ir, I. j" i tir um .i: »a p..«..—., . pešrev in kolesarjev drugi vozniki niso potrebni ali se mu sme kolo zaupati. To bi bilo prav lahko I omembe, poudarjamo, da pridejo drugič na vrsto. Jugoslavija na newyorški razstavi v filmu Dne 6. t. m. so v Splitu začeli snemati film, ki ga bodo kazali v Newyorku na tamkajšnji veliki svetovni razstavi pod naslovom »Jugoslavija vas vabit. Film snema Zadruga za gospodarski film v zvezi s trgovinskim ministrstvom. Doslej so za film posneli že najznamenitejše kraje in slike iz južni Srbije, iz Rosne in Hercegovine, iz Mostarja, Sarajeva, kakor tudi iz Zagreba. V Splitu bodo snemali zgodovinske znamenitosti mesta ter mestno življenje. To bo trajalo kake tri do štiri dni. Iz Splita pojde filmska eks-pedicija na otok Vis ter bo snemala na Visu in Komiži, kako ribiči love sardele in kako se preživljajo. V Dubrovniku bodo posnemali tamkajšnje znamenitosti, nakar odidejo v Kotor. Natp bodo v filmu sinkronizirali tudi glasbo nekaterih hrvatskih skladateljev. Ta film iz Dalmacijo bo dolg več kot 1000 metrov- Za Dalmacijo pa pride na vrsto Slovenija. Razume se, da l>odo snemali Bled in druge gorenjske kraje. Treba pa bi bilo opozoriti tudi na lepote drugih slovenskih krajev, da ne ostanejo v pozabi, kakor bodo ostali v pozabi tudi nekateri krasni kraji Hrvatskega Primorja. Prvi nastop ženskega akademskega pevskega zbora Ljubljana, 8. julija. V letošnjem letu je APZ poleg svojega koncerta v Ljubljani izpeljal tudi nadvse uspešno in pomembno turnejo t>o vseh pomembnejših krajih Slovenije. Hkrati pa je v lteošnjem letu akademska mladina pod vodstvom Franceta Marolta dosegla nov uspeh. Akademičarke, ki so se tudi združile v pevski zbor, so vso zimo pridno vadile ter so začele že zgodaj pripravljati na prvi nastop svojega pevskega zbora. Spored koncerta samega je bil posrečeno izbran in je bilo videti, da je dirigent hotel pokazati z izbiro pesmi sposobnosti pevk. Novi 2APZ je nastopil z 41 pevkami ter si je nekaj pevk izposodil tudi pri drugih ljubljanskih pevskih zborih. Ta izpopolnitev zbora je bila potrebna, ker je popolnoma jasno, da v kratkem času samo iz vrst akademičark ni mogoče sestaviti tako popolnega pevskega zbora, da bi zadovoljeval zahtevam, k> smo jih navajeni staviti že tradiciji akademskih pevskih zborov. Kljub poznemu datumu, ki je za vsako drugo glasbeno produkcijo že izredno tveganje, je ljubljansko občinstvo napolnilo veliko filharmo-nično dvorano do zadnjega kotička. Že s prvimi pesmimi so pevke pod spretno roko dirigenta pokazale izredno dober interpretacijski smisel in zelo dobro pevsko izšolanost. Zbor je zvenel sočno ter je potegnil poslušalce za seboj. Po vsaki točki je občinstvo iskreno nagradilo izvajalke. Posebno pa so užgale pesmi s socialnimi motivi, zlasti Tomčev >Glad< (Srečko Kosovel). S tem prvim nastopom je ZAPZ dokazal, da ima vse možnosti postati eden najboljših zborov pri nas. V odmoru so poklonile pevke svojemu dirigentu lep kranjski pušpljc z 41 nageljni in z roženkravtom in rožmarinom. Akademiki pa so Francetu Maroltu dali lep venec. Izredno ugodno je vplivala tudi okusna enotna obleka pevk. Imajo temno krilo in belo jopico. Ogrnjene pa so z ruto v slovenskih narodnih motivih. Želimo, da bi ženski akademski pevski zbor krepko vztrajal na začrtani poti in pod vodstvom svojega dirigenta Marolta napredoval prav tako, kakor že priznani zbor naših akademikov. V spomin f zlatomašniku Ulčniku >3ag Se živeči duhovnik , češke narodnosti, ki je bil eno leio v mariborski bogoelovnici skupaj z f zlatomaš-nikcvn Ulčnikom, pove, kako ga je hitro vzljubil radi izredne ponižnosti, skromnosti in iskrenosti. In tak je pokojni ostal vse življenje, bodisi kot kaplan v Lučah, pTi Sv. Križu pri Rog. Slatini, bodisi v Gri-žah. Iz Savinjske doline, kjer ga še zdaj imajo v blagem spominu, je šel v gorati Dolič za župnika. Ob zlati maši smo brali o njeni, da bi bil lahko prišel na lažje mesto, pa v svoji skromnosti ni želel. Ob njegovi smrti se jc pokazalo, da iz ljubezni do svojih Florijančanov ni hotel In vendar ni mislil, ko je odhajal v pokoj, da bo po volji božje Previdnosti zadnji dve leti življenja zopet v Savinjski dolini svetil — zdaj samo s tihim zgledom ki pa je bil tem zgovornejši — in ogreval z molitvijo, kakor sonce sveti in ogreva z milo svetlobo preden zatone. Zdaj, pač dodobra razume, čemu je tako moralo biti, ker se mu ie tu včasi hotelo dozdevati, da ie že nepotreben na svetu. Čedalje bolj ga ie vleklo v floriianski raj, Jezus pa ga je čisto nenadno poklical v nebeški raj, da se še posloviti ni utegnil od nikogar. Smrt mu je brevir iztrgala iz roke. Sredi župljanov zdaj počiva v idiličnem doliču pod Florijanska cerkvijo. Čeprav ni bilo mogoče začasa razglasiti uro in kraj pogreba in je mnoge zadrževal Vidov dan, je njegovo krsta obstopilo 17 duhovnikov in redovnikov. — Ob svoji zlati maši je preprečil vsakteri zunanji izraz ljubezni in hvaležnosti za 38 letno žrtvovanje, zdaj tega ni mogel, tako je po pravici povdaril domačin ob njegovem gro,bu. Solze, ki so obilno zalivale oči župlianom zlasti med govorom monsignora Meška, so d^kaz, da Florijančani vse življenje ne bodo pozabili zvestega pastirja. Del stare Ljubljane se poslavlja Ljubljana, 8. julija. Že dobro leto zidajo veliko palačo zavarovalne banke Slavije v novem središču Ljubljane ob edinem ljubljanskem nebotičniku in velikem Duki-čevem stanovanjskem bloku. Kar navadili smo se, da hodimo mimo stavbe, ki se na zunaj skoraj nič ne spremeni in ki je v svoji nedograjenosti postala kar vsakdanja. Vendar se je med tem v notranjosti stavbe dogradilo marsikaj in tudi zunanjost je dobila že svoje pravo lice. Tako je na vseh straneh dobila palača že oblogo iz rimskega travertina. Zanimivo je, da je kamen bil uvožen iz Rima in da stane kamen sam čemu gasilski kongres? Marsikdo si je že zastavil vprašanje, ko je gledal velike lepake, ki vabijo vse gasilce ter niihove prijatelje za kongresne dni 13. do 15. avgusta t. 1. v Ljubljano. Čemu tak kongres? Nepobitna resnica je, da ie naše gasilstvo izšlo iz naroda samega. Naše gasilstvo je prikiicala v življenje potreba, ki jo je narod sam najbolj občutil. Če tega ne bi bilo, kako bi se sploh moglo vzdrževati naše gasilstvo, ki je glede materialnih sredstev navezano skoraj izključno na dobro voljo slovenskega ljudstva? Ono je samo čutilo veliko petrebo po gasilski organizaciji, po ljudeh, ki 60 Marijin dom v Rušah Ruška romarska cerkev je pravi biser stavbne umetnosti. Največ zaslug za sedanje Marijino svetišče ima ruški rojak in župnik ruške župnije, dr. Štefan Jamnik. Njegov dar je veliki oltar, ki ga je cerkvi podaril leta 1728 za svojo zlato mašo, kakor nam pravi napis vrh oltarja: Sprejmi, sveta Bogorodica, to delo od svojega služabnika Štefana Jamnika. Cerkev je imela prvotno lesen strop. Štefan Jamnik pa ji je oskrbel lep obok, v prednjem delu cerkve leta 1710, v ladji pa leta 1721. Ves obok je ozaljšal s štukaturami, nežnimi okraski iz mavca in prelepimi slikami na presno (fresko). Toda požar leta 1779 je močno poškodoval široki obok; zgorel je takrat stolp, raztopili so se v ognju zvonovi, zgorelo je vse podstrešje, župnišč« in pa dvanajst hiš v vasi. Obok sam je dobil zaradi vročine močne razpokline. Še več je poškodoval obok potres leta 1895. Tudi strela je enkrat udarila v zadnji del cerkve in poškodovala slike no koru. Kakor pravi napis na svodu, ki loči kor od ladje, so blagi in pobožni častilci Marijini dali obnoviti cerkev leta 1871; kor je dal prenoviti leta 190,i skrbni župnik Matija VVurzer, ladjo so pa še vedno kazile grde razpoke in poškodovane slike. Zaradi darežljivosti dveh' dobrotnikov se je letos ta nedostatek odpravil, prenovil se je ves obok, obnovile so se dragocene slike — ruška cerkrv stoji zdaj pred nami v svoji prvotni nežni krasoti. Ves obok se ti zdi kar posejan z nežnim belim cvetjem, vmes pa so kakor žlahtni biseri pomenljive umetne slike. Nekatere nam kažejo dogodke iz Marijinega življenja, največ pa je — vseh je 35 — simboličnih ali alegoričnih slik, ki nam predstavljajo v lepih alegorijah Marijine čednosti in njeno čudovito moč, n. pr. angelček, ki gre po stopnicah v svetišče; oltar z gorečim srcem; po- nižno sklonjen poln klas; polna luna, ki razsvetljuje temno zemljo; odprta kletka, iz katere leti ptica prosta proti nebu; ladja Noetova kot rešiteljica življenja; Elija, ki se pelje v gorečem vozu v nebesa — vse se nanašajo na Marijo v prečudno lepi simboliki. Lepo je razložil pomen teh slik župnik \Vurzer v Drobtinicah leta 1802 in profesor Anton Cestnik v Voditelju v bogoslovnih vedah leta 1899. Ves obok je letos prenovil mojster Fr. Horvat iz Maribora, stranska oltarja sv. Jožefa in sv. Ane pa mojster Alojzij Zoratti iz Maribora. Oba sta delo izvršila z dobrim umevanjem in upoštevanjem zgodovinske starosti in vrednosti ruške cerkve. Da pa se je vsa ta restavracija izvršila tako naglo in dobro, je velika zasluga poleg imenovanih dveh dobrotnikov tudi gospoda graščaka Pavla Glnnčnika iz Fale, ki je dal brezplačno g. župniku iz svoje lesne zaloge v Rušah na razpolago ves les za visoki oder. in spoštovanega ravnateljstva tvornice za dušik v Rušah, ki je poslalo v pomoč svoje izkušene delavce z vsem potrebnim orodjem, tako da sta oba mojstra lahko takoj pričela z delom. Bodi vsem imenovanim na tem mestu izrečena vdana zahvala 1 Obiskovalci starodavnih Ruš pa naj ne pozabijo, ogledati si ruški biser, Marijino romarsko svetišče; pa ne bo dovolj, da si stavbo, okraske in slike samo ogledajo, študirati jih morajo skrbno in temeljito, romati od slike do slike, in premisliti notranjo zvezo in čudoviti j>o-men posameznih slik, potem se bodo prepričali, da je ruška cerkev res biser, ki je spdanii čas ne bi zmogel! Le velika ljubezen do nebeške Matere, združena z globoko bogoslovno izobrazbo, je ustvarila prečudno umetnino. Mi velmože, ki so tam zapustili v svojih velikih delih tako drgoceno dediščino, hvaležno občudujemo, posnemati jih ne bomo mogli. Zato naj bo niihov spomin med nami trajen in blagoslovljen in slaven'' vedno in ob vsaki priliki pripravljeni priskočiti na pomoč svojemu bližnjemu. Zato je tudi gasilska organizacija med našim narodom tako globoko zasidrana, kot malokatera druga organizacija. Če je gasilstvo torej doiseglo med našim ljudstvom že take moralne uspehe, čemu torej nove žrtve z velikim kongresom? Nekateri vidijo v kongresu zgolj neke vrste parado, ki nima nobene zveze s strogo tehničnim delom modernega gasilstva Toda ravno tako mnenje je neutemeljeno, da ne rečem — krivično. Kako more biti kaka organizacija tehnično na višku, če njeno članstvo ni prepojeno z duho,m discipline? Niti najmodernejša tehnična oprema armadi ne pripomore do zmage, če niso vsi njeni člani izvežbani tudi še v tako na videz brezpomembnih stvareh? Človek je tisti, ki dane« upravlja vse mogoče 6troje, ki jih je izumila današnja tehnika. Vse to pa more daseči samo človek, ki je prepojen duha discipline, samozatajeva-nja ter ljubezni do bližnjega. Vse to naj pa dokaže kongresi Nepregledne množice gasilcev nam bodo pokazale disciplino članstva, obenem pa tudi duha samozatajevanja in ljubezen da bližnjega. Zdi se mi, da v danih razmerah ni lepše, niti za narod primerneiše prilike, da se prikaže moč organizacije, kot z nastopom, kakršnega bomo videli za kongresne dni v Ljubljani. Naše gasilstvo bi pač lahko še učinkoviteje pokazalo »voja tehnično opremo ter moč svoje organizacije ob priliki kakega ogromnega požara ah druge nesreče. Tega pa vendar nihče nc bo želtl niti privoščil našemu narodu, da bi se šele teda; in ob taki priliki uveljavbalo naše gasilstvo Zato so pesimisti lahko brez vsake skrbi, da bo naše gasilstvo kot odločna armada z največjim požrtvo-vanjem stopilo v bran vsem elementom narave, ki groziio narodu, iz katerega ie izšlo in ki ga ie tudi i svojimi žrtvami ppremil tako, da lahko služi za vzgled v celi državi. Močna volja, duh discipline ter požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega, vse to se bo tako iasno in tako lepo ter učinkovito prikazalo vsem, ki boda imeli priliko prisostvovati prireditvam ob kongreanih dneh, da ne bo med njimi ostal nihče, ki bi še dvomil o potrebi gasilske organizacije, o visokem poslanstvu, ki ga ta izvršuje med našim narodom. Zato )e potreben kongresi Nedvomno je Je več drugih tehtnih razlogov, zdelo se mi je pa potrebno prav zgornje še posebej poudariti. - B. 1. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? za kv. meter obložene ploskve le okrog 25 lir. Obleganje zunanjih zidov s travertinom, pa je bilo neprimerno l>olj drago kakor kamen sam in stane kv. meter obloženega zidu z vsem delom in gradivom vred okrog 400 din. Prav tako je že lepo izdelan zunanji vrhnji venec, ki se lepo sklada tako v izdelavi, kakor tudi v beli barvi z nekoliko bolj sivkastim tonom travertina. ki sega skoraj od vrha palače do prvega nadstropja. V pritličju je palača že obložena z lepim domačim marmorjem, temnim jablaniškim granitom. Ograje, postavljene okrog stavbe, sicer zapirajo pogled na zidove v pritličju, ko bodo pa padle, bo pa vsakdo lahko videl, da je bila zamisel projektanta ing. Medveda, okrasiti zunanjost palače z enostavnim barvnim efektom in plemenitim gradivom, nad vse posrečena. V notranjosti stavbe gredo dola tudi hTTro izpod rok in sedai oblagajo v pritličnih vežah ln v glavnih stojmiščih stene z granitom, hkrati pa dovršujejo okusno zamišljene strope v mavca. Instalacije so že vse skoraj končane. Vodovodna instalacija je že v redu, prav tako tudi plinska. Centralna kurjava je že razpeljana jx> vsej stavbi, povsod so že postavljeni radiatorji in tudi kotlarna je že jHjpolnoma montirana in urejena. Cevi za električne instalacije so že položene in sedaj napeljujejo skozi nje električno žico. tako da bo tudi to delo v kratkem opravljeno. Tako na dvoriščni strani kakor tudi na zunanjih straneh vzi-davaio sedaj velikanska okna. Okenski okvirji so že skoraj povsod vzidani. Kmalu bodo začeli polagati parkete in tudi pleskarji se že pripravljajo. Mod vspm tem časom je trakt malih hiš, ki stojo ol> Dunajski cesti pred palačo banke Slavije, ostal neizpremenjon. Hiše so bile sicer podrte na polovico, vendar so na prvi pogled na-pravljale vtis. kakor da bi hotele kljub veliki palači, si se dviga za njimi, brezpogojno ostati na tako živahnem prometnem kraju, na katerem stoje že dolga desetletja. Pa je vendarle prišel čas, da bo za vedno izginil tudi ta res stari dol Ljubljane, ki je doživel vse isto kot znani Fi-govec na Ajdovščini. Te dni so začeli postavljali ob 40 m dolgi fronti teh hiš zidarske odre, na katerih se bodo lotili stavb. Prihodnji teden bodo najprej padle strehe, zatem pa bodo podirali zidove in v štirinajstih dnevih hiš ne bo več. Z njimi bo zopet izginil markanten del stare Ljubljane, za njimi pa se bo pokazala sedanja Ljubljana, ki bo s palačo banke Slavije zopet napravila velik korak proti Figovru. S tem bo modernizacija mesta v njegovem najožjem središču Ip tolikšna, da najbrž ne bo treba vrč dolsro čakati na končno ureditev tega dela do Ajdovščine. OSTANKI OD 10. — 20. JULIJA I. C. M AYER LJUBLJANA novice Koledar Nedelja. 9. julija: 6. pobinkoštna nedelja. — Nikolaj in tov., gorkumski mučenr.i. Ponedeljek, 10. julija: Amalija, devica; Veronika Jul., devica. Torek, 11. julija: Pij I., papež: Olga; Savin, mufenec. Osebne novica Zlatoporočenca Pri Sv. Frančišku Ksaverju ▼ Savinjski dolini sta preteklo nedeljo obhajala svojo zlato poroko zakonca Ivan Štiglic in njegov« žena Marija rojena Skoka Bila je ta zlata porok« prvi v tej župniji. Cerkvene obrede je opravil g. Franc Sti-glic, jubilantov nečak, maševal pa je domači g. župnik 6v. Ivan Vodrinec. Vsa župnija se je za to slovesnost lepo pripravila, topiči so pokali, da je bilo veselje. Želimo, da bi Skokov ata in mama dočakala še demantno poroko. Bog naj ju ohrani! = 50 letnico svojega rojstva je S. julija obhajal duhovni svetnik in župnik v St. Janžu na llravskem polju p. Franc Polak. O. svetnik Polak je skromen mož. ki ne i56e zunanjega bleska, ki pa neutrudno opravlja sveto delo v Vinogradu Gospodovem sredi slovenskega ljudstva za njegov duhovni in telesni prid. Cil in neuklonljiv, kakor je bil pred 25 leti kot hočki kaplan, ki so ga zvezanega in opljuvanega vlekli v ječo, ker je bil zaveden Slovenec in katoliški duhovnik, tak je fe danes kot 50 letni župnik. Bog ga ohrani takega, čvrstega in neustrašenega še dolgo vrsto let! = P. Mavricij Teraš-srebrnomašnik. V celjski kapucinski cerkvi obhaja danes 9. julija svojo srebrno mašo gvardijan tamkajšnjega samostana g. Mavricij Teraš, čigar ime in dela je znano po vsej Sloveniji. Odličnemu redovniku, izobraženemu ter družabnemu delavcu, vzglednemu prijatelju mladine ter dobrotniku revežev voščimo ob tem prelepem jubileju, da bi vesel in zdrav obhajal tudi svojo zlata mašo! Bog ga živi! = 511 letnica g. Lovra Jevnikarja. Dne 4. julija 1889 je bil v župniji Žalna na Dolenjskem rojen g. Lovro Jevnikar, ki je v St. Vidu pri Stični šolski upravitelj. Nad 20 let deluje tukaj ne samo v šoli, ampak tudi na gospodarskem polju. Več let je vodil kmetijski tečaj za fante in mlade gospodarje. Načelnik je Kmetijske gospodarske zadruge. Kot odbornik in poslovodja hranilnice in posojilnice v St. Vidu. ki je med največjimi na Dolenjskem, ima veliko dela in skrbi. V okrajn. eest-nem odboru se je veliko trudil za zboljšanje cest. Pri kmetijski podružnici, pri vodovodni zadrugi, pri sadjarski podružnici v St. Vidu ima vplivno besedo. Ker je odločen krščanski učitelj in delaven član Slomškove zveze je bil pred leti za ne-kai časa celo od službe odstavljen. Sedanji vodilni krogi so spoznali niegove zasluge. Odlikovan je bil z redom sv. Save. Želimo mu. da bi še mnogo let uspešno deloval v dobrobit St. Vida. V nedeljo 9. t. m. vsi na GASILSKO TOMBOLO ki se vrši na trgu pred gaiihkim domom na Vilu Glavni dobitki: motorno kolo, vredno din 8000'—, 10 moških in ženskih koles in mnogo drugih dobitkov za trojke in petorke Zatatek ob 15. uri - Cena tablici 3 din - lartttk ob H. nrl — Sprejem t kn.-šk. duh, semenišče. V knezo- škofijsko duhovsko semenišče v Mariboru se sprejemajo mladeniči, ki so položili višji tečajni izpit na kaki srednji šoli, so popolnoma zdravi in imajo poklic za duhovski stan. Prošnja za sprejem se preko pristojnega župnijskega urada pošlje knezo-škofijskemu ordinariatu najpozneje do 20. septembra t. 1. Priložiti je treba sledečo priloge: rojstni in krstni list, birmansko potrdilo, spričevalo o viš.em tečajnem izpitu, domovnico. zdravniško in davčno potrdilo. Prosilci se naj do 20. 6r"ptembra tudi osebno predstavijo semeniske-mu vodstvu. — Pri laprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutral še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josef« grenfice. Jčaj plavite? Kaj pravile, gospod urednik, kj« naj dobi druiina z otroki v Ljubljani stanovanje? Hišni gospodarji navadno ne sprejmejo stranke, ki ima otroke! Kajprej Vas vpraša, te ištete stanovanje: »Imate otroke?* Ako potrdite, pomilovalno smaje z glavo, obžaluje in rete: »Stanovanje oddam le stranki brez otrok!* Gospod urednik! Taki primeri se dogajajo zaporedoma. Ali se to pri nas ne bi dalo odpravili? Saj beremo toliko lepih besed o druiini z otroki v raznih revijah, slišimo lepa jiredavanja o njih —, ako pa laka druiina ište stanovanje proti platilu — in v Ljubljani so stanovanja najdražja v dravski banovini —, pa je ne sjtrejmejo. Pravijo, da otroci vse poškodujejo, da dirjajo in razgrajajo! Stara gospoditna, lastnica vile, mi je pravila, da mora odpovedati stranki z 1 otrokom, feš da detek skate po stanovanju. Zakaj je skakal? Ker tli sme/ na drorište in na vrt, ki ga je vsega sami uporabila. Se tudite, te je detko skakal v sobif Pravite, saj se najdejo tudi gospodarji, ki sprejmejo stranke t otroki O da, so tudi taki. Ali te stanovanje ne ugaja, te je premajhno ali preveliko, mogoče predaleč ali celo nezdravo — kaj pa potem9 m — XVI. višarsko romanje ho 12. In 13. avgusta. Na razna vprašanja sporočamo, da so otroci do 5. leta prosti voznine, od 5. do 7. leta pa morajo plačati polovično voznino, in sicer 40 din, nad sedmini letom pa 80 din. Kdor želi, da mu vodstvo romanja preskrbi prenočišče, naj to na dopisnici sporoči Prosvetni zvezi Pri prijavi je treba po- ! dati vsaj eno sliko v velikosti 4X5cm, z vsemi j rojstnimi podatki. Priglase sprejema 1'rosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva e. 7. in sicer do 25. julija. — Maturantje ljubljanskega učiteljišča iz I. 1914 se seetanejo v sredo (ne torek) 12. t. m. ob 17 na »Bellevue« v Ljubljani. Vabljeni se tudi tovariši mariborskega učiteljišča — I)a bosi® stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohraui zdravje in mladostno svežost. — Uršulinski zavod v Skofji Loki z edinstveno lego vrh hriba, s čistim, zdravim gorskim zrakom in čudovito okolico sprejema tudi za šolsko leto 1939-40 gojenke v svoje šole. Zavod ima meščansko šolo trgovsko-gospodinjske 6meri, nemški tečaj, učiteliišče z vadnico in od oktobra do aprila še šestmesečno kmetijsko-gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. Zavod daje doraščajoči ženski mladini vsestransko izobrazbo, kakršne potrebuje dobra, krščanska sodobna žena in mati. — Prodajo razstreliv od I. avgusta t. 1. dalje ne bo več. imelo Dravsko vojno skladišče v Ljubljani, temveč samo uprava državne smodnišnice v Kamniku. Prodajo na drobno posameznim potrošnikom imajo še nadalje tudi pooblaščeni trgovci. Vsak model dobite takoj! — Sprejem dijakov v salrzijanski dijaški dom »Martiniščec v Murski Soboti. V dom se sprejemajo telesno zdravi in nepokvarjeni dijaki, ki obiskujejo le par minut oddaljeno realno gimnazijo. Oskrbovalnina znaša mesečno 400 din. Vzgoja, v zavodu se vrši po načelih velikega vzgojitelja sv. .Janeza Bosko. Med 101 gojenci, ki so bili na koncu preteklega leta v domu, jih je izdelalo 16 z odliko, 34 s prav dobrim in 34 z dobrim uspehom; popravni izpit iz enega predmeta ima 12 gojencev in 3 gojenci iz 2 predmetov; popolnoma sta padla dva gojenca. Za sprejem pišite na Ravnateljstvo salezijanskega dijaškega doma Martinišče, Murska Sobota. Ne samo kot zdravilna voda "amp,r^>de z vinoin in sadnimi sokovi je Rogaška Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov. — Poklic zaščitne sestre. V naši državi obstojajo štiri šole za zaščitne sestre, in sicer: Sola za zaščitne sestre v Ljubljani, Dvoržakova ul 3, Škola za sestre pomočnice v Zagrebu, Škola za nudilje v Belgradu in Skoplju. Šole za zaščitne sestre slu* žijo za usposabljanje poselnih sester za socialno-higiensko in socialno-medicinsko delo, kakor tudi za usposabljanje glavnih sester za strokovno negovanje bolnikov po bolnišnicah in za nadzorstvo nad dečjimi negovalkami, bolničarji in bolničarkami ter nad vzdrževanjem reda po teh ustanovah. Poklic zaščitne sestre spada med poklice novejše dobe. Zaščitna sestra mora imeli poleg duhovnih lastnosti še poklic in veselje za to delo ter razumevanje za bedo bližnjega. Zaščitna sestra mora biti dovolj izobražena, da lahko v vsakem tudi najtežavnejšem primeru svetuje in pomaga. Ravno zaradi njene težavne in odgovorne službe se zahteva za vstop v šolo za zaščitne sestre dovršena nižja srednja šola z završnim izpitom, zaželjena pa je celotna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom. V teku šolske dobe se poleg praktičnega dela obdela 36 predmetov. Napačno je torej mnen,e nekaterih ljudi, ki si predstavljajo, da je šola za zaščitne seslre le zgolj praktična, kot se je to dogodilo v članku »Kam z našo mladino«. — Učenke, ki niso dovršile meščanske šole ali gimnazije z odličnim ali prav dobrim uspehom, ne morejo slediti pouku v šoli za zaščitne sestre. — Finančni minister g. Gjuričič Vojin se je davi peljal z Orient ekepresom skozi Ljubljano. Potuje v Fariz. — Zlet Gasilske zajednice drav. ban. v Laškem dne 10. julija 1989. V nedeljo 16. t. m. bo slavila najstarejša gasilska četa Slovenije v Laškem 70-letnico svojega obstoja. Obiščite to zgodovinsko mesto, kjer so vzrastii prvi gasilci Slovenije. Spoštujmo duh in delo teh prvič oračev na polju gasilstva, tako da ne bo med nami člana, ki ne bi v nedeljo 16. t. m. vsaj za trenutek postal pri njihovem grobu in se poklonil njihovim manom v priznanje njihovega požrtvovalnega, nesebičnega dela za bližnjika. Zgodovinske važnosti dela prvih slovenskih gasilcev se je zavedla tudi zajednica, zato poziva vse gasilce Slovenije tega dne na izlet v Laško, kamor naj pohitijo zlasti člani-telovadci in naraščaj v krojih, ki bodo nastopili na gasilskem kongresu v Ljubljani, ker bo nastop v Laškem obenem glavna vaja za Ljubljano. Zacotov-ljena nam je udeležba najvišjega funkcionarja gasilstva v Jugoslaviji, ministra g. Snoja, v družbi najmanj enega ministra, delegata državnega uprave. Članstvo in naraščaj ima na železnici z gasilsko legitimacijo 75%, vsi ostali po 50% popust. ALI STE ŽE NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE 7 — Ce» sedem let vse na dan pride. Ta pregovor se je uresničil pri požigu slamnate koče v Veliki Lašnji. Ta koča, ki ni bila vredna niti 3000 din, je junija 1932 pogorela do tal. Zavarovana je bila za 5500 din. Lastnica koče je bila sprva osumljena požiga iz korisloljubja. Kazensko postopanje proti njej pa je bilo ustavljeno zaradi pomanjkanja dokazov, ker je dokazala svoj alibi, da je bila že od aprila omenjenega leta odsotna. Zaradi domačih prepirov pa je prišla zadeva požiga na dan. To po sedmih letih. Mali senat je sedaj na okrožnem sodišču v Ljubljani obsodil tri osebe. Zaradi požiga zločinstva je bil Fr. B. obsojen na 3 mesece strogega zapora in 130 din. hčerka lastnice koče na prav toliko kazen, Gostilna »LOVŠIN" Gradita -13 (pri dram. gledališču) 88*°° ooo* -obvešča cenjene goste, da je poverila z dne 7. julija t. 1. vodstvo novemu poslovodju Voddi bomo kot do sedaj pristna priznana vina, sveže pivo poleg i '.borne domače kuhinje pa uvajamo novost pod geslom: „Dnavno vanj ena kuhinjska spccljalitata" izrazito pažnjo bomo polagali na prvovrstno postrežbo v naših udobnih prostorih in na prijetnem senčnatem vrtu. Današnja kuhinjska specijalltatai Kurja obara — TrSaikl vampi — Nabodena plučna paCanka v smetani ker je prvega nagovoril«, da je kočo zažgal; njen mož, ki je požigalcu pokazal slamnato kočo, pa na 1 mesec strogega zapora in 60 din denarne kazni. Vsi samo pogojno na 2 leti. Zanimiv je pri tem socialen motiv. Hči je bila v velikem j>omanjkanju in je računala, da se reši iz gmotnih stisk le tako, da po kaki osebi zažge kočo svoje matere V splošnem so letos prav redki požigi iz korisloljubja, da bi bile oškodovane za-varovalnice, pač pa požigi iz maščevanja. V hribih in na morju se dobro drže Slamiteve mesne in sadne konzerve — Loterija rejcev malih živali. Izredno važna vloga v našem narodnem gospodarstvu gotovo pri-tiče reji malih živali, ki predstavlja milijonske vrednost^ narodnega premoženja v našem celotnem državnem gospodarstvu. Vse te vrednosti ustvarjajo rejci, ki se zbirajo okoli svoje Zveze društev rejcev malih živali, ki ima svoj sedež v v Ljubljani, Karunova 10. Zveza stalno ustanavlja in druži že dosedaj 33 rejskih društev z nad 2000 člani Društva nabavljajo v okviru svojih dohodkov svojim najbednejšim članom lepe plemenske živali povsem brezplačno in nudijo tako prvo pomoč pri udejetvovanju v reji malih živali, ki nudi sicer skromne, toda gotove dohodke našemu malemu človeku. Zveza izdaja tudi skupno strokovno mesečno revijo, poleg tega izdaja Zveza poljudne knjižice o posameznih panogah reje malih živali, prireja predavanja itd. Ker so rejci za vse to delo navezani le na svojo lastno samopomoč, prireja tudi letos naša agilna Zveza društev rejcev malih živali svojo efektno loterijo. Srečke, katere imajo poleg Zveze v Karunovi ul. 10 naprodaj tudi vse ljubljanske trafike, so po 5 din. Oglejte si res lepo dobitke naših rejcev, ki eo razstavljeni v skoraj vsaki drugi ljubljanski izložbi. Preteklo nedeljo se je po ljubljanskih ulicah pomikal sprevod naših mladih rejcev in rednikov zajcev, ki so vodili motorje — glavne dobitke. Še nekaj dni nas loči od dneva žrebanja, ki bo 16 julija ob 14 popoldne na vrtu restavracije Novi svet. Zato pohitite z nakupom srečk, da ne ho prepozno! Z nakupom boste podprli našega malega človeka, naše malo gospodarstvo, ki je temelj vsake države. — Srečke vam pošlje Zveza tudi po pošti. — Občni zbor KTD. Odbor Katol. tisk. društva v Ljubljani naznanja, da bo društveni redni občni z!>or v ponedeljek, dne 10. julija 1939 ob desetih dopoldne v dvorani bogoslovnega semenišča. Ta čas je določen zato, da bo omogočena čim večja udeležba, ker bo isti dan mnogo članov prišlo v duhovnim vajam. Odbor opozarja na važne referate dnevnega razporeda: 1. Poročilo odbora; 2. referat o katoliškem tisku: 3. referat o verskem tisku; 4. prememba društvenih pravil; 5. volitev tretjine odbornikov; 6. slučajnosti. — Narodni tabor s sodelovanjem vseh društev bo ▼ nedeljo 16 julija v Kamnici. — Nova številka Ilustrirane družinske revij« »žike« je izšla. Vsebuje: 1. Li-tai-pe, Vrane. 2 Anton Ingolič, Prepovedana ljubezen. 3. David Haek, Šumenje morskih valov. 4. Albin Zalaznik, Kitajska vas. 5. Artemiis Ward, Ženske pravice. Edgar Alan Poe, Izdajalsko 6rce. 7. K. R. G. Brown, Mož ki je sedem ur čakal 6vojo ženo. 8. Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji. 9. Ribji magnet. Dalje poučuje Marijan Juvan v lahko razumljivem članku: »Kako cepimo vrtnice.« Iz knjige Angleža Websterja Hopkinsa: »Spoznaj samega sebe«, pa je posnetih nekaj psiholoških izbranih vprašanj, na podlagi katerih bo vsakdo spoznal svoj značaj. »Zdravniška posvetovalnica« primarija dr. Dragaša, daje materam nasvete o zdravljenju bolne dece. »Gospodinjski kotiček« pa prinaša nekaj zelo uporabnih receptov za obede, ki so vkljub skromnim izdatkom, ki jih zahtevajo, okusni in raznolični. Ugankarji bodo to pot tudi prišli na svoj račun s posebnim kotičkom. List je opremljen z lepimi slikami, med katerimi je tudi nebroj posnetkov mladih prijateljev ržene kave Žike in Žikinega otroškega zdroba. Revija »Žika« druži v svojem krogu vse odjemalce Žikinih proizvodov, dobi pa jo brezplačno vsak interesent, ki pošlje svoj naslov: Pražarna Žika, Ljubljana-Vič. Zdravnik v Kranju Dr. Vrbnjak Vinko zopet redno ordinira — Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ulica 3 Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge, _ Visoke obresti. — Dr. Ivan Peršiž specialist za kirurgijo, Lingar-jeva 2, ne ordinira do 30. VII. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Pil. Kr. dvorni dobavitelj, DR0GERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 6. Internistka Dr. Božena Merljalc zopet redno ordinira — Štirje nedorasli fantiči so osnovali tatinski klub. Pred dnevi je kranjska policija aretirala 15 letnega tatiča Jožeta iz Drulovke, ki je ukradel iz torbice v kino »Šmartinski domc 500 din. Z aretacijo lega fanta je prišla policija na sled tatinskemu klubu nedoraslih fantičev, ki so kradli, kjer se je dalo. posebno veliko so v zadnjem času odnesli kranjskemu zlatrrju g. B. Rangusu. Eden izmed članov tega kluba je bil namreč v službj pri g. Rangusu, kjer je smuknil v žep zdaj eden. zdaj spet drugi dragoceni predmet, katerega je izročil enemu izmed tatinskih tovarišev, da ga spravi v denar. Vse štiri fantiče je policija aretirala. Dobila je tudi nekaj ukradenih predmetov, ki jih bo vrnila lastniku. — 4000 din vrednega lovskega psa |e povozil v noči med petkom In soboto g. inž. Lukman iz Kranja s svojim avtomobilom. Pes je bil last veterinarskega svetnika g. Bedenka iz Kranja. — Krasen — uiitkapoln iilet z luksuznim sv-tokarom »Putnika« Maribor: Maribor—Trst—Benetke—Padova—Kobarid—Bovec—Vrbsko jezero— Dravograd—Maribor. Od 23. do 25. julija — 3 dni Kolektivni potni list! Prospekti, informacije in prijave do 14. julija pri »1'utniku«, Maribor-Celje-Ptuj. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. ie objavljen »Ukaz o ustanovitvi poslaništva v Bernu«, dalje »Uredba z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi zakona o ureditvi rednih sodišč«, »Unedba, s katero se umetnim tlakcem iz donavske banovine dovoljuje iskanje naročil brez omejitve tudi zunaj poslovnega 6edeža obrta«, »Uredba o dopolnitvi in spremembi uredbe o trasiranju in gradnji novih železniških prog in o načinu njih finansiranja«. »Uredba o regulaciji uslužbencev in delovnega časa pri gradnji novih železnic«. »Dopolnitev pravilnika o izplačevanju pokojninskih preieinkov v breme uradniškega pokojninskega sklada«, »Odločba o določitvi cene domačega bombaža«, »Pojasnila o kozmetičnih sredstvih«, »Ustanovitev deviznega odbora pri Narodni banki«. »Odločba glede plačilnega prometa v Ceškomoravski« in »Odločba o izvozu lesnih obodov za sita in drugih izdelkov iz lesa glede potrdila o zavarovanju valute«. Dr. Moro Viktor odvetnik v Ljubljani, naznanja, da je svojo" pisarno preselil iz Gosposvetske ceste št. 2 v Komenskega ulico lO — Hitro, dobro in poceni vam izdela vaš foto-film kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešrnova ulica 5 Istotam dobite brezplačno knjigo »Ob 100 letnici fotografije«. Turizem Za počitek in zdravljenje podajemo zelo aktualen seznam vseh naših zdravilišč: 1. Za zdravljenja revme: Niška banja, Topusko, Vranjska banja, Lipik, Koviljača, Ihdža, Mataruška banja, Varaždinske toplice. Daruvar. — 2. Za bolezni ledvic in mehurja: Sarajevski Kiseljak (pri Fojnici), Vmjačka banja, Rogaška Slatina, Radenci, Dobrna, Mataruška, Daruvar. — 3. Za bolezni srca in krvi: Rogaška Slatina, Niška banja, Radenci, Dobrna, Lipik. Vručica-Teslič. — 4. Za slabokrvnost: Lipik, Koviljača, Ilidža, Mataruška, Daruvar, Vročuca-Veslič. — 5. Za naduho: Vrnjačka banja, Niška, Lipik. Mataruška. — 6. Za živčni sistem: Niška, Eadcnci, Dobrna, Lipik. Rimske Toplice, Ilidža, Mataruška, Daruvar, Vručica-Teslič. — 7. Kostobolje: (protin); Niška, Vranjska, Koviljača, Mataruška, Ilidža, Varaždinske toplice. — 8. Ženske bolezni: Topusko, Dobrna, Lipik, Rmske toplice, Koviljača, Mataruška, Daruvar. — 9. Kožne bolezni: Vrnjačka, Lipik, Koviljača, Mataruška, Varaždinske toplice. — 10. Želodec: Vrnjačka, Rogaška, Radcnci, Mataruška. — 11. Sladkorna bolezen: Lipik, Vrnjačka, Rogaška, Koviliača. — 12. Jetra? Vmjačka, Rogaška, Radenci, Dobrna, Koviljača, Vručica-Teslič. — 13. Čre-va: Vmjačka, Rogaška, Radenci — 14. DebeluSnosl: Rogaška, Lipik, Koviljača. — 15. Bolezni kosti in sklepov: Koviljača, Mataruška. — 16. Žile: Vrnjačka, Rogaška, Niška, Vranjska, Radenci, Dobrna, Lipik, Rim-ske toplice, Mataruška, Vručica-Teslič. ~ Vsi, ki imajo sladkorno bolezen lahko sami sebi vsak dan z enostavnim postopkom kontrolirajo odstotek sladkorja v seču z našim aparatom »Sacchntratom«. Prospekti na zahtevo brezplačno. Cena kompletnega aparata po povzetju 92 din. pO dbižctvi (J^jBISjaPlIljljI^ Bu-mtnaf • Nesrečen konec lahkomiselnega življenja. Pred nekaj dnevi se je v zagrebških policijskih zaporih obesil vlomilec Alojzij Strmšek. Bil je to še mlad mož ki je od leta 1933 imel dobro službo. Spoznal se pa je z neko žensko, kateri je hotel ugajati s tem, da ji je dajal dragocena darila. Tako je v svoji službi poneveril več denarja in bil odpuščen. Ker ni imel s čim živeti, se je lotil tatvine. Leta 1936 je izvršil v Zagrebu prvi večji vlom, kjer je ukradel za 15 000 din zlatnine. Te dni so ga po tolikih letih srečno prijeli. Bil je popolnoma miren ter je mirno priznal 50 vlomov. Dejal je, naj ga sedaj puste na miru, ker bo jutri priznaj še druge vlome. Ponoči se je pa nesrečni človek obesil. Policija sodi, da je Strmšek izvršil vsega skupaj v vseh letih nad 300 vlomov, kar je vsekakor žalosten rekord. • Nenavadno dobra letina viienf. Leto« so višnje v Dalmaciji nenavadno dobro obrodile. Sodijo. da ho prišlo na trg 200 vag svežih in 200 vag. suhih višeni, katere bodo veletrgovci izvažali v Ameriko, Anglijo in Rusijo. Sveže višnje plačujejo po 1.50 do 1 75 din kilogram. • Slab ribolov na Jadranskem morju. Dne 5. t. m. je v Dalmaciji nastopila doba novega ribolova.. Toda ribiči so dve noči ribarili ne da bi imeli kaj prida uspeha. Le ribiči Makarekega pri-morja in Trogirske okolice so ujeli nekaj desetin kvintalov rib Ribiči pravijo, da riba noče pod luč. Poleg tega pa delfini zelo love in plaše ribe. Cez dve leti je šel tat v past. 2. junija leta 1937 je nekdo ukradel Petru Mihajloviču, trgovcu v Brčkem, zlato uro z verižico, kar ie bilo vredno 2500 din. Tatu niso mogli naiti. Trgovec ie izgubo že pozabil in si ie kupil novo Uro Dne 6. t. m. pa ie kmečki fant Filip Micič prinesel k urarju Petru Percina zlato uro v popravilo. Urar je spoznal po začetnih črkah, ki so bile vrezane v njej in pa, ker je Mihajloviču uro že popravljal. Takoj je obvestil policijo, ki jc tatu prijela. Mihajlovič pa je zopet dobil svojo uro. • Fond dr. Mchmeda Spabe za podporo siromakov bodo ustanovili bosanski muslimani v spomin na svojega umrlega voditelja. Litija Igra o kraljestvu božjem. Skupna igralska vaja, za to veličastno igro, ki bo prirejena ob kongresnih slovesnostih na Stadionu, bo za Litijo in Šmartno v sredo, 12. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma v Litiji. Vajo bo vodil režiser zborov g. Petančič iz Ljubljane, ki bo dal tudi vsa potrebna pojasnila o uprizoritvi. Pridite vsi, tudi tisti, ki ie nimate besedi!« (knjižic). Prosimo točnost, ker ie čas kratko odmerjen. Uradni dan za kontrolo sodov v Litiji, bo prihodnji ponedeljek, 17, julija t. 1. 11IIBI1ANA t Jova maša t eerkvl »r. Jožefa. Dano« ob 10 bo v jezuitski cerkvi imel prvo sv. daritev prež. g. Anton Hočevar. Novomašniku bo govoril g. superior p. Patč D. J. 1 Prva nova maša pri sv. Družini v Mostah. Danes ob 9 do|>oldne bo v cerkvi sv. Družine v Mostah daroval prvo sv. mašo g. Marjan Krem-žar, prvi Moščan, ki Ik> opravil novo mašo v tej novi ljubljanski fari. Pridigal mu bo g. dr. Alojzij Kuhar, urednik »Slovenca«, 1 Duhovne vaje za učiteljice in uradnice v Lirhtenturnovem zavodu — Dom Device Mogočne — bodo od IG. do 20. julija. 1'ričetek 16. julija ob 6 zvečer; sklep 20. julija zjutraj. Oskrbnina 100 din. Priglasite se na: Predsiojništvo Lichten-turnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. 1 Živahen živilski trg. Včerajšnji živilski trg ]e bil prav živahen. Vsega je bilo v obilici na izbiro. Poletno sadje: češnje, hruške, breskve in marelice so se močno pocenile zaradi ogromne množine ponudenega blaga. Dontače češnje od najboljše vrste do najslal>še so bile znatno po ceni. Kile so od 3 do 7 din kg. Marelice 6o bile uvožene večjidel iz Dalmacije in južnih krajev po 6 do 7 din. Breskve imajo isto ceno. Gozdnih sadežev je bilo v izobilju. Gozdne jagode so bilo po 5—6 din liter, borovnice pa sprva po 1.50 din, pozneje pa po 1 din liter. Velike množine stroč- raj že po l din kg. Trg je bil včeraj do zadnjega kotička popolnoma zaseden. Promet je bil velik. Kvalitetno blago je trp«2nejSc — zato tudi cenejle! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristojal — il Obiščite znano domačo tvrdko I Ecogc Stfurab iiELiiJAS II kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah. 1 V Ljubljani so umrli od 30. jnnija do 6. julija 1939:: Petrič Marija, 99 let, dijaška gospodinja, Japljeva ul. 2; Iljaš Vekoslav, 14 dni, sin pismonoše. Rožna dolina, C 11-9; dr. Derganc Franc, 62 let, šef-primarij v p., Komenskega ul. 4; Planinšek Marija, roj. Dane, 72 let, žena trgovca, Tavčarjeva ul. 2; Šuštar Frančiška, 71 let, šivilja, Kolodvorska ulica 23; Simčič Jerica, roj. Mihevc, 73 let, vdova vpok. revidenta drž. trošarine, Tavčarjeva ulica 12, Križman Ana, roj. Zajec, 37 let, vdova šoferja. Zagrebška ul. (nova hiša); ing. Ulrych Miroslav, 57 let, inženir. Dravska ulica 1; Planko Ivana, 20 let, natakarica. Tržaška c. 46; Čeme Marija, 65 let, zasebnica. Krakovska ul. 6; Gruni Ivan, 70 let, čevljar, Vodmatska ul. 15; Zupančič Marija, 72 let, bivša služkinja, Vidovdan-ska cesta 9; Polhartinger Marija, 21 let, modisti-nja, Gledališka ul. 7; Vrtovec Vida, 40 let, profesorica, Gorjupova ul. 4; Dolenc Tomaž, 6 mesecev, sin državnega uradnika. Tržaška cesta 66; Glauninger Zofija, roj. Steinhauser, vdova Božič, 47 let, žena strojnega mojstra pivovarne »Union«, Celovška cesta 22. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Brulc Franc, 51 let, gostilničar, Huje pri Kranju; Urankar Maks, 25 let, rudar, Colniše 28 pri Zagorju; Štibel Vincencija, 53 let, služkinja, Ribče 1, obč. Škofja Loka; Kuglič Franc, 65 let, sluga, Bernekerjeva ul. 48; Pajk Ladislav, 17 let, 6in hišarice, Višnja gora 59; Zabukovec Andrej, 5 let, sin posestnika, Jakičevo 2, obč. Velike Lašče; Marin Josipina, 53 let, žena državnega uradnika, Arclin 57, obč. Škofja vas; Novak Terezija, roj. Pevec, 51 let, žena žel. strojevodje, Ve-rovškova ul. 56; Roječ Franc, 72 let. davčni izvrševalec v pok., Streliška ul. 5. I Granitne kocke cestnega tlaka zalivajo z asfaltom sedaj v Kolodvorski ulici in licer nasproti hotela Štrukelj. Odkar se je vreme ustalilo, že dela zagrebško podjetje A Re« na ljubljanskih cestah in zaliva rege med granitnimi kockami z asfaltom. Tako je skupina delavcev dalj časa zalivala kocke na dolgi Vilharjcvi cesti, ki je sedaj vsa zalita. Vožnja po tako zgrajeni cesti je zlasti za kolesarje neprimerno bolj udobna in mirna. Posebnega pomena ie taka ureditev cestnega tlaka tudi za ves ostali promet. Ker med špranjami ni več peska, prav tako pa tudi ne prostora, v katerem bi se nabiral prah in blato, bodo tlakovane in z asfaltom zalite ceste neprimerno bolj čiste in seveda tudi manj prašne. Z asfaltom je bila zalita tudi Vidovdanska cesta in Ko«nenskcga ulica. Ko bo urejen tlakovani del Kolodvorske ulice, bodo delavci začeli zalivati še druge z drobnimi kockami tlakovane ljubljanske ccste. Zalivanje samo gre hitro izpod rok, čeprav je bolj podoibno delu slaščičarja, kakor pa cestarja Delavci zlivajo v drobnem curku tekoči asfalt iz lijakov, prav tako, kakor iztiska slaščičar sladkorno raztopino, s katero piše in riše na torto. Asfalt za zalivanje reg je drag in vtane kg čistega asfalta 3 din. Delo samo pa gre hitro naprej in je en «am priden delavec sposoben v enem dnevu zaliti okrog 50 m' tlakovanega cestišča, ki pa mora bili v ta namen seveda že pripravljeno in očiščeno. 1 Vojaška godba priredi v nedeljo, 9. t. m. od 11 do 12 v parku Zvezde svoj promenadni koncert. 1 Nov radio aparat so odnesli neznani tatovi v noči od 25. na 26. junija iz salona gostilne »Putrih« na Dolenjski cesti. Radio aparat je bil znamke »Minerva« in je imel dva zvočnika. Aparat je bil visok 60 cm in dolg 80 cm. Težak je bil 30 kg in vreden 7K00 din. Tatovi so vdrli v salon potem, ko so vdrli šipo v oknu in odprli zapahe. Pred nekaj dnevi pa je ljubljanska i>olirija prijela starega svojega znanca, ki se rad peča z nedovoljenimi posli. Na njega je padel sum, da je izvršil to tatvino v družbi tovariša. Izročen je bil že sodišču in je prav verjetno, da mu bodo potem, ko bodo poizvedbe končane, tatvino lahko dokazali. Upravičeno je namreč upanje, da je radio-aparat nekje skril, ali pa zastavil. 1 Voz zapravljivček je podrl kolesarko. Včeraj dopoldne je voz zapravljivček zadel v 41 letno Ivano Pokovec, ženo krovra iz štepanje vasi. Sunek je bil tako močan, da si je kolesarka pri padcu zlomila levo roko. Zdravi se sedaj v bolnišnici. Ta nesreča je ena tistih redkih nesreč, v kateri sta trčila drug ob drugega vprežno vozilo in kolesar. Zlet gasilske zajednice drav.ban. v Laškem dne 16. julija 1939 Prosvetni dan na severni meji Sent Danijel nad Prevaljami, 7. Julija. Okrajni kmetijski odbor obmejnega dravograjskega okraja bo dne 16. julija priredil v Sent Danijelu nad Prevaljami, tik ob nemški koroški meji, velik gospodarsko-prosvetni dan. — Sodelovala bodo vsa kmetijska in prosvetna društva v Mežiški dolini. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Marko Natlačen, ki se bo prosvetnega dne obmejnih Slovencev udeležil osebno. Spored je zelo pester. Na predvečer je slovesen sprejem bana - pokrovitelja, ki ga bodo šent-danijelski kmetje pospremili s Prevalj do Šent Danijela (kjer je svoje dni slovenski pisatelj Ksaver Meško pisal svojo »Na poljani«), kjer bodo njemu in prosvetnemu dnevu na čast zagoreli zvečer kresovi ob vsej državni meji kakor tudi po vseh vrhovih Mežiške doline. V nedeljo je najprej ob 9 sv. maša na prostem z ljudskim petjem, nakar bo ob 10 blagoslovitev krasne drevesnice, ki jo je ustanovil in uredil okrajni kmetijski referent, gibčni in požrtvovalni Martelanc Karel. Po blagoslovitvi bo nekaj govorov. Popoldne ob pol 2 bodo Šent Danijelčani igrali »Miklovo Zalo«, po igri pa bo prosta, vesela hribovska zabava s petjem in s prizori iz kmetskega življenja. Za srečolov je preskrbljenih 500 lepih dobitkov. Prireditev bo na lepem hribu, odkoder je krasen razgled po Podjunski dolini na Koroškem tja do Roža in Dobrača, na jugu pa leži razprostrta pod nogami prelepa Mežiška dolina, ki ji delajo kulise Peca, llršlja gora in zeleno Pohorje. Dohod do Šent Danijela je lahek. S Prevalj je peš pota poldrugo uro po čudoviti lesni zarezi, ki se polagoma spreminja v lagodna okrogla rebra, kjer sr°di drevja samevajo'mogočni šentdnnijelski kmetski domovi (šent Danijel Teži 715 m nad^mHi*-jem). Drevesnica meri 10.500 kv. m površine. 9500 je zasajenih s sadjem, 1000 z gozdnim drevjem. Vsako leto se posadi 3600 sadnih divjakov ter 1000 orehovih in kostanjevih sadik poleg mnogo smrekovih, borovih in macesnovih. Ako bi bilo slabo vreme, se prireditev preloži na 30. julij. Nikomur ob lepem vremenu ne bo žal izlela v šent Danijel, ki je že od nekdaj iz | MEDHflRDDHEMI) v dvorani kino Uniona danes ob 21 Nastopajo sledeči pari: Sotler • Ki-ritov, Mrna - Kop. Ali ben Abdu - Janež. Pirnatski - Hana I 1 Prazno sobico išče samska oseba, če mogoče s štedilnikom, za takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca«. 1 Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa se odpelje na Vransko jutri, v ponedeljek 10. t. m. ob 8 zjutraj z dvorišča hiše št. 2 na Gospo-svetski cesti. 1 Usnje, kovčke, nahrbtnike nudi ,Erjavec, Stari trg. 1 Osemdnevni avtobusni izlet priredi prosvetno društvo Trnovo v Italijo združen z romanjem v Rim v dneh od 13. do 20. avgusta t. 1. po sledeči poti: Ljubljana, Postojna, Gorica, 1'adova, Firenze, Rim, Asissi, Rimini, Padova, Benetke, Udine, Trbiž, Jesenice, Ljubljana. Daljši postanki so v Rimu (dva dni), v Benetkah (en dan in pol) in v Firenzi (en dan). Ogledali si bomo vse zanimivosti pod vodstvom g. prof. Anžiča. Potovali bomo v najmodernejšem odprtem avtobusu. Prenočevali v hotelih. Celokupna vožnja s prenočiščem in kolektivnim potnim listom stane 900 din. Na razpolago je le še par sedežev. Podrobna pojasnila dobite vsak ponedeljek, sredo in petek od 7 do 9 zvečer v društvenem domu, Karunova ulica 14, kjer se sprejemajo tudi prijave. Prijavite se pa lahko tudi telefonično na št. 25-73. 1 Važno za čitateljel Strokovno solidno in po zmernih ccnah izvršuje pleskareka, sobočrkosli-karska dela Stane Vojska, Ljubljana, Cerkvena ulica 11. Zapomnite si, da je naslov delavnice edino Cerkvena ulica 11« l šofer izgubil 600 din. V soboto okrog 1 je izgubil šofer Lojze Mavrič, Bohoričeva ul. 28, 600 dinarjev, od pisarne stavbenika g. Mavriča na Tyrševi cesti do Vilharjeve ulice. Pošten najditelj naj denar izroči policiji ali oškodovancu proti nagradi. V* Sreča. Prvi: »Pomisli, »tirlperesno deteljico tem našell« Drugi: »Glej, glej! AH pa ti je prinesla srečo?« Prvi: »Seveda mi jo je, saj je bila v denarnici!« davnih predvojnih časov slovel po tem, da v župniji in občini nikoli ni bilo nobenega nemčurja. Pregovor pravi, da je treba z lepim zgledom iti tudi v deveto faro. Dne 15. julija bo krasna prilika za to! Dijaštvu kamniškega okraja l Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica priredi 12. jnlija v društvenem domu na Homcu enodnevni tečaj s sledečim programom: 1. Ob 8.30: 0 potrebi duševnega dela med počitnicami. Govori g. prof. J šolar. 2. Ob 10.30: Kako smo budili narodno zavest na Goriškem. Govor; g. dr. J. Bitežnik. 8. Ob 15: Vpliv tujih idejnih tokov na naš narodni problem. Govori g. dr. Besednjak. 4. Oh 17: Krščanski idealizem, podlaga na. šemu delu. Govori univ. prof. g. dr. F a -b i j a n. Po predavanju g. <1r. Fabljana poroča pred-serfnik, nato bo pogovor o našem bodočem narodno obrambnem delu. Tečaj začnemo e »v. mašo, ki jo bo daroval najdelavnejši Član Bistrice, bivši predsednik, novomašnik g. Miha Golob ob 8 v župni cerkvi na Homcu. Ob 12 Ho na Homcu skupno kosilo, za člane društva brezplačno. Ker je tečaj uvod v narodno-obrambno delo, kateremu hočemo posvetiti delo v počitnicah, je dolžnost prav vsakega dijaka, da se tečaja gotovo udeleži. Posebno prosimo vse gg. župnike, da opozorijo vse dijake na naše delo, Vabljeni so tudi starešine in vse katoliško izobraženstvo v okraju. Študentje kamniškega okraja, 12. julij je naš dan! Odbor KDPD Bistrice. 2ivega gada so prinesli na grmado Kranj, 7. julija. V torek popoldne so pripravljali štirje dijaki Iz Ljubljane v družbi z učitcljiščnikom Jankotom Bidovcem iz Kranja na Storžičb pod Kališem, blizu lovske koče trgovca g Edvarda Dolenca kres na čast sv. Cirilu in Metodu. Na posekanem delu gozda 10 naleteli na velik hrastov štor, ki je bil že precej preperel. Fantje so ga odkopali in ga naložili na dva kola ter ga prenesli kakih 50 metrov visoko k že pripravljeni grmadi. Ko so fantje zvečer prižgali kres, se je iz sredine štora prikazala glava velikega gada. Gad je sikal nekaj časa zdaj »cm, zdaj tja, p^tem pa je planil iz štora in se vrgel v ognjene plamene, kjer je zgorel. Sreča za fante, da jih ni pičil žad. ko so ga v štoru nosili na grmadol IV. kongres jugoslovanskih geografov v Skoplju Naši geografi prirejajo od časa do časa svoje . kongrese, na katerih spoznajo sodoben napredek geografske znanosti in pouka šolske geografije. Pri tem spoznajo vedno tudi večidel naše države, kar je velike koristi zlasti za profesorje geografije. Na kongresih pa ee spoznajo tudi geografi iz vseh delov naše države, iz česar izvira plodno in intimno sodelovanje pri znanstvenem prouča-vanju naše države in napredek geografskega pouka v naših šolah. Letos, od 8,—12. septembra, se bo vršil IV. kongres jugoslovanskih geografov v Skoplju. Razen predavanj o Skoplju in okolici, o novih rezultatih v geografski znanosti in napredku v metodiki geografije v naših šolah, se bodo vršile tudi poučne ekskurzije, in sicer dve poldnevni v okolico Skoplja in ena dvodnevna: Skoplje—Pri-zren — Peč—Priština—Skopi je. Ministrstvo prosvete je odobrilo dopust od 6. do 15. septembra vsem geografom, ki žele prisostvovati kongresu, ministrstvo trgovine in industrije pa prav tako profesorjem geografije srednjih strokovnih šol. Železniška direkcija je odobrila četrtinsko vožnjo po železnici za državne uslužbence, za ostale člane geografskih društev pa polovično vožnjo. Prijave za kongres sprejema uprava kongresa v Skoplju do 1. avgusta. Do tedaj je treba prijaviti tudi predavanja, referate in pa eventuelne predloge. Geografi, ki še niso dobili vabila na kongres, naj se obrnejo z dopisnico na Geografsko društvo v Belgradu (Geografski institut univerze). Nesreče In vlomi odarske in kulturne revije Maribora in vsega slovenskega severovzhoda. Letošnji Mariborski teden ho v času od 5. do 13. avgusta. Letošnja prireditev l>o še veliko pomembnejša, ker živimo v dobi, ko jc potreba po strnit vi vseh sil in vsega dela za okrepitev naših postojank večja, kakor kdajkoli prej. Tega re zaveda tudi vodstvo Mariborskega tedna, pa je zato [»oskrbelo, da ustvari iz prireditve resnično manifestacijo naše volje po življenju in napredku. Letošnji Mariborski teden bo nudil toliko raznoterosti, kakor do sedaj še nobena druga mariborska prireditev. Po že določenem programu bo obsegal najprej veliko tekstilno razstavo, ki bo pokazala, kar zmore naša sposobna tekstilna industrija; dalje bo na letošnjem tednu obsežna ' lujskoprometna, gostinska, narodopisna, skavtska. Odgovor »Večerniku« Maribor, 8. julija. »Večernik« z dne 7. julija 1939, str. 4, je pod naslovom »Enotnost narodnoobramlmega delat o kresovanju na Pohrežju- na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda v zadnjem odstavku dobesedno poročal sledeče: »Čudno in plitko vlogo, ki priča o svojevrstni mizeriji, pa je igralo eno samo društvo. Neodločni bom je dobil nikalnico in njih ni bilo v naši skupnosti. Menda jim ni tega dovolila višja sankcija?! Stvari v korist? Prepustimo njim, da odgovore sami na to, ker narod že govori in ho svojo končno sodbo spregovoril še ljolj jasno in razločno.« Na ta poziv prizadeto Prosvetno društvo na Pobrežju odgovarja: Prosvetno društvo Pobrežje je prejelo vabilo za kre-sovanje 4. julija šele 3. julija ob 7 zvečer. No morila na pobudo monopolnih nacionalistov, pa je Prosvetno društvo organiziralo 6voje krcsovanjo že mnogo prej, preden je prejelo vabilo za skupno kresovanje vseh društev na Pobrežju. To je Prosvetno društvo storilo iz sledečih razlocov: 1. Prosvetno društvo se jasno zaveda svojih dolžnosti do naroda in ne čaka poziva od drugod. 2. Ker imajo naši ljudje izkušnje od prejšnjih skupnih narodnih proslav, da so gotovi elementi izrabljali skupne nastope za izzivanje, ker je doslej večina skupnih narodnih manifestacij na Pobrežju izzvenelo divjaško-hujskaško in niti malo narodno-strpno. Kdo je to povzročil, naj »Večernik« vpraša svojega dopisnika. Kakor že zgoraj navedeno, pa poročamo še dopisniku »Večernika« v tola/.l>o, da je Prosvetno društvo priredilo zelo lepo kreso-vanje na svojem telovadišču. Naš duhovni vodja nam je v izčrpnem govoru podčrtal, kakšno luč sta prižgala v slovanska srca sv. brata Ciril in Metod. »Največ sveta otrokom sliši Slave .. .< Vsi navzoči so po govoru zapeli slovansko himno in se pri tem zavedali veličastnosti trenutka. Nismo se prav nič jezili na tiste, ki so v naši bližini kurili »Večernikov« kres, zato da niso prišli k nam kresovat. Saj je šlo za eno stvari Kdo torej neti medsel>ojno nestrpnost? Vaš nacionalni mo-noi>ol si kar za klobuk vtaknile! Saj Vam je bil v Vaših časih najhujši državni (?!) sovražnik »klerikalec«. Za naša društva so bili takrat »sužni dnovi«. Lepa strpnost!? Da pa ne bo nepotrebnih očitkov, pozivamo, da se zglasijo vsa tista društva na Pobrežju (vseh je okrog 27), ki so imela skozi vso zimsko do!x>, t. j. od 1. decembra do Velike noči, redno vsako soboto, prosvetna, kulturna, zdravstvena in narodnostna predavanja — brezplačna — za široko občinstvo. Skoraj vsa predavanja so bila skioptična .kar smo morali dohiti iz Ljubljane in ne mogoče brez žrtev! Žo častitljivi »Sokol« na Pobrežju se je moral učiti od enoletnega nadebudnega Prosvetnega društva, kako se postavljajo društveni domovi — žarišča narodne prosvete. Ce se hočete za narod res žrtvovati, pridite se k nam učit — vsaj Pobre-žani! Prosvetno društvo radevolje menja svoje blagajniške knjige z vsakim društvom na Pobrežju — tudi s Sokolom. Tu bosto našli res »svojevrstno mizerijo« ali nasprotno — dokaz naših žrlev. Posnemajte nas, če si upate in znate, in pokažite uspehe, ki smo jih z lastnimi žrtvami dosegli mi! — Taki smo pač mi na Pobrežju pri Mariboru. Tabela za izračunavanje davka za narodni obrambni fond je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stune ista direktno v tiskarni 7 din komad, pri dostavi po pošti 7.50 din komad. Tabele si lahko nabavite tudi pri davčnih upravah in večjih knjigarnah. m 1' pokoj se jc umaknil s 1. julijem mestni mojster gospod Jože Požavko. Z njim je izgubil mestni gradbeni urad moč, ki je takorekoč nenadomestljiva. G. Požavko, ki je sedaj star 59 let, je prišel k mestni občini 1. 190(5. Poprej je bil zidar pri stavbeniku Balzerju. Bil je samouk, s pridnostjo in bistrostjo pa si je pridobil visoko tehnično znanje. V svoji službi je bil silno marljiv in skrben ter skoz in skoz pošten, pravičen in jako dober. Izredno je bil priljubljen pri vseh uslužbencih gradbenega urada, zlasti pa pri delavcih, saj je bil eden tistih, ki vedno premislijo, če ne bi njihovo dejanje škodovalo drugemu. Največ dela je imel pri občini sedaj na svoja stara leta, ko so se začele velikopotezno urejati mariborske ceste. Sedaj se je umaknil v pokoj, k svojim čebelam, pomagal pa bo tudi 6vojemu sinu, ki je znan kot izredno soliden gradbeni podjetnik v Mariboru. Želimo mu, da bi leta pokoja užival še dolgo v sreči in zadovoljstvu. m Marija Cepičeva. V četrtek je umrla po pollelnein trpljenju ga. Marija Cepičeva, roj. Šink, vdova po poštnem uradniku. Pokojna je bila zlasti agilna kot odbornica Ženskega društva in odločna boriteljica za slovenstvo v predvojnem Mariboru. Zadnja leta je živela le za svojce, pri svoji hčerki, gledališki igralki v Mariboru. Pogreb bo danes popoldne ob pol tretji uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj v miru počiva. m Mariborski laburti jirodani v Ljubljano. Družina labudov na ribniku v mestnem parku se je zmanjšala, ker je Olepševalno društvo prodalo nekaj mladih labudov mestu Ljubljani. Cena za labude pa je sedaj zelo nizka. Dočim je plačalo Olepševalno društvo labude po 1000 dinarjev za kos, je dobilo sedaj za vsakega samo nekaj 100 dinarjev. Lnbudi so sp pri nas zelo razmnožili ter jih imajo na Spodnjem Štajerskem skoraj na vsakem večjem ribniku. m Ljudski oder gre na Sladki rrh. Mani Ljudskega odra se danes popoldne točno ob 12. uri odpeljejo z avtobusom izprpd palače Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti štev. 6 na Sladki vrh, kjer uprizorijo narodno igro »Domene jubilejna, gledališka, vinska in vezeninska razstava, razstava malih živali. Posebnost bo spet velika razstava mariborskih obrtnikov, potem razstava raznih industrij, trgovin, kmetijstva itd. Za zabavo in razvedrilo l»odo skrbeli koncert, gledališka igra na prostem, športni in drugi nastopi, obenem z že znanim in priljubljenim veseličnim parkom na razstavišču. Največja atrakcija tedna pa bo nedvomno festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupino iz Belo Krajine, Gorenjske, Koroške, Prlekije itd. Kakor vsako leto, velja tudi za obisk letošnjega Mariborskega tedna od 1. do 17. avgusta polovična vožnja po vseh naših državnih železnicah. Maril>orski teden bo najlepša priložnost za obisk Maribora in vsega njegovega prekrasnega obmejnega zaledja, občudovanega kopališča na Mariborskem otoku, postojank na zelenem Pohorju, Kozjaku ter v vinogradih Slovenskih goric. m Plemenita gesta kranjskih induslrijcev. Na stroške industrijcev iz Kranja je včeraj odpotovalo iz Maribora 20 revnih dečkov s severne meje v grad Prevoje pri Kranju, kjer bodo na letovišču iu na počitnicah. Dečki so iz samih najrevnejših viničarskih družin iz župnij Apače, Gor. Kadgona, Sv. Jurij v Slov. gor., Zgor. Kungota. Vsi so oslabeli zaradi slabe prehrane in pomanjkanja, videlo se je že na njihovi obleki, da so starši, komaj 6pravili skupaj nekaj boljših oblačil, da so lahko otroci šli, eden pa je prišel celo brez čevljev, saj jo bil revež še pozimi bos. V Mariboru so se dečki zbrali v Zdravstvenem domu, potem pa so odpotovali popoldne v Kranj. Plemenita gesta kranjskih industrijalcev Je imela globok odmev na naši meji, potrebni pa bi bili še posnemovalci, saj je potreba 6ilno velika. tfl j- _ — # _ otomane, žične vložke, I^KEJSSlOCe zavese, odeje, linolej, preproge otroško vozičke kupite najceneje pri ,.Q B N O V fl" P. Novak, lurltčev 6 m. Športniki iz Rtuttgarta v Mariboru. Po Dravi je v petek priplulo v Maribor osem zložljivih čolnov, v vsakpm pa sta bila po dva veslača. Bili so to mladi akademiki iz Stuttgarta v Nemčiji, ki so se pripeljali v našo državo po Dravi, v Mariboru so prenočili, včeraj pa -so nadaljevali s svojimi čolni vožnjo po železnici do Sušaka, od koder bodo potem s čolni pluli vzdolž cele naše morske obale. m Delavci! Danes je ob 9. vaš delavski shod v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pridite! m »Turške šance* bodo izginile. Tlakovalna dela v Maistrovi in Prešernovi ulici naglo napredujejo, ko bodo pa gotova, se bodo tlakarji preselili na Pobreško cesto, katero bodo tlakovali od mosta do spoja s Tržaško cesto. Istočasno pa bodo porušene »turške šance« — kakor Mariborčani nazivajo podrtine pod magdalensko cerkvijo. Porušila se bo tudi hišica, ki stoji na stiku Pobrežke in Tržaške reste, vendar bo ureditev torta dela le začasna, dokler ne bodo napravljeni načrti za regulacijo celega prostran, kar bo v »vezi,*, »idanjefl*, nove magdalenske cerkve. ' . .7 $ - mm m m Razbojniški nasilnež. Orožniki v Selnici ob Dravi so aretirali 32 letnega kovaikega pomočnika Jožefa Brišnika iz Vranskega. Mož je v bliiini meje napadel starejšo ženico in ji je ukradel denarnico a 37 din vsebine. . m Od doma je pobegnil 14 letni dijak II. real. gimnazije Josip Kukec, sin obratovodje papirnice na Sladkem vrhu. Kant je vzel 300 din ter očetovo kolo ter se podal po svetu. Sedaj ga išče mariborska policija in orožniki. m Tehnični odbor Slomškovega okrožja ZFO ima jutri ob pol 7. sejo v Gledališki ul. 4. m S kolekom v avlo. Med Limbušem in Laz-nieo se je pripetila v petek huda nesreča. Delavec Anton. Smolar iz Frama se je peljal na kolesu po nepravilni strani ceste, pa se je zaletel v osebni avto, katerega je šofiral trgovski potnik Štefan Veber iz Zagreba. Smolarja je vrglo e kolesa ter Je zadobil zelo hude poškodbe po vsem telesu, kolo pa mu je popolnoma zdrobilo. m Carinski dohodki. Dohodki mariborske carinarnice so znašali v juniju 7,904.728.30 din, od česar odpade na izvoz 40.477.75 dinarjev. Depozitov je imela carinarnica v juniju 1,399.523.25 dinarjev. m Šahovske novice. V IV. kolu mariborskega šahovskega prvenstva je premagal Gerželj Vido-viča, Mišura Marvina, Mohorčič Lukeža jun., Ba-bič Nosana, dr. Krulc čertaliča, remis je bila partija Ketiš : Regoršek, prekinjene pa so ostale partije Lukeš sen. : Pesek, Šumenjak : Eferl. Stanje je po IV. kolu sledeče: dr. Krulc, Mohorčič, Gerželj in Mišura imajo vsak 3 točke. m Borba s tatovi. Na njivi želez, kontrolorja Ivana Para ob Pobreški cesti so neznanci kradli že večkrat krompir ter so napravili lastniku več 100 dinarjev škode. V petek zjutraj je opazil železniški čuvaj Franc Ploj s proge na Parovi njivi tatu, ki je izkopal krompir. Hotel ga je pregnati, tedaj pa se je vrgel nanj drug tat, ki je bil v bližini skrit. Ploj in napadalec sta se hudo ruvala, nazadnje pa sta oba tatova pobegnila, pustila pa sta na njivi nahrbtnik, vrečo in dve aktovki ter okrog 50 kg izkopanega krompirja. m Prosvetno društvo na Pobrežju vprizorl na današnjo nedeljo zvečer ob 7. v Slomškovem domu dramo v 3 dejanjih »Župnik iz cvetočega vinograda«. Vabljeni I m Plavalne tekme na Mariborskem otoku pri redi danes ob 16. uri za klubsko prvenstvo Mariborski plavalni klub. Tekmovanje se vrši na 50 m prosto, 5 m hrbtno, 100 m prsno, štafeta 3X50 m mešano ter waterpolo tekma dveh izbranih moštev. Posebne vstopnice za te tekme ni. m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši danes v nedeljo OUZD dr. Stanko Pogrujc, Tvrševa ulica 14-1. m Slovensko obrtno društvo vabi mariborske rokodelce, da se prijavijo za obrtno razstavo, ki jo prireja društvo letos za časa Mariborskega tedna. Nekaj prostorov je še na razpolago. Prijave sprejema tajništvo, Vetrinjska ulica 11-1. m il metrov globoko padel. V Franzovem mlinu v Melju se je pripetila usodna nesreča. 32 letni delavec Maks Huber iz Studencev je padel z okna v globino 11 metrov ter je obležal nezavesten s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. m Mariborski muzej je zaradi restavracijskih de! na stopnišču do nadaijnega zaprt. m Kepa premoga mu je razbila glavo. Na glavnem kolodvoru se je ponesrečil 54 letni delavec Matej Markovič iz Strossmajerjeve ulice. Velika kepa premoga mu je padla z vagona na glayo ter mu je. zaradi tpga počila lobanja. Reševalci so ponesrečenca spravili v bolnišnico. PtDj Mestno poglavarstvo v Ptufn razglaša, da je v smislu čl. 116 zakona o neposrednih davkih, razgrnjen pri mestnem poglavarstvu seznam davčnih zavczancev. Seznam je na vpogled prizadetim davčnim zavezancem v sobi magistralnega tajništva vsak dan med uradnimi urami in eicer vključno do 12. t. m. Tujski promet ▼ juniju t L V juniju je obiskalo naše mesto 240 tujcev, od teh 166 Jugoslovanov, ki so prenočevali v Ptuju 543 krat,od teh Jugoslovani 318 krat. Na drugem mostu so Ncmcj s 50 obiski in 169 prenočninami, nato Madžari, Italijani, Čehi in drugi. Stolp v mestnem parku, ki je namenjen, kakor jc splošno znano, za vinarski muzej, sedaj temeljito popravljajo. Okrušili so že ves canet z zidov, tako, da se lahko vidijo velike kamnene kl#-de, iz katerih je ta stari stolp v temeljih sezidan. Stare turške topovske krogle, ki so vzidane v steno. so pustili na svojem mestu, da bodo še nak dalje pričale o slavni ptujski zgodovini, ko so naše mesto napadali in plenili Turki. Stolp bodo temeljito preuredili, da bo na tak način lahko služil dostojno svojemu važnemu namenu, kot prvi vinarski muzej v Jugoslaviji. Okrog stolpa se stalno zbira velika množica radovednih Ptujčanov in okoličanov, ki z velikim zanimanjem zasledujejo popravljalna dela na tem 6tarem dokumentu slavne ptujske zgodovine, ki je znana širom znanstvenega sveta. Ptuj s svojimi znamenitostmi in krasno lego ter priložnostjo za prelepe izlete v Haloze, Slovenske gorice, Dravsko polje itd., vabi in kliče prijatelje staroslavnih spomenikov in krasne narave v svojo gostoljubno sredo! Nesreče in poškodbe. S češnje je padel in se zelo težko poškodoval po vsem telesu 8 letni posestniški sin Kolar Jakob iz Galušaka, občina Sv. Jurij ob Ščavnici. — 22 letni delavec Markež Rudolf iz Črmlenšaka, občina Sv. Bolicnk v Slov. goricah, je padel 6 kolesa in si zlomil levo roko. — Ko je mislila iti 18 letna kočarska hči Roškar Marija iz Borove, občina Sv. Marko niže Ptuja, na hlev po krmo za živino, ie padla z lestve tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. — 14 letna kočarska hčerka Kranjc Štefanija iz Pobrežja pri Ptuju, je padla s češnje in si zlomila levo roko. Vse ponesrečence in poškodovance so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravijo. Fantovski odsek in Dekliški krožek pri Sv. Vidu pri Ptuju priredita v nedeljo, 23. julija t. 1. Mladinski dan s pestrim celodnevnim sporedom, na katerega obe gori imenovani društvi že sedaj opozarjata in vabita vse prijatelje slovenske katoliške mladine, ki vrši svoje velepomembno poslanstvo oh robu slovenskih Haloz. Pridite med to mladino, ki z velikim idealizmom in neustrašeno borbenostjo dela ča6t Bogu, napredek in mirno bodočnost slovenskemu narodu in močni Jugoslaviji! — Bog živil 700 letnica minoritov v Ptuju Pred 700 leti so prišli sinovi sv. Frančiška v Ptuj. Skozi sedem sto let so posvečali duhovniki tega reda svoje moči delu za verski in prosvetni napredek ljudstva. Še danes priča o veliki delovni sili minoritskega reda v zgodovini, ki jo je krepila l>ožja poinoč, verska in narodna zavest ljudi, ki so jim bili v vodstvo izročeni. Seduin 6io iei deia in trpijenja v božji in narodjtf sluSM je Jufifle], kT pa ho?e]o oo. mlnorttl letos 5. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen so sestavili častni odbor, M mtt predseduje voditelj slovenskega naroda dr. Ant. Korošec. V častnem predsedstvu sta ministra dr. Krek in Snoj, ban dravske banovine dr. Natlačen in oba slov. škofa dr. Rož m a n in dr. Tomažič, dr. fr. Mi le ta, škof šibeniški, provincial minoritskega reda dr. fr. Burič in vseuč. prof. dr. Štele. V okviru proslave bo tudi kongres vseh tretjerednfkov Iz Slovenije. K tem veličastnim slavnostitn so vabljeni FO in DK v krojih. Poleg mogočne verske manifestacije, na kateri bosta govorila podpreds. narodne skupščine g. Mihelčič in urednik »Slovenca« g. Fran Terseglav, bodo tudi velike prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fanfare. Sodelovalo bo veliko otrok iz mesta in okolice z deklamacijami, petjem, igrami itd. Ob zaključku bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptujsko pevsko okrožje se pripravlja na mogočen nastop okoli 800 pevcev. Dirigiral bo zveziu pevovodja g. inšp. M. Bajuk iz Ljubljane. Nad 150 igralcev bo igralo v režiji gledališkega igralca g. Groma iz Maribora novo veličastno igro »Kuga« (D. Petančič). V igri nastopijo tudi pevci in godci. V prireditvi, ki bo na posebnem pozorišču pred minorilsko cerkvijo, bodo prikazane zgodovinske narodne noše. — V okviru prireditve bo tudi ognjemet, kakršnega Ptuj še ni videl. Vabimo na te slavnostl vse organizacije v krojih, kakor tudi posameznike. Za podrobnejša navodila glede udeležbe, se obrnite na domače gg. župnike. Polovična voznina je zagotovljena. Naročite čim prej knjižice in znake! — Na svidenje v Ptuju v teh veličastnih dneh! Najmlajši kralj na "re? kralj ^hazl. Celje c Prosvetno društvo na Lopati pri Celfu priredi dane« ob 3 popoldne v Šmartnem v Rožni dolini v Slomškovi dvorani veseloigro u današnjega sodobnega življenja »Dva para se ženita«. c Trnovlje pri Novi cerkvi dobi vodovod. Jutri, v ponedeljek, bodo v Trnovljah pri Novi cerkvi pričeli delati novi vodovod. Za začetna dela j« banovina prispevala 30.000 din. Celotni preračun znaša 100 000 din. Vodo bodo zajeli v studencu v Lipi. Trnovlje bodo z vodovodom mnogo pridobile. Veliko razumevanja so pokazali domačini, ki bodo s kulukom pripomogli ,da bodo dela uspešno napredovala. c Polovična voznina je odobrena za vse obiskovalce celjske razstave, ki bo od 29. julija do 6. avgusta. c Prva propagandna filatelističn« razstava v Celju. Filatelistifcno društvo »Celeja« v Celju, ki bo kmalu praznovalo 50 letnico svojega obstoja, je za kratek čas svojega delovanja doseglo na polju filatelije prav lepe uspehe. Društvo šteje v svojih vrstah 35 članov in ima svoje redne menjalne sestanke, ki so vedno dobro obiskani, vsak ponedeljek ob 8 zvečer v klubovi 6obi hotela Evropa ter stremi za širjenjem filatelije v Celju in okolici. Z željo, da doseže še večji uspeh in da pridobi za ta lepi šport čim več novih nabiralcev, se je društvo »Celeja« odločilo, da priredi v okviru Celjske razstave v mestni osnovni šoli v Celju od 29. julija do 6. avgusta prvo propagandno-filatelistično razstavo. Otvoritev bo v nedeljo 30. julija ob 10 dopoldne. Pripravljalno delo je prevzel poseben razstavni odbor in mu stoji na čelu znan filatelist. Namen razstave ni tekmovanje posameznih zbiralcev, ki bodo razstavili svoje zbirke. Razstavili bodo izključno le člani društva Celeja. Ocenjevalne žirije ne bo in se ne bodo podeljevale nobene nagrade ali diplome. Namen razstave je le filate-listično - propagandnega značaja. Razstavljeni objekti, deloma zbirke celih držav, deloma pa samo del zbirk posameznih držav, bodo pokazali, da se z nekoliko dobre volje dajo lepo urediti tudi deli zbirk z majhnimi stroški. Zbiranje znamk ni zapravljanje denaTja; denar v znamkah je skoro najboljše naložen, ker cene znamk vedno, pri nekaterih znamkah tudi zelo hitro rastejo. Razstavni odbor vljudno vabi V6e obiskovalce celjske razstave in prav posebej še celjsko občinstvo, da si ogleda razstavo znamk in s tem pokaže zanimanje za delo filatelističnega društva »Celeja«. c Dijaki nižješolci iz gimnazije in drugih šol r Celju se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji na stanovanje z vso oskrbo v konviktu sv. Cirila in Metoda. Prijave sprejema kapucinski «amo-stan v Celju. c Vsak dan večja nevarnost, da se most podere. Most v Sodni vasi pri Pristavi je že sedaj v takem stanju, da vozniki, ki tudi z lažjimi tovori vozijo, z velikim strahom vozijo čezenj. Splošno prepričanje je, da se bo gotovo pripetila velika nesreča, ki bi lahko zahtevala človeško žrtev, če ne bo most v najkrajšem času vsaj zasilno popravljen. Slišali smo, da se je kompetentno upravo že večkrat opozorilo, da so na to opozorili tudi naj-merodajnejši činitelji, toda, kakor izgleda, kompe-tentni činitelji sploh ne posvečajo temu vprašanju nikake pažnje. Preko tega mostu posebno sedaj v tujski sezoni vozi mnogo tujih avtomobilistov, ki uporabljajo to pot kot bližnjico na morje. Že interes tujskega prometa zahteva takojšnjo ureditev tega mostu. Želeti bi bilo, da bi naj to poročilo našlo zadostnega odmeva. Opozorilo, da znaša nosilnost mostu komaj 2 toni, pač ne more biti opravičilo za eventuelno nesrečo, kajti vozniki in avto-mobilisti, ki prihajajo čestokrat iz Zelo oddaljenih krajev, ne morejo naprej vedeti, da se nahaja baš ta m c*t na tako prometni cesti v tako dezolatnetn stanju. c Te dni bo izšla v Mohorjevi tiskarni v Celju II. številka glasila Celjske ra7.stave. Kakor prva, ki ie vzbudila precejšnjo pozornost, bo tudi druga številka zelo zanimiva in jo toplo priporočamo. c Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natis-* čena bo danes v Vitanju velika slavoost gasilske čet«. Ob 5. zjutraj bo budnica, od pol 8 do 9 koncert, ob 9 sprejem zastopnikov oblasti, delegatov in gasilcev, nato slovesna sv. maša ir blagoslovitev novega gasilskega prapora. To slovesnost bo opravil zastopnik mariborskega škofa stolni kanonik g. dr. Ivo Žagar. Vse prijatelje slovenskega gasilstva vabimo, da se te slavnosti udeleže polnoštevilnol c Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno je dobila novo brizgalno. Motorko bodo blagoslovili v ne-deljo 16. julija. c Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstoj-ništva mestne policije in laškega okraja bo v četrtek 13. julija ob 8 zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. Advokat dr. Rudolf Dobovišek je preselil svojo pisarno _v Cankarjevo ulico št. 10 c Proslava 20 letnice gasilske čete v Grižah bo danes v Grižah združena z blagoslovitvijo gasilskega avtomobila. Ob pol 3 bo slavnostno zborovanje in blagoslovitev avtomobila. c Pod pokroviteljstvom skupščinskega podpredsednika g. Alojzija Mihelčiča bo 6. avgusta na Bab-nem pri Celju blagoslovitev prapora, združena z žup-nim zletom. Praporu bosta kumovala gg. minister Franc Snoj in predsednik celjske mestne občine g. dr. Alojzij Voršič. Ob tej prilik: bodo nastopili gasilci s prostimi vajami za kongres z maskami, nakar bo velika vrtna veselica. Pri vsej prireditvi bo sodelovala celjska železničarska godba. c Revizija in prizlv na smrt obsojenega Jurija Sabukovška zavrnjena. Stol sedmorice v Zagrebu je, priziv morilca Jurija Sabukovška zavrnil in potrdil sodbo celjskega okrožnega sodišča. c Kongregacija celjskih gospa ima drevi ob 6 zvečer pri čč. šolskih sestrah svoj običajni kongregacijskl sestanek. Vabljene! c Težka nesreča je zadela v kamnolomu 34 letnega delavca Matko Štefana iz Trbovelj. Pri delu je padel nanj težak kamen in mu zlomil levo nogo nad kolenom. c Z ukradenimi čolni so se odpeljali. V četrtek so se kopali v Diani v Celju neki moški, ki so govorili hrvaško. Ti moški so ponoči ukradli čoln za 10 oseb, last hidrotehničnega oddelka okiajnega načelstva v Celju, in čoln za eno osebo, last kopališkega mojstra g. Gradta v Celju, in se odpeljali proti Zagrebu. Policija je tatom že na sledu. c V stari mestni ubožnid na Slomškovem trgu v Celju je umrl 89 letni pometač Volavšek Štefan. Naj v miru počival c Seda) so se vlomilci že lotili šol. V pretekli noči se je splazil v kletne prostore Mestne ljudske šole v Celju neznan fant. Vtihotapil se je v prostore, kjer imajo svoj stegov stan celjski skavti. Vlomilec je s sekiro vlomil v omarico in ukradel 3C0 dn, naslednjo noč pa še sto din. Policija je ugotovila storilca. Je to 16 letni bivši član skavtov v Celju Alojz B. Alojz j« pred kratkim pobegnil od doma. Aretiracea so izročili okrožnemu sodišču Črni bik i: Dve leti mu je bilo. ko je prišel na Inveraro. Toda bil je vse življenje lačen in ne večji od osla. Njegov lastnik je bil čolnar na celini nasproti Inverare. Črnega bikca je bil kupil za deset šilingov, ko je bil star teden dni. Krava, ki ga je bila povrgla, je poginila, ker jo je klalo v črevesju ali kaj. UI>oga vdova, njena lastnica, pa je menila, da je poginila za urokom. Čolnar ni imel nobene zemlje in bikec je odraščal okoli njegove koče, navajen bolj na krompirjeve olupke in koprive kakor na seno. deteljo ali navadno travo. Podnevi se je bikec potikal po ribiški vasici in se klatil ob cesti. Psi so ga preganjali, otroci pa lučali vanj kamenje. Ponoči ga je njegov gospodar imel v veži privezanega na "elezen kavelj v zidu pri odzadnjih vratih. Okoli vratu je imel bikec od vrvi gloi>oko razo, ki je bila pod gobcem najgloblja. Zakaj vaški fantje, ki so hodili vasovat v kočo h gospodarju, so se ponoči, ko jih čolnar ni videl, često zabavali tako. da so biku moleli pod gobec krompir in ga umikali, ko se je bil lačen in mukaje stegoval po njem. Fantičem je bilo v zabavo jahati ga in natikali osalove ježice na konec njegovega repa, ki mu je segal le do kolen. Vendar je bil po naravi tako zdrav, da mu lo slabo ravnanje ni šlo do živega in ga ni napravilo čemernega. Njegova dlaka se je kljub stradanju svetila in kodrala. Bil je brez rogov. Na temenu, kjer rastejo bikom rogovi, je imel vedno prisušeno dlako, ker se je rad sitil (sititi se — nekaj početi, pa nič napraviti fna Gorenjskem]), suval z glavo v nesnago in trkal, kakor da bi bil res divji. V jeseni ga je njegov gospodar prepeljal na otok Inveraro, kjer naj bi se pase! čez zimo. Upal je, da 6e bo tam zredil in da bo maja dober za prodajo. Izročil ga je v rejo kmetu, ki se je pisal za Jakca Hemona iz Coilnamhana. »Dobro ga krmi, Jakec,« je dejal, »in ko bom maja prišel ponj, ti bom pripeljal zvrhan čoln najboljše šole, kar so je kdaj narušili na barju.« Hernon je snel klobuk z glave, pljunil v roke in na vse svetnike prisegel, da bo imel bik zmeraj poln trebuh, pa četudi bi moral zato sam svojega imeti praznega. Vpričo čolnarja je črnega bika hkrati s svojo kravo odgnal na pašo v deteljišče. »Da vidite,« je dejal, »da ga na vsej Inverari ni človeka, ki bi ravnal z vašim bikom zatorej.« Čolnar se je vrnil na celino zelo zadovoljen s kupčijo, ki jo je napravil. Kakor hitro se je mali črni bik znašel od-vezan v sladki detelji, jo je začel požrešno muliti. Zraven je opletal z repom, ejresal z glavo in so-pihal. Ko se je začel pasti, imel tako majhen vamp, da hi ga človek mogel prebosti s pletenko. Kaj hitro pa se je iolikanj okrepčal, da je bil videti vamp ko sodeč. Kmalu se je tudi sprija-teljil s kravo, čeprav ga je skraja nagnala z rogovi, ko je ovohaval njene lakotnice. Vso noč sla se vštric klatila gori in doli po deteljišču in s hrapavimi jeziki niulila deteljo, da je bilo slišati, kakor bi kdo trgal svilo. Zjutraj pa, ko se je krava postavila k lesi, z glavo preko nje prežvekovala in zdaj pa zdaj zamukala, ker je hotela biti pomolžena. je mali črni bik stal zraven nje in povsem zadovoljen na pol zaprtih oči prežvekoval. Toda z ženo, ki je prišla pomlest kravo, je rišel tudi Hernon. Ko je zagledal okrogli vamp rnega bika, je začel divje kleti. »Pravim ti,« je dejal in se pridušil, »da bo ta nesreča nesrečna požrla trikrat toliko kakor moja krava. Še to minuto mora ven in v skale!« Odgnal je bika iz deteljišča vkreber po skalnati stezi na vrh čeri. Vso pot ga je tepel z debelo palico, da je bik tekel, se spotikal, mukal in se čudil, kaj le se godi z njim. Hernon ga je vgnal na pašo na prostrano gluho goljavo, ki se je z nje videlo morje, in odšel. Bik je dolgo stikal po goljavi in si le s težavo utiral pot preko zobčastih skal in ostrih zrahljanih kamnov. Večkrat je poskusil muliti borno travo, ki je rasla po grapah, pa mu je bila preslana in prsgrenka. In nekje blizu je rjovelo morje. In čer je bila visoka in tako izpostavljena, da je ujela vsak piš in vsak nagli veter. Začutil se je v veliki stiski in obšla ga je groza. Zakaj navajen je bil živeti med ljudmi, blizu hiš in zavetja. Ves ljubi dan ni jedel prav ničesar, celo ne borne trave, ki je rasla tukaj. In skoraj ves čas je po goljavi kolobaril le, da bi našei pot od ondod Ograda ni bila kajsi visoka in lahko bi jo preskočil ali podrl, če bi se z močjo uprl vanjo s prsmi. Toda grozilo ga je tako močno, da se ni mogel opogumiti za kaj takega. Ko je stopal vzdolž roba Čeri, ki se je pomaljala nad morje in kjer ni bilo ograde, je nenehoma sopihal in od strahu odskakoval v stran. Prišla je noč in nikamor ni mogel v zavetje pred ostrim jesenskim vetrom. ki je vstal na morju. Drugo jutro je imel kožo mokro od rose in morske pene, vamp pa tako prazen, kakor te- T či »Bog pomagaj, že o«mi sladoled jeste!« »Veste, jaz imam trakuljo, pa hočem, da bo zmrznila!« Ogorčenje .žena se jezi: »Tone, saj pijeS že Jesti vrček piva!« On ves ogor?en: »Ali znaš morebiti ti piti po petem vrčku kar precej sedmega?« daj, ko je pristal na Inverari. Ko pa je dan na- rastel. je sonce žarko sijalo in ga grelo, da je poskakoval naokoli, mulil travo in se čutil po-zivljenega, čeprav so ga parklji boleli od hoje j*> ostrih skalah. Najboljša trava je rastla v globokih skalnih režah, in da jo je dosegel, je moral plezati |>o najbolj težavnem svetu, včasih celo po kolenih, in vrat je moral stegovati daleč v razpoke. Ko se je najedel, se mu je zahotelo piti. Pa tudi to je bilo težavno, ker so bili tolmunčki skoraj suhi in odžejal se je šele, ko jih je obral šest, raztrošenih daleč narazen. Tako je prebil teden dni. ne da bi koga videl. In vsak dan je bil bolj lačen, bolj žejen in nesrečen. Potlej pa so se priteple v njegove skale tri koze, ostale tam čez dan in košato skakljale po vrhu čeri. Mikalo ga je, da bi se z njimi spri-jateljil. Toda ko se jim je približal, stegnil glavo in vohal, so zacepetale, zapuhale in stekle. Zvečer so lagodno preskočile nizki del ograde in odšle proti vzhodu. Bik je dolgo stal in gledal preko ograde, kjer so jo bile preskočile. Mukal je za njimi, dokler niso izginile. Tedaj pa ga je pograbila togota. sunil je v ogrado in se skozi vrzel zrinil na drugo stran. Z repom pokonci je tekel v tisto smer kakor koze, dokler ni prišel na stezo. Tain je srečal oslico z osličkom. Pritisnil se je k oslici, ta pa ga je sunila v vamp, mu pokazala zobe in ga hotela uklati. Torej je šel dalje, dokler ni zagledal pted selioj vasi. Ko je videl hiše in ljudi, je menil, da je spet doma. Od veselja je začel mukati in suvati z glavo, za šalo je puhal in capljal dalje. Toda ko je mencal po vasi, vohal vrata in gnojišča, so se zganjali vanj psi, in kmetice, ki so pritekle ven, so lučale vanj kainne. Nesrečen se je umaknil na zapuščen prostor za neki skedenj in zelo truden življenja legel. Zakaj ti ljudje so ga imeli za divjo zver in 11111 niso dali do sebe. Tedaj sta ga odkrila dva potepena psa in ga napodila v vas na križjiotje, kjer je postavalo nekaj fantov. Fantje, ki so se dolgočasili, ker niso imeli nohene'zahave. so ga nagnali v kot in privezali na njegov kratki rep kositrn kotliček. Potlej so udrihali po njem, kričali »hi-hol hi-hot« in ga zavrnili spet na cesto. Kositrni kotliček je * -. ^ >< KOSN.IV ravno dosegal tla in pri vsakem koraku, ki ga je bik napravil, zarožljal po njegovih parkljih. Da bi se tega znebil, je začel teči. Toda čim bolj je tekel, tem bolj je rojiotalo in tem bolj ga je tolklo |K> nogah. Tedaj je obnorel, lirrnil z zadnjima nogama in zdirjal. Psi so lajali, tekli vJtric in ga popadali za gobec in lakotnice. Fantje so kričali in ščuvali pse. Bik je penastega gobca drevil dalje, dokler ni prišel do vrzeli v cestni ogradi. Pognal se je skozi in v skale. Toda ko- tliček je f>o apnenčastih skalah še huje ropotal in j>si so ga še lažje grizli, ker je moral iti po-časneje. Začel je mukali in je skočil na glavo v grapo. Bila je samo deset čevljev glolioka, a ko je odskočil. se je z zadnjima nogama ujel v skalno špranjo in padel na hrbet. Hernon ga je našel z zlomljeno hrbtenico in ga je motal zaklati. I (Angleško: Liam O' Flaherty.) Na Mimo goro! JUTRO NA MIRNI GORI Bližamo se Beli Krajini. Pokrajina je enolična, skoro dolgočasna; sami gozdovi in pašniki. Čez nekoliko časa zagledamo na desni strani Lju-benski hribček s cerkvico sv. Vida; kraj je znan po dobrih in zgodnjih češnjah. Vlak se ustavi. Uršna sela. zadnja postaja Dolenjske na poti proti Beli Krajini. Po kratkem presledku nadaljujemo pot. Na desni strani zagledamo kmalu Dolenje laze, kočevsko vas s cerkvico. Večji del pa nas obkrožujejo zojiet temni gozdovi. Ko zavije vlak v kratek predor >I'ešče-nik«, smo se poslovili od Dolenjske, kajti na drugi strani nas pozdravi že belokranjska zemlja. Vlak precej močno sopiha, ker leži prva postaja Kožni dol še v gorskem predelu Gorjancev. Rožnodoljska pokrajina zato še ne nudi pravega lica belokranjske zemlje. Vas s cerkvico leži na desni strani |x>d postajo v globeli in podolžni rožnodolski dolini. Od tu je najkrajša pot na hrib Smuk z hožjepotno cerkvico in razvalinami starega gradu. Z hriba je krasen razgled po Beli Krajini, vendar mi nadaljujemo pot naprej z vlakom. Od Rožnega dola se proga stalno spušča navzdol, kar se |x>zna po močnem ropotanju. Naenkrat zavozimo v se mišk i predor, ki je najdaljši na progi Ljubljana-Karlovac; meri 1075 metrov. Po nekaj minutah smo zopet na svetlem. Splača se takoj stopiti k oknu na levo stran, od koder se ti nudi prekrasen in edinstven pogled na semiško pokrajino ter ostalo Belo Krajino. Zdi se, kot da si prišel na drugi svet. Semič. Izstopimo. Peš na Mirno goro! Na izbiro sta dve poti: daljša po cesti čez Rečice na Planino, in krajša po stezi takoj nad postajo strmo navzgor do Kleča. Izvolimo si drugo. Mi, da bi se strmine bali? — Upamo, da bomo v dveh urah zmerne hoje na vrhu. Ustavimo se šele pri cvlia-rističnem križu, ki stoji ne daleč nad postajo na prostrani planoti. Ozremo se. Na levi strani zagledamo nad vasjo Gaber z gozdom pokrili Vrh, na katerem so le še redki ostanki razvalin sta-icga gradu. V njem so nekoč gospodarili grofje Semeniški, ki so zapustili kraju svoje ime. Ka- sneje so zgradili nov grad 3 km stran na Smuku, ki je danes ludi v razvalinah. Lepo se vidi proti vzhodu še ohranjeni grad Krupa, kjer je bil do leta I80O sedež glavarstva. Za nami se vedno bolj odpira pogled na belokranjsko planoto, čini bolj se dvigamo kvišku. Pot večinoma vodi po košenirah, edino od Skrilja naprej je zopet po gozdu in po zelo strmem bregu. Poti so povsod markirane. Na vrhu smo, 10+8 m nad morjem. Strma pot nas je segrela. Vstopimo najprej v planinski dom, ki stoji tik cerkvice, da se odpočijemo in okrepčamo. Prijazni oskrbnik nam vljudno z vsem jh>-streže. Kočo je zgradila pred leti podružnica SPI) v Črnomlju. Na razjx)lago so tudi prenočišča. Iz balkona koče ali pa iz stolpa cerkve je prekrasen pogled po vsej Beli Krajini. Razprostrta ti leži kakor pogrnjen prt pred tvojimi očmi. Krasnol Razločno vidiš na levi Smuk s cerkvico in razvalinami gradu. Oko ti seže do Trdinovega vrha in Metlike. Prav na vzhodu se ti svetlika mirna Kolpa. Ob čistem or.račju vidiš celo Karlovac in z daljnogledom sežeš do Zagreba. Na jugu se ti ponosno dviga med hrvatskimi griči Klek in če dobro pogledaš, boš zagledal morda na njem tudi »coprnice«, ki so tam doma. Ob vznožju jiobočja, nekoliko na desni strani, se ti dobrika prijazna metropola Bele Krajine mesto Črnomelj. Nekoliko južneje od njega zagledaš na lepi ravnini Dra-galuš. nekoliko proti vzhodu od tega pa Adlešiči, ki ležijo že ob Kolpi (rojstni kraj ljubljanskega župana 1). Na skrajnem jugu Bele Krajine se nahaja trg Vinica (rojstni kraj največjega sodobnega slovenskega pesnika O. Zupančiča!). V poletnem času zelo radi tabore tu skavti, posebno Hrvatje iz Karlovca. Dve uri stran proti zapadu se nahajajo Gače, kjer je nekdaj stala prva nemška naselbina na Kočevskem. Tam so leta 1930 Kočevarji postavili kamenit spomenik. Odhod. Težka je ločitev. Krenili smo v Planino Wjer jo «edež župnije in je od koče le za četrt ure oddaljena. Od tod imaš do vlaka pa kar tri poti na razpolago. Odločiš se lahko proti Semiču, po isti poti kot si prišel gor; ali čez Konjski hrib na postajo Sela pri Otavcu; ali čez Rodine v Črnomelj. Če se odločiš za drugo, si lahko ogledaš v bližini pri vasi Rožanec ostanke rimskega poganskega svetišča. Na steno žive skale je vrezana podoba sončnega boga Mitre; ohranjen je tudi rimski napis. Ljudstvo imenuje ta kraj Jtidovje. Sli smo v Črnomelj. Pot vodi večinoma po gozdu in med vinogradi. Mimogrede lahko po-kusiš dobro belokranjsko kapljico. Črnomelj je sedež okrajnega načelstva in se-miške dekanije ter šteje do 2<*H) prebivalcev. Najbolj je razvila domača obrt, a lej>o napreduje tudi industrija. Tu je sedež mnogih društev. Mesto leži na tesnem pomolu, ki ga od treh strani zalivala rečici Lahinja in Dohličira. Svoje ime je dobil po grofih Črnomeljskih, ki so nekdaj gospodarili v gradu. 2e zelo zgodaj je bil prejšnji trg povzdignjen v mesto zaradi Ilirske obrambe. Tu je še sedaj križišče belokranjskih cest, ki vodijo na vse strani. V bližini se nahaja na Kani-žarci tudi premogovnik in tipično belokranjska ciganska vas. V mestu sta dve cerkvi: podružna cerkev sv. Duha in župna cerkev sv. Petra, ki je ena najstarejših v Beli Krajini; od nje so se pozneje razvile vse ostale belokranjske župnije. Zaradi svoje zanimive lege ter milega jiodnebja je Črnomelj tudi izredno prijetno letovišče. Tu je izhodišče krasnih izletov v okolico: grad Pobrežje pri Adlešičih (12 km), pravoslavni Marin dol (15 km), topla Kolfia (10 km), Vinica (18 km), Sveti Križ (2 uri, lep razgled). Mirna gora (3 in pol ure), izviri Dohličice, I.ahinje in Krupe, Mitrov tempelj pri Rožancu (2 uri), Hajdučka jama pri Tribučah itd. Zopet smo v vlaku. Zunaj je noč. Sklenili smo: še in še se bomo vrnili v to deželico in obiskali to ljudstvo, ki je tako gostoljubno kot malo kje. (K.) Veličastno pesem poje... Lepa je dolina kadar v temni noči z nrbom vred prepeva slavo botji moči. Polna t.jroma, polna bliskov je ognjenih — nanjo plava z neba tisot zrn ledenih. Njeni virlki in potoki zahesnijo — travniki in njive v grozi zadrhtijo... Sklanjajo v trepetu iumni se lesovi; drevje lomijo viharji in vetrovi. Veličastno pesem poje vsa narava, ko nad njo se razodeva boija slava — — — 'Marija Brenlii) Za šport in izlete Pletena športna jopica Za različne športne namene si moreš splesti pričujočo jopico. I pomeni hrbet. II levi sprednji del. III rokav, IV vzorec pletenja, pri čemer so križci v modri barvi, pikčasto pa pomeni rdečo barvo. Potrebuješ 8 štren neoboljenega bombaža. 1 štreno temno modre prejice in 3 štrene rdeče. Dalje še 2 pletilki št. 11 in 2 plot. št. 3; nato še i) navadnih pletitk št. 7 in 5 številka 14; 0 modrih gumbov. Pleteš takole: Hrbet: Nasnuješ 129 p. bombaža na plet. št. 2 in začneš s progo, in sicer 2 vrsti desno z bombažem in 2 vrsti desno z modro nitjo. Nato spet 2 v. desno z bombažem in 6 v. desno modre barve; nato spet 2 v. d. z bombažem. V 9. v. sna-meš na vsaki strani po 1 p. Isto se ponavlja v vsaki 6. v., dokler ni na vsaj strani snetih 10 p. — Progi sledi s pletilkama št. 3 tale vzorec: 4 d., nato menjaje 9 1. in 9 d. do poslednjih 4 p., ki so spet desne. Ko meri pletenje 16 cm, doJaiiio v vsaki B. v. na vsaki strani 1 p., dokler nimamo spet 129 p. — Ko je vse dolgo 30 cm, začneš z odprtinami za rokava. Na vsaki strani skončaš 6 p. in v vsaki naslednji vrsti precej v začetku 2 p., dokler nI 1<>5 p. — Cim sta odprtini dolgi 19 cm, skončaš v naslednjih 4 v. v začetku 12 p., v drugih 2 vrstah |K> 11 p., tako da je proti rami sklenjenih 35 p. Tistih 35 p., ki jih je Se ostalo, \zameš skupaj za odprtino krog vratu. Za levi sprednji del nasnuješ na ple-tilko št. 2, iz l>ombaža 88 p. in pleteš progo kakor prejšnjo. Pri tem snameš v 9. v. na desni strani 1 p. in storiš to v vsaki 6. v. — Ko je proga gotova, .pleteš s pletilko št. 3 tale vzorec: 9 d.. 9 1., 9 d., 9 1., 27 d. (žep), 9 1., 9 d., t>otem zadnjih 10 p. d. tja in d. nazaj. — Ko meri delo 10)4 fin, pleteš rob žepa, to je tistih 27 p. pleteš desno tja in desno nazaj: 2 v. z bombažem, 2 v. z modro nitjo in spet 3 v. z bombažem. Druge pentlje pleteš po istem vzorcu. — Cim je rob žepa narejen, skleneš 27 p. in začneš spodnjo loputo žepa in sirer s posebno pletilko iz 27 p. po 9 d., 9 1. in spet 9 d. — Ko meri spodnja loputa 9 cm, jo pleteš vrh pentelj, ki so bile prej posnete, nakar pleteš ves ostanek sprednjega dela po 9 d. 9 j., razen dela za gumb, ki ga pleteš desno. Ko je delo dolgo 10 cm, privzameš v vsaki 6. v. na desni strani po 1 p., dokler nimaš spet 88 p. — Potem pleteš dalje, dokler ni pletlvo dolgo 36 cm, nakar začneš odprtino za rokav, in sicer tako, da najprej skleneš 9 p., nato 5 p. in spet 5, vsega skupaj 19 p. Hkrati začneš rever in sicer tako, da vprav pred delom za gumb privzameš 1 p. in potem v vsaki 4. v. po 1 p., dokler ni vseh 25 p. v re-verju. — Čim je odprtina za rokav narejena, snemaš za gube na prsih, da v vsaki vrsti, ki jo desno pleteš, pleteš skupaj v vsaki levi progi Škrat po 3 p. in v vrsti, ki jo levo pleteš. vza-meš 3 p., ki so še ostale, skupaj v 1. — V naslednji vrsti, ki jo desno pleteš, je v vsaki levi progi le še 1 p. in potem pleteš vse desno in levo, rever pa zmeraj desno. — Ko je odprtina dolga 19 cm, daš pentlje reverja na nitko, in 35 p. rame skleneš v treh dplih. Desni sprednji del pleteš prav tako kot levega, seveda v nasprotnem vrstnem redu. — Čim je žep narejen, napraviš prvo guinbnico. tako da spleteš 3 p., 6 p. skleneš, v naslednji vrsti pa 6 p. nasnuješ. Vsega skupaj napraviš 5 gumhnic, med njimi je 20 vrst razdalje. Rokav: Nasnuješ z homhažasto nitjo na 4 pletilko št. 7 vsega skupaj 50 p. in pleteš progo, menjaje desno in levo. Dve vrsti sta modri, 2 v. iz bombaža, 6 v. modro in 2 v. iz bombaža. Plet?š 2 v. d., privzameš v vsaki pentlji, tako da dobiš 100 p., in dojemaš dalje, da imaš 120 p. Potem vzameš pletilko št. 14 in pleteš zmeraj desno. — Ko jo rokav dolg 45 cm, ne pleteš več krog in krog, ampak desno tja in levo nazaj, pri čemer snemaš, in sicer najprej 6 p. na vsaki strani dela. potem zmeraj po 1 p., dokler ni spet 44 p. Nato pleteš vso vrsto skozi po 2 p. skupaj, da je le še 22 p. Teh 22 p. skleneš. Zaaube M. DRENIK LJUBLJANA Kon*r "" trn St. 1 Dela v juliju V sadovnjaku izvršujemo v mesecu juliju dela Prejšnjega meseca. Pritlično sadno drevje v špa-lirju moramo večkrat pincirati in privezovati veje voditeljice. Tudi precepljeno mlado sadno drevje skrbno negujemo, da so ne zarede na njem raz,ni škodljivci in ga ne duši trava. Pregoste poganjke v vrhu trebimo Drevju, ki je polno sadu večkrat pognojimo s tekočini gnojem, v suši pa mu pridno prilivamo. Vrtnim jagodam obiramo odrastke, lepše in močnejše pa si vzgajamo za nov nasad. V cvetličnem vrtu v tem mestecu nimamo posebnega dela. Od grmov in polgrmov režemo potaknjence, ki jih potikamo v mrzlo gre.lo. Sejemo endivijo. repo, poslednjič tudi solato, kolerabico in fižol. Sadimo rožni in listni kapus ter poletno endivijo. Paradižnike obrezujemo in privezujemo. Vrtnicam porežemo odevetele peclje takoi. da ne dela:o semen. V mesecu juliju režemo tudi potaknjence od lesnatih rastlin. Skoraj od vseh cvetličnih grmov lahko vzamemo potaknjence. Vršički, ki so pripravni za razmnoževanje ne smejo hiti krajši od 10—15 cm in dovolj oleoeneli. Tem potaknjencem odstranimo v prvi trelini vse liste, ker pride itak v zemljo. Višje, pa liste le po potrebi prikrajšamo. Tako pripravljene potakn ence potikamo v rahlo vrtno prst, najbolje v mrzlo gredo in jih sončimo. Zemlji primešamo precej rečnega peska (mivke), da stebelca ne prično gniti in se voda hitreje odteka. Potaknjenci ljubijo vlažno toploto, a ne sonca, zato jih prve 14 dni večkrat orosimo, posebno kadar sije sonce. V mrzli grCdi naj bodo potaknjenci vedno pokriti z okni in zasenčeni. Čez 3—4 tedne poženo že koreninice in jih lahko previdno presadimo v lončke z rahlo vrtno prstjo. »Pepček. ali je očka že oblečen?« »Ni, mamica; jaz ga slišim, kako se z ovrat-nikovim gumbom pogovarja!« Tudi sedaj jih moramo še vedno senčiti. Pozneje, ko koreninice preraslo zemeljsko grudo, jih presadimo v večje lonce ali pa jih presadimo na vrt že na določene prostore. Tem potom razmnožimo veigelijo, kozje par-keljce, hotoneaster. taniariske, vrtnice, nepravi jasmin in še vse druge okrasne grme. Čim trši je les, tem težje in počasneje se vkorenini. Zato jemljemo od posebno trdo lesnatih grmov mlade, še ne povsem olesenele poganjke tako, da odte-žemo še malo starega lesa, iz katerega potaknjenec požene koreninice. Tako razmnožujemo dišeči les, hibiskus in rožno listnato in iglasto drevje. Sobni gumovec V vlažnih gozdovih Sumatre, Jave, Singapura, Assama, v Indiji raste kot stoletno ogromno drevo gumovec, Ficus elastioa. Ko je drevo staro nekaj desetletij, ga zarežejo, da teče iz njega mlečen sok — kaučuk assam. Gumovec so prenesli v Evropo kot lepo sobno rastlino s krasnimi, temnoeelenimi listi, ki so uenjati. Kot lončnica je gumovec posebno primeren za svetla, velika stanovanja, ker ljudi dosti svetlobe. Posebno mu ugaja svetloba, ki prihaja od zgoraj. Če imamo gumovec na oknu, ga moramo večkrat obrniti, da razvije li*te od vseh strani. Zaradi zemlje gumovec ni razvajen, ljubi pa težko, na hranilnih snoveh liogato zemljo, ki jo pomešana z mivko. Čez zimo imamo gumovec v sobi, ki ima približno 10—12" C. Pri tej toploti ne odžene listov in počiva. V pretoplem stanovanju napravi pozimi liste, ki so bledikaste barve, nepravo oblike in sploh zanikrni. Gumovec pa je lep, samo čo ima velike temno zelene liste. Preko zime umijemo gumavcu listje vsaj enkrat na te den z mlečno vodo. S tem odstranimo prah in tako preprečimo razvoj raznim zajedavcem. Tudi razmnoževanje gumovca je lahko. Ako odrežemo od vršička potaknjenec v velikosti 15 cm in ga vtaknemo v kozarec z vodo. kot nam 1 kaže slika, se nam kaj kmalu vkorenini. Ker se pa voda v kozarcu rada usmrdi, vržemo vanjo par koščkov oglja. Da se potaknjemec ne pogrez-ne preveč, da pritrdimo na grlu kozarca z lepenko. Lahko pa privežemo ob potaknjenec nekoliko daljšo palčico. ki sega do dna. Čez 3—4 tedne požene potaknjenec že koreninice. Sedaj ga previdno vsadimo v dobro, črno zemljo, kateri smo dodali tričetrt mivke. Ko mlade koreninice preraslo zemljo, presadimo gumovec še enkrat v bolj težko, a na hranilnih snoveh bogato zemljo. Iz potaknjenca pa raste gumovec zelo hitro, tako da nam v kratkem času priraste do stropa. V takih primerih odrežemo gumovec prav do tal in bo rastlina zopet odgnala več 6tebel, tako da postane prav kmalu lep grmič. Stara modrost Težko se izuli, kogar že prva zmota ne smodri. Za izdatek premisli enkrat, za dolgo pot dvakrat, za ženitev — trikrat. Prva skušnja opozori, druga pouH, tretja izmodri. Ni najbolj svetlo tam, kjer z zlatom svetijo. Ni vsaka modra beseda zapisana; ni vsaka lepa pesem uglasbena. (Kepa) Princ Edvard in princesa Aleksandra, otroka voj-vodske dvojice Kentske. Vprašanje »AH veš, kaj je na človeku najbolj čudnega?« >N'o?« »Njegov nos. Koreniko ima zgoraj, lopute spodaj in hrbet spredaj.« Fptaučliu GustI mo beseda Že ene parkat sem s naprej uzeu, de na bom več brau tisteh neneh čenčari, ke jih Neška usakch šter-najst dni tlela u »Slu-vence« načenča. Jest sam na vem, kuku je tu, de se kar na morem premagat. Koker zagledam u »Sluven-ce«, de ma Neška tud beseda, pa me že fer-bec prime, de morem pugledat, kuga je spet načenčala. Navada je res železna srajca, koker prau naš prego-govor. Una nedela me je spet glih tku prjel. Koker sem zagledu, de ma Neška spet beseda, pa sem mogu prebrat, ke je blu vender tulk drugeh za-n i mi veh reči noter, de b člouk že kmal na vedu, ki če začet. Tu me pa še ta narbl jezi, ke se še ta narajš takeh reči pulot, ke jih na zastop in ke ne prou nč mar na greja. Prou u usak šmoren more ta mrcina soj nus uteknet. Zadenč se je skubacala kar na Velesejem, koker kašna braj-nuka na soja konkurenca. Jest na vem, kua Neška brigaja sejmi, ke vender sama nima kej, de b predajala. Nenga jezika mama že tku usi zadost, druzga pa nima Za sejme nej se brigaja tak. ke morja ud kepčije žiut. Nešk pa prnese mož tiste groše, ke jih dubi, lepu ta pertiga dam, pol pa lohka ževeta uba ceu mesec brez skrbi, koker grabeč, če prleti u prusu. Jest mislem, de je sam zatu tku jezna na Velesejem, ke ni nč zadela u tist letri, ke ja zdej prirejaja zavle reklame. Če ona ni nč zadela, sa pa drug. Kua bo tle loušija ugajnala? Ribiči tud na trnek črve natekujeja, ce čja kašna riba ujet. Prou gvišen ja je sam tu tku zmešal, de se je začela nazadne še clu za jetka putegvat, koker de b bla jetka res kašna dubrota za Idi. Jest s na morem druzga miselt, koker de more bit ta ženska mal prfrknena, al je pa tku žleht, de na more pestit nubene reči prgmah. ke jc enkat tistem, ke maja jetka čez, ta soje puvedala. se je pa še ub naše Šule ub-regelna. An ni tu za počt» Pumiselte, Kurenčku Nešk tud naše šule nlsa pu vol. Pa zakua ne? Prau, de se more pu naseh sulah mladina z usesorte jezikem glava beli, ke b mela en ježek čist zadost, koker ga ma ona. bevede, če b Buh usem ldem tku nabrušene jezike ustvaru, koker ga ma ona, b se že Shajal, ampak tak jeziki sa tku redk, ket bele urane. I uglejte! Moja mama, Buh ji dej nebesa, me je prec. ke som zaČeu z jezikam migat, učila krajnsk guvort. Pol u štil sem se pa tud sluvensk navadu. Jest sem udločen za tu, de b se mladina še več jeziku u šul naučila. Več jeziku če bo znala, buls bo živela. Jeziki sa bi čluvek putreben koker pa rib voda. Če je pa Neška s svojem' špi-častem jezikam zaduvolna, pa nej bo. Men nč mar. Žensk tku na marja diplumati med saba, ce prou sa velik fcl zguvorne, koker sa mošk. Tu b m marskašen uženpn dedec prec putrdu. Če b ble ženske diplumati, b se kar hiter pomenile med saba. kuku b se mogu svet urihtat, de b blu za use prou. Mošk diplumati pa cincaja in cincaja, svet je pa useglih še čezdali bi zahu-matan. Nazadne pa še prou nobeden na ve, kuku se bo ta reč izhumatala in pa tud ne, če se bo sploh kerkat izhumatala. Al ni la narbl žameten, ?e pestema jezike raj kar prgmah, ke jeziki nam tud nisa prou nč napol. Men se zdi bi neputreben, de s more mladina z zeniljepisjam, nI geografija, koker prauja učenakl, glave belt. Zemljepisje je pro za prou dondons še ta narbl neputreben. Kua pa mladia nuca, če ji u šul u glava ubijaja, ki dumuvina Kinezarju al pa Culukafru leži? juter je ja lohka ze use čist drgač, še diplumati. ke maja ta re« u rukah, prou nč na veja, kuku bo ta reč ven izpadla. Zemljepisje pestima tud raj prgmah. Ta reč boja že diplumati tku zrihtal, de bo zajne prou, ke diplumati se na ta reč bi zastopja, koker pa mi. čas jim pa moma pestit, ke tu ni tku ajnfoh. de ja nazadne še kam na zafuraja. Pu mojeh misleh pride geografija sam takem, ke se ga veckat tku nalezeje, de še dam več na znaja, prou. Pijancem pa tud ni treba dajat pu-tuhe. Al b na blu za narud bi kuristen, Če b se mladina u šul raj žoga brcat učila, de b pol, ke-der mal ud raste, naša slava pu svet ukul nusila, koker Hučevari pumaranče, al pa Bošnaki šnirlce za čeule in pa tižigalnke. Pol b svet saj vedu, de sma Sluvenci tudi na svet, ke zdej nas še u Kuri vas več na puznaja, al nas pa nečja puznat. Asten zogobrc in pa letajne nej ho u našeh šulah glaun predmet, če črna kam naprej pridet. Ke že glih ud šule in pa ud naše mladine guvarema, vam morem pa še neki puvedat, ke vem, de vas bo tud intereseral. Se dober, de sem se spounu. 1'uglejte! Glih zdej te dni, prou za prou je mogel bit tu že precej pozen punoč, ke sa ble že use štarije pu Iblan zaprte. Mene je pa glih tista nuč tku strašen žeja martrala, de se m je kar črn delal pred učmi. Kua m je blu druzga za strit, koker de sem ja mahnu gor pu Kulu-dvorsk ule, ke preke ta Starem tišlari, al kok se že prau tist štari, ke je cela nuč udprta. Kar naenkat sem pa zagledu tam pred tistmu zave-tiščam, ke ga ma,a naprednaki bi za ta reune štedente, kar ena cela ramunda niladeh Idi z rukzakeni na hrbteh in pa s culam u rok. Se-vede, tu se je pa men kar čuden zdel, kua dela tulk ene mladine, in pa še čist trezne, tku pozen punoč, tlela sred ceste. No, in zatu sem jih pa prašu, kam sa namenen. Pa veste, kua sa m ud-guvureb Glih tkula sa m rekel: »Mi še sami na vema, kam h se djal. Mi sma reven štedenti, ke nimama nuhenga čluveka, de b za nas skrbou. Kf> sma prusil, sa na« pa sprejel u tala zavetišče, de sma lohka naprej šlederal. Dons je pa kar naenkat gespude derehtari u glava padel, pa nam je reku, de nej kar hiter puberema soje šila in kupita, pa nej grema, kamer črna, ke on more zdej enkat gor u ta trekmu štuk pestit paj-čune umest. Sevede, mi sma ga mogel ubugat, pa sma šil. Vite gespud. zdej pa tlela na sred ceste pretnešltiiema, kam b se djal.< >Lub moj! Men se smilte, ampak žalihog, jest vam na morem pumagat, ke nimam nubenga zavetišča. Druzga vam na morem rečt, koker lohka nuč in pa zdrau ustanite!< Tku sem se pusiovu ud štedentu, pa s šoti hiter žeja pugasit. Štedenti sa pa kar tam na cest uslal in se pusvetval, na kera plat b se ubrnll. čez ene par dni sem pa zvedu, de sa se uhrnil se na take gespude, ke maja pr tem zavetiš že več za guvort. koker ta gespud derehtar, ke je tou ta poru štedente ven iz zavetiša pumesl, pol pa še pajke. Te gespudi sa pa rekel itedentem, de nej greja kar nazaj u zaveliše, gespud de-I rehtar nej pa are. kamer g« i* vol«, p« še p«jke I nej saba uzame. de na boja u zavetiš napot* delaL F. G. ra^ tehnika Deklica Tisto s krova >Queen Mary«, ko smo se takrat peljali ol> Zahodni obali, je bilo zares nekaj posebnega. Smolo smo imeli, dogajale so se strahotne stvari na duši in telesu in na nepremičninah. Bila je. na primer, zgodba o pomorskem Adolfu, ki nas je vse tako zgrozila, saj postane človek na morju kaj kmalu praznoveren. Tedaj smo bili zasidrani v Valparaisu in nam je bilo dobro, zakaj krčme so ondi poceni in dekleta prijazna. Pomorski Adolf je imel sicer trdo kožo, vendar je vselej ob sončnem zatonu začel objokovati svojo usodo. Imel je zagorel, zgubančen obraz, rumeni lasje so se mu poziba-vali nad čelom in noge je imel malce ukrivljene. Za vsakim sedmim kozarcem žganja iz sladkornega trsa se je zaklinjal, in tako tudi ta večer, ko so nad nami palme pošumevale in je svetila polna luna, da ima on za svoj del zadosti od sveta, da hoče imeti na obrežju hišico in da bo slonel na belo popleskani okenski polici in imel roke prekrižane krog lončka z rezedo. In da bo vzel s seboj ženo, zaresno, tiho ženo, in bo imel prgišče otrok; magari naj 6edi na vsaki stopnici eden in naj se dere kolikor hoče, njega da to ne bo nič brigalo. Sicer pa da je vsega sit. Tako je kričal pomorski Adolf v Valparaisu, pri čemer je razbil en stol, dva kozarca in nos krčmarju, ki ni z morja Kratko in malo — nekega večera smo vsi z ladjo sodeli v točilnici v Frovidenciji in žganje nas je ko z nožj rezalo po gollancu. Bilo je kur množica teh nožev, in Adolf jo bil zmeraj bolj razposajen. Slednjič je prišel kuharski pomočnik, in Spanec ga je vprašal, ali je kapitan že dokončal. l>a še ni, se je zarežal kuharcek, da jo prav v sredi dela in da človeka Že kar duši na ladji. »Kako, duši?« je vprašal Adolf, »zakaj pa?< »Zaradi žvepla, vendar!« Pri priči se je naš Adolf streznil in je vprašal, kaj da se dogaja na laflji? Kuharček je izpil svoj prvi kozarec in je odvrnil, da se je kapitan nenadoma naveličal podgan in da s pristaniškimi sanitejci vso ladjo žvepla, da bi se vsa zalega zadušila. »Hikita!« je tedajci zarjovel Adolf, prebledel ko zid in je poskočil, da je stol prevrnil. Nato je planil ven. Umolknili smo, kot bi treščilo v nas. Brez dvoma se je nekaj zgodilo. Spanec in jaz sva brcnila v vrata in stekla za Adolfom. Bežal je ko pred smrtjo po cesti, ki je kar gorela v soncu. »Hikita!« je obupno ječal, lovil sapo in pete so mu kar frčale pred nama. »Adol, kam, kani?« sva vpila za njim. »Na ladjo!« je kriknil. »Hikita... Hikita... umrla bo!« In ;e bežal kakor gazela pred nama, preskakoval je luže, drevil mimo vogalov, tekel je, Posnemanja vredno) Zakonski prepiri na gramofonskih ploščah: Na sliki fe neki pariški slaščičar (desno), ki mu njegova žena s prepiri vsak dan greni življenje. Pa je brihtni možakar skrivši montiral gramofonske plošče v stanovanju. Zdaf, ko je ločitvena tožba na sodišču, je prinesel te plošče sodniku (na levi) za priče. Seveda bi bilo prav, če bi bile tudi ženske tako iznajdljive. Kako bo obravnava ob hreščanju gramofona potekala, je ves Pariz silno radoveden. Prožni obroči Peresa so strojni deli, ki .jih poznamo že od prvih začetkov tehnike. Lahko rečemo, da si da-, nes gradnje strojev brez peres sploh ne moremo misliti. Moderna tehnika stavi prav na peresa zelo velike zahteve, tako da mora biti material, iz katerega se peresa izdelujejo posebno skrbno izbran in zlasti dobro termično obdelan. Izmed najrazličnejših oblik, ki jih imajo peresa, je najbolj preprosta in največ v uporabi oblika vijačnice. Peresa te vrste se mnogo uporabljajo za ublažitev 6unkov pri prometnih sredstvih, pri avtomobilih, motornih kolesih, avijonih, železniških vozovih itd. Toda ravno pri takih primerih vijačno pero ne odgovarja popolnoma svojemu namenu, ker ne uniči energije, ki jo je prevzelo. Kadar stisnemo tako pero in sila naenkrat popusti, se pero z veliko hitrostjo Sproži v prvotni položaj. Za okolnost, ki je v tehniki dostikrat dobrodošla, n. pr. pri ventilih motorjev, nam sunke, ki jih daje cesta vozilu, spreminjajo v neprijetno nihanje. Tehnika si v takih primerih pomaga na ta način, da s posebnimi popravami s pomočjo trenja uničuje energijo, ki jo jo pero sprejelo nnmestu enega peresa več priprav, pri katerih učinkovitost niti ni enakomerna, ampak se s spremembo hitrosti, temperature spreminja; poleg tega so zvečuje teža, zahteva primerna oskrba itd. Konstruktorji različnih tvrdk so si že prizadevali, da hi vse zahteve za operesenje vozil združili v enem samem strojnem delu. Za to se je najbolje obnesel gumiij, ki se dostikrat uporablja pri nogah letal in so ga zadnja leta skušale nekatere tovarne vj>eljati tudi pri izdelavi motornih koles. Pri tem je bilo treba seči po posebnih vrstah gumija, ker navaden gumi prehitro ostari in se v ol:u kmalu pokvari Do sedaj so se gumijeve opore uveljavljale le pri majhnih obtožbah. Za večje obtežbe pa so se z uspehom izkazali prožni obroči. Prožni obroči so tako izdelani, da se stikajo s poševnimi stenami zunanji in notranji obroči. Pri obtežbi (glej sliko) se zunanji obroči raztegnejo, notranji obroči pa se skrčijo. Na stičnih ploskvah nastane trenje, ki uniči del energije. Tako dobimo avtomatično dušenje sunkov. Prožni obroči ne potrebujejo nobene posebne oskrbe. Vedno so pripravljeni za uporabo, trajajo Gobe, gobe! Geslo: Uporabi zmeraj samo sveže gobe in le take, ki jih dobro jx>znaš! Kako si pripraviš gobe za delj časa? Najbolj znano je to, da jih posušimo. Posušene gobe se jako dolgo obdržijo, če so na suhem prostoru. Znano je tudi, da jih vložimo v sol. Gobe otrebiš in razrežeš na kocke. Potem daješ v posodo zdaj (»last soli in sjiet plast gob. S solio skleneš. Take gobe so le za julio, ki je pa seveda ne smemo soliti. Jako dobre so gobe v j e s 1 b u. Za v jesih so lo majhne gobice, a ne le jurčki, ampak tudi druge vrsto gob. Kako jih vložiš? Najprej jih očistiš in dobro je, če vsako razpoloviš, da ni črvičev. Očiščene gobe kuhaš deset minut v je-sihu, ki je v njeni sol, gorčična zrna, poper in lo-vorovi listi. Ko se shladi. napolniš kozarce z gobami, naliješ jesih z začimbami, jih zavežeš in daš za 25 minut v soparo !)0 stopinj vročine. Na te tri načine zna vsaka gospodinja shraniti gobe za delj Časa. Je pa še četrti način, ki je malo znan. Gobe daš v presno maslo. Vsaka užitna, bodi velika ali majhna goba. je za to pripravna. Gobe otrebiš in razrežeš na listke. Da ostanejo bele. dodaš pri dušenju malo citronovega soka v presno maslo (na 1 kg gob % kg presnega masla) in 6oli, kumine in popra. Ko so gobe do mehkega dušene, jih daš v kozarce in jih steriliziraš 20 minut v 05 stopinj vročine. Ko se vse shladi, preskusiš, ali je vsak kozarec (Rex) dobro zaprt. Odprte kozarce je treba še enkrat v sopari prekuhati, ker morajo biti gobe samo v neprodušno zaprtih posodah. Na ta način se držijo gobe tudi dve leti. Takšne gobo so za zimo najl>olj okusne. BANKA BARUCH 11, Rne Auber, Parit (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po naiboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle nnjkulantneje. Poštni nradl v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8004-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-04, Pariš; Holandija: številka 14">8-6li, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. V Oresundu pri Kopenhagenu na Danskem so bile teden dni trajajoče tekme t jadrnicami. bil s tem prav nič zadovoljen. S silo smo zavlekli Adolfa na krov in ga vrgli v njegovo kabino in smo odjadrali naprej. Adolf (»pomorski Adolf« smo mu navadno rekali), je kot čolnar vestno opravljal svojo dolžnost in nekega dne je preklinjal, da Bogu se usmili, zaradi znamenja, varuhinje naše ladje. Dejal je, da je vsa od dežja izinita, po slani vodi razjedena in da jo je treba iznova prepleskati. Ogledali sino si to tvorbo, nas stari in vsi z njim, in smo rekli, da ima Adolf prav, in da jo je treba prepleskali. Tisti znak naše ladje je bila lesena soha in je predstavljala čvrsto žensko, ki je strmečih, objokanih oči bolščala v daljo. Adolf je dejal, da jo moramo spraviti na krov, in odvijali in tolkli smo po sohi, ki so se pod njo kipeče lomili valovi, in smo jo le s težavo spravili na krov. Bila je velika kot živa ženska in ni nikogar pogledala in čudno je bilo, ko smo kar nenadoma imeli žensko na ladji. Bila je prislonjena na jarbolo in je imela strog, zagoneten obraz. Ko smo bili v Santanderu, je Adolf zlezel na kopno in je izginil. Šele kasno ponoči smo ga slišali, ko je tiho prišel in se vrgel s stokom v svojo majceno kabino zraven, pri čemer se je tiho sain s seboj pogovarjal. Drugo jutro, ko smo že jadrali dalje, smo opazili, da je soha izginila. Adolf je nekaj zabrundal, češ da jo je prenesel dol v spodnje prostore, da bi jo poslikal. Dejal je, da bo to staro soho prav do dna prenovil, da bo zares storjeno, kar bo storjeno. Fant, fant, stari je smehljaje nakremžil obraz in mi smo se hahljali v dlani. In kaj naj bi si mislili še k temu, da se je zaklenil v svojo ka-juto? Zares, v teh dneh jih je moral mnogo pogoltniti. Bilo je peklensko vroče in le počasi smo pluli naprej. Jadra so mlahavo visela, časih smo zaslišali, kako je Adolf spodaj žagal in razbijal. Dolgo nismo že videli stare sohe, in njegov posel z njo je bil brez dvoma iako utrudljiv, zakaj pojedel je toliko kot So nikoli in to nas je precej bolelo. Nihče od nas si ni mislil, koliko razburjenja nam bo še ta reč povzročila. Imeli smo podgane na ladji, mnogo podgan, ponoči so nam piskale iz spodnjega dela jadrnice in so razsajale za žive in mrtve. Podili in preganjali smo jih z vrvmi in poleni, a zmeraj so nam ušle. da bi Ilikita ostala živa. Hikita, to se pravi: ta mala. Torej dekle. Pojasnilo se nama je, da se nekaj strašnega dogaja. Komaj, komaj je še ušel avtu, ki je trobil ko nor, zadeval se je ob ljudi in je divjal dalje. Šoferji in pešci so kleli za njim in mu grpzili s pestjo. Adolf je tekel v luko. da bi rešil svojo H i k i to, prostor, prostor, ljudje božji. Pravkar smo pritekli do pristaniškega kanala, ko je plav odplul. Nismo mogli na ladjo. Adolf se je vrgel v travo preklinjal je in bil s pestmi ob tla. Sopihaje sva ga držala: »Tak čakaj, Adolf, saj se plav vrne, saj bomo rešili tvojo Ilikito!« Ob istem času pa se je bilo zgodilo tole: Ko je bil kapitan s pomočnikom in rjavimi sanitejci odpN Adolfovo kabino, da bi tudi to žveplali, so zaslišali nekakšno šumljanje. Prestrašili so se, ko so zagledali hudobno režočo 6e žensko, ki je vsa orjaška in negibna slonela v kotu in so strahotno režala vanje. Ali je mrlič? Bila je tista stara soba. Ka,)itan se je zasmejal, se oddahnil in je v soho jezno brcnil, da bi pokazal s tem, da ga ni nič strah. Tedajci pa so vsi zaslišali, kako je tenko, a razločno spregovorila soha: »Misericor-dia! Usmiljenje!« in srepe oči neznanske sohe so se gibale — res strašen pogled. Sanitejci so odskočili, kapitan je dvignil sekiro, in pomočnik je ves v strahu zbežal |>o stopnicah na krov in splezal na jambor. Sanitejci so popadali na kolena in začeli glasno moliti. Nato se je soha zganila, nekaj desk na hrbtu je odpadlo s silnim treskom, tako da so moški vztrepetaM, in ven je stopila ljubka, plavolasa Kreolka plašnih oči, še napol otrok, ki se je z glasnim stokanjem vrgla moškim pred noge. Prosila je milosti in je lice pritisnila kapitanu na koleno. »No. no,« je zarenčal presenečeni kapitan in se popraskal za ušesom. »Saj je dobro, punčka« in je proseče pogledal druge. Tedajci je pritopotal na5 obupani Adolf, potegnil dekletce viharno na prsi in zakričal: »Roke proč od tega otroka I To je moja žena!« Seveda smo dali roke proč... Adolf je odšel z našo stare »Queen Mary« in je s svojo ženo Hikilo odprl pristaniško krčmo, kjer še zdaj točila pijačo. Pa je prišlo tako, da pri njem ne sedi na vsaki stopnici po en otrok, ampak kar po dva. Mi smo seveda odpltili naprej in na kljunu je bila spet pribita lesena soha, znak ladje... (H. Munk.) lahko leta in leta in jih lahko hitro in brez posebnih priprav vgradimo. S temi lastnostmi so posebno pripravni za uporabo pri prometnih sredstvih. Z njimi 60 bila opremljena letala, ki so se v letih 1937 in 1938 udeležila ekspedicije na Himalajo. Poskusi, ki so jih delali s prožnimi obroči, so pokazali, da so neobčutljivi za mraz in vročino. Bell plašči. so letos moderni, in sicer so svileni ali volneni. Zapenjajo se na zadrgo. Žepi so oiišili z barvastim blagom. Zraven spadajo barvaste rokavice. Jako lični so tudi beli platneni kostumi z zgibanim krilom. Tudi tu so žepi obšiti s pisanim blagom. (Glej sliko!) Deset zapovedi za gospodinjo L Delaj po načrtu, ne prehitevaj so, ne prenehaj z začetim delom, ampak ga dokončaj. 2. Pouči se o vseh novih pripomočkih za olajšanje gospodinjskih del. 3. Odstrani vse, kar je nepotrebnega iz stanovanja. 4. Ne pusti, da nastane nered, in postavi vsako stvar koj spet na svoje mesto. Tudi drugim v družini dopovej, da naj pazilo na red. 5. Izogni se vsakemu delu, ki ni potrebno. 6. Ne trati časa z nepotrebnim klepetanjem s praznimi ljudmi. Pač si pa vzemi čas za zabavo z ljudmi, ki so ti dobri. 7. Ne daj, da se nabere kar grmada krparije in umazanih oblačil. Cim več 1)0 tega, tem težje se t>o spraviti na to delo. 8. Zmeraj misli na varčnost. Ne kupuj na knjižice in na obroke I A otepaj se skopuštva! 9. Predvsem pazi na vse, kar ie zdravo zale in za tvoio družino! Vse se prej ali slej maščuje z boleznijo in velikimi Rtroški. 10. Mirno vsega dela ue pozabi na»t Postrvi drugače Očiščene postrvi nasoliš, povaljaš v moki in daš v razstopljeno presno maslo. Dodaš žlico sesekljane zelenjave in — če imaš — dva, na listke razrezana iurčka. Vso naj se počasi praži. Ko so postrvi mehke, jih vzameš ven, posuješ omako na-laliko z moko, dodaš razkosano sardelo, sok eno limone in četrt litra dobre juhe. Ko to povre, pre-cediš in poliješ postrvi. »No. Vezuv bi bil jaz rad! Ta. samo, da kadi, pa že pravijo, da deluje.'* Njih delovanje ostane skoraj neizpremenjeno celo pri —70* C. Ravno to se je pokazalo, da na delovanje celega sistema skoraj nič ne vpliva, Če se posamezen obroč zlomi. Prožni obroči se uporabljajo j>osebno tam, kjer nastopajo velike sile n. pr. pri težkih letalih, dočim je za manjšo sile bolj prijKiročljivo, da se napravi najprej primeren prenos, da se 6ila, ki deluje na sistem obroča poveča. Modne novosti Iz Parita poročajo... »Eleganca je hčerka preprostosti.« pravi francoski pregovor. Resnično gos:K>ska Francozinja se sicer drži modnih predpisov, vendar se ne lovi za vsakršno modno muho. Zdaj so spet moderni predpasniki. To smo že poročali, in še bolj se je razširila njih uporaba. Mladi gospodinji prija, da se žo pri zajtrku pojavi v ličnem predpasniku, ki je jx>ln pestrih barv in je ob straneh položen v gube. Žepi na njem so trioglati in drugačne barvo kot predpasnik. — Celo na večere, ko gospodinja sprejema gosto in jim sama streže, ima vrh dolge večerne obleke opasan predpasnik iz svetle svile, ki je obrobljen s temnim žametastim Irakom. Za to poletje so jako moderne bele obleke. Za sleherno priliko. Tako. na primer, platnena obleka s krilom v jioloženih gubah, ki je sicer povsem preprostega kroja. Žepi so temno-modri in prav taka sta pas in okrogli ovratnik. Moderna je tudi volnena bela obleka s temno-modro, kratko jopico z »zlatimi« gumbi. Rokavice so polne vezenin ročnega izdelka. SJCO VENEC Od berača do milijonarja Čudovita zgodba revnega lanta iz Kanade Skorajda vso pravljice na rvetu ae začnejo: Nekoč je živel... Tale naša zgodba je od prve do zadnje črke resnična, pa je vendar tako podobna pravljici, da bomo tudi njo začeli s pravljičnim: Nkoč je... Torej: Nekoč je iivel mlad fant, ki mu je bilo ime Gilbert Labine. Zibelka mu je tekla v mestu Citawa v Kanadi, od koder se vse do svo-jeda dvajsetega leta ni premaknil. V tem letu pa je doživel nekaj, kar je prekosilo njegove najdrznejše upe in sanje. Preden začnemo s to istorijo, moramo še povedati, da je bil mladi Gilbert sirota brez staršev in reven kot cerkvena miš. Dela ni mogel najti, beračil je po hišah, nabiral star časopisni papir in ga prodajal po trgovinah, pobiral po cestah cigaretne ogorke, jih razvijal, s tobakom pa barantal med svojimi nezaposlenimi tovariši: Skratka: Gilbert je živel bedno življenje desettisočev onih brezposelnih, ki še niso zavili s pota poštenosti. Oho postave ie čuječe Lepega dne se je Gilbert znašel brez prenočišča. V zatohli in smrljivi luknji, ki je nosila pozlačen napis: Zavetišče za brezposelne, so inu rekli, da mu zastonj ne bodo več dajali postelje (tako so imenovali deske, |>okrite z raztrganimi cunjami, na katerih so ležali ljudje tako na gosto, da se niti premakniti niso mogli). Gilbert je ta večer blodil brez cilja p° mestu, slednjič pa, ko ga je že zmagovala utrujenost, se je zleknil na klop v mestnem parku in zaspal ko ubit. Gotovo bj imenitno prespal vso noč, saj je bila v primeri r. .tžiščem v zavetišču klop v parku naravnost knežja postelja, toda siromak najbrž ni vedel, da je na klopeh v parku prepovedano spati. Ko je sanjal, da obira tolsto kurje bedro, ga je zgrabila močna roka in ga stresla tako, da mu je kurje bedro padlo iz rok... Pred presenečenim Gilbertom je stalo mrko oko postave, kakor pravijo zaradi lepšega policijskim stražnikom. Nič ni pomagalo, Gilbert je moral s stražnikom v neprijazno hišo, ki se ji pravi policija. Tu je ostal nekaj dni, potem pa mu je neki gospod s prodirlji-vim pogledom in ščipalnikom na nosu Čisto razločno povedal, da mora zapustiti Ottawo, svoje rojstno mesto. Na deželi da bo že našel delo, v mostu pa je takšnih pohajačev že itak dovolj. O, oko postave je čuječel Kam pa greste ve, bete ceste Za Gilberta Labine se je pričela pesem eeste. Tešem širokih, belih cest, ki preprezajo kanadske planjave kot bele niti in jim ni konca nikjer. Gilbertova pesem ceste je bila turobna pesem-ža-lostinka. Njeni stihi so pripovedovali o ožuljenih nogah, o mrzlih nočeh pod milim nebom, o ubor-nih grižljajih, s katerimi si je po dvakrat na teden preganjal lakoto, o psih, ki so ga odganjali od hiš, na katere je trkal in prosil dela ali miloščine. In še mnogo, mnogo drugih žalostnih reči so ti stihi prijx>vedovali... Po dolgih mesecih potovanja po belih kanadskih cestah je prispel do Medvedjega jezera v severozapadni Kanadi. Tu je našel čez zimo delo pri dobrih ljudeh, toda ko so minili najhujši zimski meseci, je uvidel, da bi bil dobrim ljudem samo v nadlego, če bi še ostal. Noč ga je vzela in privedla spet na cesto. In znova je doživljal trpljenje onih, ki jim je cesta dom in domovina. Nekega dne je srečal starejšega moža z enako usodo. Postala 6ta popotna tovariša. Trdo je bilo njuno življenje. Edino prijateljstvo, resnično in požrtvovalno, ki sta ga 6klenila med seboj, jima je nekoliko olajšalo gorje. Prišla sta v bližino nekega zaliva. Medtem je minilo poletje, jesen in zimski mraz je prijateljema povzročal nove tegobe. In tako se je neke noči zgodila nesreča, prvi korak k čudovitemu preobratu, ki ga je Gilbert doživel v svojem življenju. Slepota je pokrila njegove oči Mrzlo zimsko noč sta prijatelja preživela pod milim nebom. Ko se je Gilbert zjutraj prebudil in odprl oči. je zagledal pred seboj črno temo. Krepko si je pompl oči in jih znova odprl. Toda znman, pred njim je zijala tema. Ko ga je Pavel, tnko je bilo ime Gilbertovemu prijatelju, ojx>mnil, naj vendar vstane, ko je že beli dan, je Gilbert I t vso grozo občutil kruto resnico: bfl je «lep. Nočni mraz mu je pokril oči z mreno, skozi katero ni prodrla svetloba. Ko je Pavel spoznal, kako huda nezgoda je doletela tovariša, je bila njegova prva misel, kako bi mu pomagal. Spravil ga je na noge, prigovarjajoč mu, da mora nemudoma do najbližjega mesta k zdravniku za oči. Pavel je videl, da Gilberta ni zadela trajna slepota in da bi mu očesni zdravnik utegnil še pomagati. Toda Gilbert je bil gluh za Pavlovo prigovarjanje. Prevzel ga je tolikšen obup, da ni maral več nobene pomoči. Hotel je pričakati usmiljeno smrt, da bi ga rešila trpljenja. Pavel ga je silil in prosil, naj gre vendar z njim, a zaman. Gilbert je legel na tla in se ni dal pregovoriti, da bi nadaljeval pot. Pavlu nI preostajalo drugega, kakor da Je pustil trdovratnega tovariša ob cesti, sam pa je odhitel proti mestu po zdravnika. (Najbližje mesto je bilo oddaljeno skoraj 100 km.) Caden kamen ie molel iz zemlje Gilbert Labine je ne daleč od ceste ležal na tleh in pričakoval smrti. Obšla ga je čudna omotica, ki je polagoma prefila v odrešilno nezavest. Toda Gilbert ni čutil, ni vedel, da je začelo snežiti. Gosti kosmiči so 6e nad nezavestnim Gilbertom strnili v mehko odejo. Dolgo je nesrečnež ležal po snegom. Pod snežno odejo, ki je branila mrazu in vetru dostop do njegovega telesa, se je Gilbertu spet začela vračati toplota. Kmalu se je prebudil iz omedlevice. Izkopal se je iz 6nega in — zavriskal na ves glas. Spet je našel štiri žrtve stari kapitan — ta moral Nehal prej ne bo reglj&ti, dokler ne posveti zora. Prvi vstane gospod Prekljel in se rrito opraviti: »Nekaj me v želodca Sfiplje, moram v posteljo pri priči!« i. Drugi vstane gospod Smodka, ko ga potrpljenje mine. »Po nogah me strašno trga!« v svoj zagovor vljudno zine. Gilbert nt bil ve« alep. Zgodil se je Judet Razločno se je spominjal, da je preteklo onč Izgubil vid, da je Pavel odšel po zdravnika in da je j>otem legel na tla, hoteč pričakati smrt. Toda smrti ni bilo in zdaj je spet videl. Počasi se je dvignil. Udje so mu bili sicer nekam trdi, toda zeblo ga ni več. Nova ugankal Le na hrbtu je čutil bolečino; od kod je neki izvirala? Pogledal je na tla. Iz zemlje Je molči čuden kamen in Gilbert je takoj uganil, od kod bolečine na hrbtu. Ogledoval je kamen in se čudil. Kainen je imel modrikasto-črn sijaj. Gilbert se je nekoliko spoznal na kamne in rudnine. Takoj je ugotovil, da mora biti neke vrste ruda. Naj bo žo karkoli škodilo ne ho, če vzame to čudno stvar s seboj. Odkopal je kamen, ga potlačil v žep in odšel dalje. Alarm se dvigne Ko je Gilbert prišel do prve vasi, je potrkal na župnišče. Župnik, prijazen in dobrosrčen Človek, ga je gostoljubno sprejel. Gilbert mu je pokazal svojo najdbo. »To je neke vrste ruda,« Je rekel župnik. Ni dolgo premišljal, zavil je kos rude v papir In ga poslal v daljno Ottawo v rudarski laboratorij, da ga preiščejo. Čez 14 dni je pri župniku pozvonil telefon. Na drugi strani žice se je oglasil laboratorij iz Otlawe. Gospod župnik naj za vsako ceno pridrži najditelja kosa rude. V nekaj dneh bo prispelo iz Otiavve letalo, ki bo fanta vzelo s seboj. Tako je naročal glas iz Ottawe. Gilbert je od vsega tega doumel le besedo Ottawa. V Ottawo naj ga odpelje letalo, v tisto mesto, kjer je toliko pretrpel in kjer so ljudje tako hudobni! Našega junaka je oblil mrzel pot. V svoji domišljiji se je že videl zaprtega na policiji. Še tisti hip je sklenil, da ga Ottawa ne bo videla. pripoveduje.., Njemu ročno se pridruži gospod Brkež ii šent Vida. »Zadnji tramvaj moram ujetiT< reče in se brž izkida. S. Gospod Brkež vztraja dolge in c«d dolgočasja zdeha. A nazadnje se izmuzne tudi on ... Regljač ne neha. 4. njemu zdaj pripoveduje. A še pes se naveliča, bevska, laja zmerom huje... Ponoči se le Izmuznil 1« župniAča ln spet zavil na cesto. Pohitel je, da bi čimprej prišel iz nevarnega kraja. Naslednji dan jo obstalo na vaškem travniku letalo iz Ottawe. Gospodje, ki so se z njim pripeljali, so se hudo razburili, ko so izvedeli, da je Gilbert Labine izginil. Najti ga moramo za vsako ceno, govorili, kajti blagor tisočev in tisočev ljudi zavisi od tega. Gospodje iz letala so takoj uprizorili divji lov za beguncem. Obvestili so tetefonično vse sosedne kraje, da je treba na vsak način ujeti takšnega in takšnega človeka. Pričel se je divji lov, v katerem so uporabili tudi pse-zasledovalce. Naposled so zasledovalci iztaknili Gilberta v neki votlini, kjer se je bil skril. Na vse kriplje je prosil, naj ga ne peljejo v Ottavvo, a nič ni pomagalo. Odvedli so ga v župnišče, kjer eo ga sprejeli gospodje z letala. Bili so z njim nenavadno prijazni. Gilbert se je na vso moč čudil. Morda me najhujše šele čaka, si je mislil. Vdan v usodo je prisedel k gospodom v letalo. Letalo je odletelo v Ottawo. Gilbert se je sicer prvič vozil z letalom, toda na to se je jedva utegnil spomniti, tako se je tresel pred dogodki, ki ga čakajo v Ottavvi. Toda v OttawI se nI zgodilo nič strašnega. Z letališča so prepeljali Gilberta v rudarski laboratorij, kjer je našel zbrano množico najslavnejših zdravnikov in učenjakov kanadske dežele. Tu šele ga je čakalo glavno presenečenje. Zbrani gospodje so ga namreč viharno pozdravljali, mu stiskali roke in izrekali prisrčne čestitke. Uganka ie rešena Kaj neki to pomeni? se 'je spraševal Gilbert in se boječe oziral. Tedaj so se gospodje, ki so se bili gnetli okrog njega, nenadoma umirili, eden od njih pa je spregovoril. Iz njegovih besed je Gilbert spoznal, da je v kosu rude, ki jo je našel v oni noči, največja množina radija, kar so ga doslej našli na sveiu. (Radij je silno redka in dragocena rudnina, ki jo z velikanskim uspehom uporabljajo v zdravilstvu. Med drugim je radij edino sredstvo za zdravljenje raka. ene najstrašnejših in najbolj razširjenih človeških bolezni.) Ko so je po svetu razvedelo, da je bila najdena tolikšna množina radija, je njegova cena takoj padla za tretjino. Kljub temu pa stane en gram te dragocene snovi še vedno okrog milijon dinarjev našpga denarja. Gilbert je v oni noči poslai milijonar... To je zvedel Gilbert Iz besedi onega gospoda. V letalu, ki ga je pripeljalo v Ottavvo, se je Gilbert odpeljal na severozapad proti onemu koščku zemlje, kjer je našel dragoceni zaklad. Ko je stopil iz letala, je opazil šotor, v katerem je gorela peč, po kotih šotora pa so bile zložene razne jestvine. Pri peči pa je sedčl Gilbertov popotni sotrpin Pavel. Radost in presenečenje obeh je bilo velikansko, ko sta si povedala, kaj 6e je medtem zgodilo. Pavel kar ni mogel verjeti Gilbertu. toda ko ntu je le-ta pokazal razne listine in potrdila, je slednjič prenehal biti neveren Tomaž. Iskreno je bil vesel prijateljeve sreče. Gilbert Labine je kupil zemljišče, na katerem Je našel tisto noč radijevo rudo. Svojega bivšega sotrpina Pavla je vzei za družabnika. Naiel je več stotin delavcev in zgradil rudnik. Do 200 m globoko je dal izkopati rove in kmalu se je pokazalo, da je to najbogatejši rudnik na svetu za pridobivanje radija. Ta čudovita zgodba se je pripetila spomladi leta 1937, torej pred dvemi leti. "T*---* — ~ -----, ---- Ozdravljeneč Brkačevega Gregca sa zaradi jecljanja vsi dražili. Oče ga je odpeljal k nekemu zdravniku, da bi ga odvadil jecljanja. Z uspehom sta bila zadovoljna oba: oče in Gregec. Že čez deset dni je Gregec znal gladko izreči: »Naša mačka miško snedlal« Ko se je vrnil domov, so mu prijatelji častitali. Gregec je bil sprva hudo ponosen, koj nato pa je otožno rekel: »S-«-*amo š-š-škoda. ddda n-n-ne m-m-moo-rem tttegga ssstavkka nnnikkjerr pporrabbittil« Previden Janezek Janezek je splezal na češnjo in s! raztrgal hlačke. Ko se je vrnil v hišo, ga je mati okregala: »Za boijo voljo, kakšen pa si? Spet si vem raztrgan. Hitro sleci hlačke, da jih zašijem!« »Oh. mama,« je zaprosil Janezek, »ali me ne bi mogla prej nabiti?« Največja sreča Ribničana so vprašali, kaj bi napravil, če bi bil on kral). Ribničan 6e je odrezal: »Ves dan bi v volni spal in slanino jedelf« Kadar stari kapitan i. tflrko KunSI«! Pravljice in pripovedke izpod Triglava Z Voričevim Froncem v Blaščevi jami (Dalje.) Kajžnikov Andrej se je kot klada zavalil v travo, vabečemu robiclju na hrbet, in malomarno zinil: »Naj le gredo, daleč ne bodo prišli I Pozabili so vzeti luč s seboj. Nimajo mačjih oči, da bi videli v temf.< Potegnil je it nahrbtnika skrbno zamašeno stekleniro in se s pobožno zbranostjo poglobil v njeno vsebino. Maks iz Metne vasi in Skrahlčjev Janez sta se takisto vrgla mehki travici v naročje in verno posnemala Kajžnikovega Andreja v vsem. Sedež na robicljevem hrbtu je bil takd zapeljivo udoben, da je tudi pravljičarja Brskača premamil in potegnil nase. Sonce, te večni božji romar, je počasi merilo svojo nebesno pot. Naravnost tja nekam proti Sv. Višarjam se je pomikalo in puščalo za seboj rožnato sled. Večerna zarja se je vsa nežna in zardela izmotala iz belih tenčic iD dahnila Vrta-ikemu vrhu na teme zlat poljub. >Do mraka bomo komaj v dolini, če bomo kaj dolgo tukajle lenuharili,« se je oglasil Maks iz Metne vasi, ki je poosebljena točnost in nezmotljivost železniške ure. >Ne sitnaril Zamudili ne bomo ničesar,< ga je zavrnil Kajžnikov Andrej. Bil je močan jedec, pa ga ni nič kaj mikalo, da bi preljubi svoj želodec prikrajšal za slastne zalogaje, ki jih je imel s seboj. Njegovi beli zobje so cmokajoč mleli kruh s svinjino, da je kar šklopotalo. Pravljičar Brskač ga je hvaležno pobožal t očmi. Saj mu je posnel besede tako rekoč z jezika, kot smetano z mleka. Planinski svet v večerni zarji, zrak, nasičen s sladkimi vonjavami, prelivajoče se jesenske barve po bregovih in planotah — duša, kaj hočež Se več? Ure in ure bi tako sedčl in lovil nepozabne vtise v kamrico svojega srca. Skrablčjev Janez je s pogledom vasoval na sivi steni Granšfre in nekaj napeto premišljeval. Grebel je po megleni davnini in Izgrebel novo iskro iz pepela. Ve« zadovoljen s svojo najdbo, se je obrnil k Brskaču in ga pobaral: »Čujte, ali poznate Skrablčjevega Janeza?« Kajžnikovemu Andreju je obtičal v gollancu zajeten kos svinjine, Maks iz Metne vasi je na vsa usta zazijal, pravljičar Brskač pa je Janeza na vso moč sumljivo in presunljivo pogledal. Oči vseh treh so se srečale in težko bi bilo reči, ali je bilo v njih več strahu ali presenečenja. »Za božjo voljo, Janez, kaj pa je s teboj?« je sočutno zastokal Kajžnikov Andrej, ko je svinje-tino srečno spravil pod 6treho in si natlačil v pljuča nove sape. »Z menoj? Kako to misliš?« je otroško dobrohotno povpraševal Skrablčjev Janez. »Saj si vendar sam Skrablčjev Janezt Ali te pri belem dnevu luna trka?« mu jo je zarobil. »Tebe trka. tebe!« se je razjezil Skrablčjev Janez. »Trepč, toliko bi pa že lahko vedel, da sva dva Skrablčjeva Janeza v dovški lari.« »Lej hudimana, saj resi« se je pri priči spomnil Kajžnikov Andrej in se svoji zaskrbljenosti v brke zasmejal. »Svojega strica, Skrablčjevega Janeza iz Mojstrane misliš, ne?« »Tega, tega, k<5ga pa!« je Skrablčjev Janez samozavestno pritrdil in ponovil svoje vprašanje: »Gospod Brskač, ali ga poznate?« »Nisem še imel te Časti,« je skromno odkimal pravljičar Brskač. »Ta vam je fant od fare!« ga je Janez začel povzdigovati do nebes. »Sedem in osemdeset let ima na grbi, pa ima še vse lasč in vse zob6. Se nedavno sta mu zrasla dva nova zoba. Sto let kani doživeti in z nobeno rečjo se mu ne zamerite bolj, kakor če podvomite v njegov sloti križ.« »To pa kar drži,« je dodal Maks iz Metne vasi. »Še na Triglav jo misli odštorkljati, ko si bo deveti križ na grbo naložil, prebiti ded!« »On vam jih zna nabrenkati iz starih časov!« je Skrablčjev Janez navdušeno nadaljeval svoj slavospev. »Komaj je frkolin dobro shodil, že je očetu pomagal orati in pasti ovcč. Vsega se spominja iz tistih časov: medvedov in volkov, škomp- nikov in vešč, kvatrnic in torka-bab. Ali ste videli skalnati zob pod Zovleznom?« »Videl, videl!« se je pravljičar Brskač požuril z odgovorom. »Vse, kar ljudje o tem zobu česnajo, so prazne marnje. Samo to drži kot amen v očenašu, kar moj stric o njem vč. Ali ste poznali kneginjo Emo?« »Kako je bom poznal, saj je že pred davnimi stoletji umrla!« se je nasmehnil pravljičar Brskač. »Takisto nisem mislil,« je Skrablčjev Janez užaljeno povezil rogovilasti nos. »Če jo poznate po imenu, sem hotel barati.« »Kdo je ne pozna? Vsak otrok ve. da je to naša prva svetnica,« se je pravljičar Brskač hitro pohahal s svojim pičlim zgodovinskim znanjem. »No torej!« se je potolažil Skrablčjev Janez in začel razpredati nit prečudno zasukane legende. »Veste, nekoč je kneginja Ema romala na Koroško čez Rožco. Pot jo je vodila tod mimo. Gre, gre in se z obema rokama drži za lice. Zob jo je hudd bolel, siroto. Kar solze so ji silile v oči, takšne bolečine je morala trpeti. Ko pride do Zovlezna, se ji zob, ki se je že močno majal, kar na lepem odkrhne in zdrkne iz ust. Bolečine so bile pri kraju. Kneginja Ema se je zahvalila Bogu in veselo odrinila dalje. Mi pa je ne bomo spremljali, nak, ampak bomo kar pri 2<5vleznu ostali. Zob se je za ril v zemljo in začel čudežno rasti. Rastel je in rastel, v širino in višino, In kmalu je bil tolikšen, kot je Še dandanašnji dan.« Pravljičar Brskač je hotel nekaj malega pripomniti, pa ga je Skrablčjev Janez že prehitel c novim vprašanjem: »Ali vidite onole razpoko na GranStci?« »Vidim, vidim,« je pokimal pravljičar Brska?. »To mi je že Fronc pokazal.« 'Konec prih. nedeljo.) Nadnaravni pomen zakona Včasih pravijo: »Po duhovnikih gre vera gori in doli«. Kar pustimo, da je to res! Pa še nekaj drugega je res, namreč: »Po starših gre vera gori in doli.< Jasno! 2e v zgodnji detinski dobi, še preden pride pod vodstvo dušnega pastirja ali kaleheta, je otrokova vzgoja v glavnem ie končana, so že položeni temelji bodoče človekove duhovne smeri: položila mu jih je domača hiša, tako ali tako. Dušni pastir ho samo gradil na že danem temelju domače vzgoje. In če tega temelja krščanske vzgoje ni, ali če ni postavljen pravi temelj, bosta župnik in katehet po navadi zelo težko uspešno naprej gradila in popravljala. Pravijo: »čigar je mladina, tega je prihodnost.« Res je tako. Ali mladina bo taka, kakršna je bila njena zorna detinska doba. Vlisi, ki jih je dobil otrok v družini v prvih petih, sedmih letih, so najgloblji: ti odločujejo pogosto za vse življenje. Kdo je vse to vedel bolje kot Krishis, Vsevedni, neskončno Modri? Vedel In odredil je: Starši morajo vzgajati otroka ne samo v dobrega človeka, ampak predvsem v dobrega kristjana, v božjega otroka (dober kristjan je vedno tudi dober človek!). Iz tega je jasno, zakaj je Kristus zakonsko zvezo med kristjani dvignil do svetosti zakramenta, zakaj je sklepanje zakona obdal z bogatimi milostmi: predvsem zato, da bi te milosti usposobile starše, vzgojiti otroke prav in krščansko. Kakor je na splošno namen zakonu. da se rodi iz njega otrok, tako je namen krščanskemu zakonu, da oče in mati vzgajata otroke v božje otroke, v dobre člane Kristusove vere in Cerkve. Kakor milosti iz zakramenta nmšniškega po-svečenja usjx*ok, 52. omot, 53. Ivana, 54. Leban, 55. Atene, 56. dan, 58. ave, 60. cin, 61. kri, 62. sak, 63. Avar. 66. oker. 68. ilo, 69. roba, 71. ponev. 73. Itala, 75. Polom, 77. Adon, 78. Opatija, 79. Ziri, 80. vas, 81. Azana, 82. rasa, 83. Niš. Navpično: 1. osa, 2. kava, 3. Anima, 4. miza, 5. igo, 6. Lopud, 7. Ilok, 8. jok, 9. ovoj, 10. Nepal, 11. Ara, 12. raza. 13. idila, 14. meja, 15. ena, 22. Lepa Vida, 23. Sela. 24. Abel, 25. sapa, 27. hipoteka, 29. Rokava, 30. lat, 31. Atenec, 32. Oli-ban, 3-1. kos, 36. limona, 38. Kuba, 39. opal, 40. Odon, 42. lame, 48. Ana, 49. Lavo, 50. Obir, 51. karo, 52. Oti, 57. Nanos. 59. ekipa, 61. klaja, <12. Solin, 64. Voda, 65. Rena, 67. etan, 68. Ilir, 69. roža, 70. Bori, 71. pav, 72. voz, 74. ata, 75. pas, 76. miš. Rešitev uganite Rimska števila se zvečajo, če jiin zbrišeno po eno številko, na primer: IX :X in podobno. Rešitev zlogovnice 1. stanica, 2. remiza. 3. vrabulja, 4. nesloga, 5. netresk, 6. pokrov, 7. Bistra, 8. rakev, 9. jopič, 10. Crnej, 11. Vovbre, 12. bliskanje, 13. zunanjost, 14. bratomor, 15. Nemanja. — Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Rešitev besednice Simon Jenko. Zlogovnica Iz naslednjih 39 zlogov: ble — boj — ra — ca — ca — ca — et — ga — go — graf — hi — i — ja — je — ka — ka —- kan — ki — ki — ko — li — H — H — luk — mo — na — no — no — o — od — ri — ri — si — sli — spa — ve — ve — vre — ži — sestavi trinajst trizložnih besed s sledečim pomenom: 1. Finžgarjeva igra, 2. služabniška obleka, 3. japonsko vrhnje oblačilo, 4. kraj na Primorskem, 5. turška pokrajina, 6. vrsta iger. 7. kraj pri Ljubljani. 8. velik človek. 9. zvita žival, 10. vrsta rastlin, 11. oblačilo, 12. narodopisec, 13. ruska sveta podoba. Če si dobil prave besede, ti njihove prve črke, po dve in dve skupaj hrana od zgoraj navzdol, povedo slovenski pregovor. se danes tako pogosto »po nemarnem imenuje« kot ljubezen. Ljudje ce ženijo in mož6, može in ženijo, pa se tako pogosto še ljubiti ne znajo. Kolikokiat sklepa zakonu neprava ljubezen, ne tista, ki daje, si pije, se žrtvuje, vse prenaša, vse odpušča in ki edina zasluži ime ljubezen, ampak egoistična, samopašna, samogoltna »ljubezen«, volčja Ijubeze*. do ovac, pogosto egoizem najnižje vrste, pohotnost, torej ljubezen, ki tega imena niti ne zasluži in ki je od prave tako oddaljena kakor zemlja od neba. Zakramentalne milosti pa zakonsko ljubezen očistijo egoizma, osvobodi vezi slepih nagonskih in demonskih sil, jo utrdijo, poduhovljo in posvetč. Potem ostane ljubezen tudi še tedaj, ko ovene telesna lepota in upade telesna moč, poleni ostane zvesta in neomajna tudi tedaj, če se javljajo skušnjave nezvestobe do zakonskega druga. Samo taka ljubezen je neizogiben pogoj za srečen zakon. Tako odrešeno zakonsko ljubezen pa daje zakrament svetega zakona s »vojimi nadnaravnimi milostmi, z nadnaravnim uinevanjem zakona in nadnaravnimi vplivi na dušo in srce. Taka krščanska zakonska ljubezen ne želi sodrugu samo naravnih dobrin, ampak mu |>oMiaga predvsem do edino pr.i-vih: nadnaravnih dušnih dobrin, do srčnih draguljev kreposti, do dušnega zdravja in bogastva, do dušne lejiote, do ljubezni do Boga in bližnjega. Če je tako in čim l>olj Je tako, tem bolj pa daje zakrament sv. zakona tudi časnega blagoslova, je jamstvo varstva božjega, tem l>olj je tak zakon kot nebeški vrt, kjer rastejo in zore dobri, nepokvarjeni ot-oci, staršem v veselje ter Bogu v čast in slavo. Kristus je Odrešenik posebno tudi Odrešenik žene in še prav posebno Odrešenik zakona. Samo laki odrešeni in zdravi zakoni morejo bili zdrave . celice celokupnega naroda, države in vobče člo-I veške družbe. Teniški akrobat. Anglež D. Marphall, ki skuša še r padcu doseči žogo. a vendar so mu ni posrečilo premagati našega Punccca in je izgubil v \Vimbledouu igro s 6:3 in 7:5. 2e napovedani maleh med dr. Euvvejeitt in Keresom bo menda v jeseni na llolandskem. — Match l>o obsegal le 14 partij in ne kakor je bilo javljeno, 20 partij. Na IlolainJskem računajo, da bo zmagal dr. Euwe, ki ima v tem načinu borbe mnogo več izkušenj kot njegov mladi protivnik. V načrtu je potem zopet srečanje med dr. Eu\ve-jem in dr. Aljehinom. Seveda je vprašanje, če bo Aljehin hotel nastopiti, ker se namerava s|>opri-jeti z enim od ameriških velemojstrov. Aljehin biva sedaj v Južni Ameriki, kjer igra simultanke in se udeležuje tudi turnirjev z manjšim številom udeležencev, izjavlja, da se v Evropo še ne bo kmalu vrnil. Na olimpiadi v Bueno Aires bo nu- stopil na prvi za F.raucijo. * * Mladi madžarski mojster Szabo se je letos udeležil več turnirjev in je s svojo igro dokazal, da spada v že zelo visok razred. Največ je igral na llolandskem, kjer je pa moral doživeti tudi več razočaranj. Iz krajšega turnirja na llolandskem prinašamo njegovo partijo z mladim ho-landskim mojstrom Krainerjein. Kramer je svojega nasprotnika že v otvoritvi spravil v izgubljen položaj. Kramer : Szabo 1. d2—d4, SgR-f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sgl-f3, b7—l)6; 4. g2—g3, Lf8—b4 + ; 5. Lcl—d2, Lb4 Xd2+; 6. l)dlXd2, Lc£—ab (to je bilo igrano že v vefih partijah z uspehom. Avtor te poteze je pok. Nieincovič, najuspešnejši raziskovalec te moderne otvoritve); 7. 1)2— b3i <17—d5; 8. Lfl — g2, Sb—d7 (d5Xci seveda ni šlo zaradi SI3—e5, kar je močno tudi po igrani potezi, tako da bi bilo za črnega bolje, igrati najprej c7—c6 ali 0—0); 9. Sf3—e5!. c7—co? (potrebno je bilo že La6—b7. Črni pride sedaj v velike težave); 10. Se5—c6l, Dd8—c7; 11. c4Xd5 (sedaj ne gre e6 Xd5, ker bi sledilo I)d2-e3 + Ke8—18, De3— e7+ Kf8—gN. Sc6—e5 in črni je izgubljen, ker na Tf8 fmseže s tem pravv igro še beli lovec preko 1)3), SI6Xd5; 12. Lg2Xd5, Lati—b7 (e6 Xd5 zope ni šlo zaradi Dd2—e3 + itd. Črni se je navidezno rešil vseh nevarnosti, ker dobi figuro nazaj); 13. Sbl—c3!, Lb7Xc6 (na a7—a6 bi prišlo Dd2—eSI); 14. Sc3—bo! (dobi kvaliteto, ker so črni dami zaradi šaha na dO vzela polja b7 in c8), Lc6XW; 15. Ld5Xa8, 0—0 (črni za kvaliteto nima nobene prave kompenzacije, loda kljub temu nudi v nadaljnjem teku partije svojemu nasprotniku še hud od]K>r); 16. La8—g2, Tf mH^M.-SaHl -»"K '«■*! r »' i.....m t m ' * 3 'ktK —d8; 17. d4X<-5, Sd7X<">; 18. Dd2—1>2, o6-e5; 19. 0—0 Sc5—e6; 20. Tfl—dl, Td8-f8; 21. Tal —cl, Dc7—b8; 22. a2—a4, Ll>5—ab; 23. Tdl—d2, li7—b5; 21. Tel— c3, Ii5—h4; 25. Lg2-d5, Se6 —d4; 26. e2—e3, Db8—<16; 27. e3Xd4 (napaka bi bila Ld5—e4 zaradi Sd4Xe2+ in črni bi |x> Kgl— g2 z I)d6 —b4 dobil kvaliteto nazaj), Dd6 Xd5; 28. d4Xe5, Dd5Xe5; 29 Tc3-e3. I)e5-f5; 30. g3Xh4! (če bi prišel črni kmet na Ii3, bi mogel napad črnega res še [Kjstali nevaren), g7 —g«; 31. Db2—e5, Df5—bl + ; 32. Te—el, Dbl X b3; 333. h4—h5, Dl>3—f8 (gro/.i LaO—1>7); 34. Tel—e3, I)f3—g4+; 35. Te3- »3. Dg4—b4; 36. h.V hO. I)b4— bi + : 37. Kgl—g2, LaO—fl +; 38. Kg2—f3, 17—f«; 39. Dfi5-e6+. Kg8_l.8; 40. Del) —e4 (hitreje bi tudi zmagal s Td2—d8, česar pa v časovni stiski ni videl), Dbl—1>8+; tu je bila partija prekinjena in je beli zmagal. Kil j- Beinhorn. znana -vetovna letnika, ki se je vrnila s svojega indijskega poleta t Rerlin. — H svojim šlirimolnrnlm letalom »Tajtiin« je preletela že 34.000 letalskih kilometrov, kar pomeni, da zasluži ime svetovne letalke. odstranjuje maščobo in nesnago P r a n i P- kuhinjske posode, ' • jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olja in vina. ke-ramitnih podov, mastnih krp i. L d. hitro in lahko s pomočjo Br«zpls*ni vzorci pri VaUpm trirovcu ali prt Hpadjr-Depot, Zairrsb, Nnvn prsi« 42. Vzorci »p po4|Jpio tnili nn rtetelo brrzpin^no. »Smrti se ne bojim tako, kakor trga, da bi bil živ pokopan.« Zdravnik: »Pri meni se vam tega ni treba bati!« Jemati \dwhi£> R. S. A. L.: Vašega pisma no bom ponavljal. Upam pa, da me boste razumeli, če Ihjiii prav in-direktno |>o\edal svoje mnenje. Nesorazmernosti opažamo večkrat. Majhni, na videz šibkj ljudje, so dostikrat zelo močno razviti. Obratno pa veliki, krepki ljudje ne kažejo, da bi bili kakšni posebni junaki. Vendar pa to še ni dokaz, da ne bi mogli svojih dolžnosti izpolnjevati. Le če je zaostalost tako velika, da je funkcija nemogoča, nastopajo zadržki. Vzrok pa moramo iskati v motnjah, ki jih |>ovzroČajo žleze z notranjim izločenjem. Zaradi zrnc, ki jih opažate, pa tole: Iz Vašega opisa sklepam, da kakšna |>osebna l>olezen ne bo, vsaj nevarna ne. Svetujem Vam pa, da se prav tako zaradi prve, kakor tudi zaradi druge nadloge obrnete na strokovnjaka. Šele po preiskavi Vam bo mogoče ločno odgovoriti. I. Murščak: V letih ste, ko nastopajo nadloge, ki jih v veliki meri fmvzročajo bolezenske oziroma starostne spremembe v ožilju. To so tako-zvane arteriosklorotične težave, vendar pa tega ne smemo posplošiti in že vsak t;ik pojav smatrati za arteriosklerozo Šole po temeljiti in vestni preiskavi, ko moremo izključiti različne druge težave. moremo govoriti o tem. Priporočam Vam, da so obrnete na strokovnjaka za notranje bolezni. Otrok: En primer nepravilno ležeče posteljice pride na 500 do IKK) porodov. Nastopi pa takrat, kadar se oplojeno jajčece v maternici prenizko vgnezdi. Najbolj pogosto srečujemo la pojav pri ženah, ki so že večkrat rodile. Opažamo ga pa tudi pri prvesnicah. To je ena najožjih j>orodnih komplikacij, ki zrlo resno ogroža življenje matere in otroka. Mati lahko izkrvavi, ker se pri popadkih raztrgajo žile, ki vežejo jvosteljico z maternico. Velika je tudi nevarnost, da se porodnica okuži. Kužne klice dospejo hitro skozi postolji.-D v materino ožilje in se razširijo po vsem telesu. Materi pa grozi tudi tako zvana zračna emliolija. V raztrgane, odprle žile pride zrak, ki srce tako močno ovira pri njegovem delu, da svoji nalogi ni več kos, in v trenutku od|>ove. Otrok pa se zaradi pomanjkanja kisika zaduši. Umrljivost mater znaša približno 40%. Otrok pa do <50% in čez. Daljna posledica carskega reza je med drugimi tudi to, da se maternica pri ponovni nosečnosti ali porodu lahko raztrga. Kaztrga pa se zaradi tega, če brazgotina, ki je nastala po operaciji maternici, ni dovolj močna. Zmanjša pa se tudi možnost novega »početja v precejšnji meri. Ni pa še dognano ali je temu kriv carski rez sam, da ne pride do spočetja ali pa je samo strah pred novimi težavami, ki prepreči spočetje. Iz navedenega vidite, da je riziko velik. Za Vas samo pa je novo spočetje poleg vsega še vprašanje vesti. So pa to, kakor že rečeno, najtežji porodni primeri, ki spadajo brezpocojno p°'l zdravniško nadzorstvo, oziroma osk rbo zavodov in porodnišnic. Vemlar pa se dostikrat tudi najtežji in najbolj zamotani primeri srečno rešijo. Posvetujte 6e še s strokovnjakom! Ista: Tri glavnie utvari so. M jih moramo upoštevali in razlikovati pri moških, če se poavijo bolečine v d"«ni spodnji strani trebuha. P>olezni žolčnika in žolčnih Izvodil, ledvic in vnetje sle- Davčna posvetovalnica L. S. v š.: Po našem mnenju spada vaš obrt med one. ki se jim odmerja pavšalna pridob-nina. Zakaj da se vam ta davč.na ugodnost odreka, si po moremo pojasniti, zlasti ko trdite, da ne prodajate od drugih tvrdk nabavljenega že izdelanega blaga. Katerim malim obrtnikom se odmerja pavšalna pridobnina, se razvidi iz sledečih pojasnil, ki so bila v predidočem »Nedeljskem Slovencu« okrnjeno objavljamo. V. B. v L.: Obdavčba malih obrtnikov se vrši zdaj po določbah t. 5. § 19. finančnega zakona za leto 1937-38, ki je izšel v Službenem listu z dne 17. aprila 1037 v št. 31/210. Po teh določbah plačujejo pavsalirano pridobnino mali obrtniki iz člena 42, druga skupina t. 2 b) zakona o neposrednih davkih, če delajo le z ročno močjo (torej brez uporabe pogonskih strojev) z največ dvema pomočnikoma in obratujejo v krajih, ki imajo največ do 20.000 prebiv. Učenci se ne upoštevajo. Višina pa\salirane pridobnine zavisi od tega, ali dela mali obrtnik sam brez pomočnika, ali pa z enim ali pa z dvema pomočnikoma. Poleg tega zavisi višina pavšalirane pridobnine še od tega, ali obrani e mali obrtnik v krajih, ki imajo največ do 5000 prebivalcev, odnosno nad ,")CKK) do 10.000 prebivalcev, oziroma nad 10.000 do največ 20.000 prebivalcev. V krajih, ki imajo nad 2<>.0<>0 prebivalcev, plačujejo tudi mali obrtniki redno (ne pa pavsalirano) pridobnino. Po teh pojasnilih se za male obrtnike ne smatrajo oni obrtniki, ki v svojem obrhi uporabljam stroje na pogon, ne oziraje se pri tem s kakšno in kolikšno pogonsko silo se ti stro;i poganjajo (z elektriko, paro, vodo i. si.). Pač pa. so mali obrtniki oni. ki uporabljajo stroje na ročni pogon, odnosno na pogon z no^o! So pa obrtniki, ki po naravi svojega obrata uporabljajo stroje na pogon z motoiji z malo pogonsko silo, pa v mnogih primerih ne dosegajo niti toliko dohodkov, kakor mali obrtniki, ki |>o-slujejo z naijveč dvema j>omočnikoma. Zato bi bilo umesitno in pravično, da se ti obrtniki glede odmere j>ridobnine obravnavajo prav tako kakor mali obrtniki, ker bi se sicer dogajalo, da bi bili ti obrtniki s pridobnino občutneje obdavčeni kakor njim enaki pavšalirani obrtniki. Zato je ministrstvo za finance z razpisom z dne 1. aprila 1937, št. 22.427/111. odredilo sledeče: Za one obrtnike v krajih do 5000. ozir. nad 5000 do 10.000, ozir. nad 10.000 do 20.000 prebivalcev, ki po naravi svojega obrata uporabljajo stroje z motorno pogonsko silo do največ 2 HP ali do 1.5 KW, a z letno potrošnjo do največ 1000 kilovatnih ur. morajo davčne uprave svojo pridobninske predloge prikrojiti tako. da davek na predlagani dohodek pri teh obrtnikih ustreza pavšalnim zneskom pridobnine, ki so določeni za male obrtnike z enakim, ozir. stičnim obsegom obrata in dohodkov Ker uporabljate v vašem primeru stro:e na vodni pogon od 4Y> IIP, ne spadate torej niti med pavšalirane male obrtnike, niti med one obrtnike, ki se po pravkar navedenem razpisu ministrstva za finance v enaki višini obdaču^ejo kakor slični jim mali obrtniki. ................................ 0DRE2ITE nmiumiimmmimmimimmHmtu | odgovarja samo na vprašanja, ka- § 1 terim je priložen tale odrezek. g f,Slovenec" 9. julija 1939 ^iiiutiMi .................................................................umnS piča. Razlikovati to in posrtaviH pravilno diagnozo je včasih tudi za izkušenega zdravnika trd oreh. Tudi jaz sem mnenja, da ni bil samo slepič, ki je povzročal možu take težave. Čo |>a bi bil slepič io, bi bil že razlit in bi se bilo pridružilo že gnojno vnetje trebušne mrene. S kapljicami pa takih svari sploh ni mogoče ozdraviti, v treh dneh pa še celo ne. Ker roma mož daleč po svetu in zaide tudi v tropske kraje, kjer je tudi nešteto drugih, nam malo znanih bolezni, moramo vpo-števati tudi te. Svetujem Vam tole: Kadar se lx> vrnil domov, naj gre k internistu, ki ga l>o temeljito preiskal. Potrebno Ih> morda tudi dališe opazovanje, da bo mogoče priti do topnih rezultatov. Če je res slepič kaj prizadet in' mu povzroča težave, stori prav in pametno, če se da operirati. Nikoli ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas preseneti. Slepič je namreč eden najbolj nesramnih organov, ki nam pripravlja vsa mogoča presenečenja. N. Z. Iij.: Zaradi enojnih mozolov kt se Vam spuščajo po obrazu, se obrnite na dermatologa. Ne vem, kakšnega porekla so. ker jih nisem videl. Zato tudi no morem povedati, kako bi jih odstranili. A. F. P. 10 let starega fantka Imate, H se Vam zdi, da je kratkoviden. Vprašujete, če mora nositi očala. Peljile ga k okulistu, ki bo odločil, kako hi kaj. Na splošno pa tole: skušnja nas uči, da se kratkovidnost pri očeh, ki postajajo kratkovidna, ne razvija dalje, če nosimo kmalu in dosledno odgovarjajoča očala. Pa t*iren in zavarovan proti boleznim. Star je tudi že pregovor« Kamor pride souce, tja ne pride zdravnik. Ko pa se je moderna medicina poglobila v nevidni svet naših naj hujših zopernikov, to je kužnih klic, smo šele spoznali vso dobroto in korist sončnih žarkov. S poizkusi so dokazali, da je sončna svetloba odlično razkuževalno sredstvo. Že navadna sončna svetloba ovira kužne, strupene klice v njihovem razvoju Če jih pa sonce naravnont ol>seva, jih kar pomori. Če na pr. sonce dalje časa obseva kužne klice, ki so nahajajo v voli ali na zemlji, jih napravi neškodljive. Zato je na pr. cestni prah veliko manj škodljiv kakor pa prah v sobah in zaprtih prostorih. Iz lastnih skušenj pa veste, kako poživljajoče vpliva na nas sonce. P. K. N. m. Radi bi vedeli, kakšna |e razlika med prirojenimi in podedovanimi boleznimi. Podedovana je tista bolezen, ki pride na zarod po semenu. Vse druge bolezni pa, ki jih dobi plod pozneje v materinem telesu so prirojene. Včasih so mislili, da se sifilis podeduje. Dokazali pa so, da temu ni tako, ker je spiroheta povzročiteljica sifilisa večja od spermijev. Tudi za tuberkulozo so mislili, da je pododljiva. Dedria pa je le nagnjenost k tuberkulozi. To se pravi, da otrok tuberkuloznih staršev veliko bolj in preje zboli za to boleznijo kakor otrok zdravih staršev. Napeljava elektrike v stanovanje. - K. M. D. Ob izselitvi morate pustiti stanovanje v takem stanju, v kakršnem ste ga prevzeli. Če je bila poprej elektrika protipredpisano napeljana, bi se morali predhodno z gosjiodarjem zmeniti, če vam dovoli premembo napeljave. Po našem mnenju Ivi pineli sedanjo napeljavo s ploščo in stikali odstraniti le tedaj, če istočasno vpostavite bivšo napeljavo Posestvo prodano na dražbi z uiitkarjem. A. V. M. 1. - Posestvo je bilo prodano na dražbi v 6mislu dražbonih pogojev, ki jih je predlagal zahtevajoči upnik in so bili od 6oožno spričevalo in nalo zaprosite pri okrožnem sodišču, da vam postavi odvetnika kot zastopnika revnih za nameravano pravdo. Ta l>o pogledal vse vaše dosedanje pravdne spise in vam 1k> vedel svetovati, ali kaže, da ee še naprej pravdate ali ne. Brez upogleda spisov tega ne moremo povedati. Nakup obremenjenega zemljišča. K. T). - Kupili ste gozdno parcelo in 6te se v pogodbi dogovorili, da vam jo mora prodajalec odstopiti brez vsakega bremena. Ko ste že parcelo plačati, \as je davkarija obvestila, da je prodajalec dolžan večjo vsoto zemljiškega davka. Pozvala vas je, da davek plačate, ker da drugače ne boste mogli kupljene parcele prepisati na sebe. Vprašate, ali vas res more davkarija prisiliti, da plačate davek, ki ga je ostal dolžan prodajalec. — Za •zemljiški davek jamči zemljišče, ne glede na lastnikovo oselx>. Zato boste mogli izvesti bremen prosti prepis v zemljiški knjigi le teda>j. če vam l>o to davkarija dovolila. Davkarija bo pa dala izbrisno dovoljenje za vknjiženo terjatev na davku tedaj, ko bo davek plačan. Parcelo pa seveda lahko prepišete na sebe z vknjiženitn bremenom. V kolikor bi vi zaradi lega utrpeli kakšno šfl;odo, vam odgovarja prodajalec, ki se je zavezal, da vam bo izročil parcelo brez bremen. Uživanje parcele nad 40 let. V. L. - Že nad 40 let uživale zemljiško parcelo, ki je bila tedaj kupljena od treh posestn i kov. Zdaj so prišli na to, da parcela ni vaša, in vam pretijo, da vam jo bodo odvzeli. Vprašate, kaj bi storili? — Če ste parcelo, ki ste jo vi ali vaši predniki svoja«^ časno kupili, nad 40 let uživali, ste jo priposo-stvovali, čeprav niste vpisani v zemljiški krvjigi kot lastnik. Zato lahko od vknjiženega lastnika 7.ahtevate pri|>oznanje lastnine in odpisno dovoljenje za prepis parcele na vaše ime. Če tega ne bo iiotel storiti, bo pač potrebna tožba. Županstvo v tej stvari ne bo moglo postopati, lahko pa posreduje. Premestitev vojaka. F. F. - Iz razloga, ki ga navajate v pismu, vojaška oblast verjetno ne \x> premestila vašega sina k drugi vrsti orožja. Za tako premestitev pa sin lahko 6am prosi pri svojem ne|iosrednem poveljniku. Državna služba. T. F. - Dovršili ste 6 razredov srednje šole in bi radi vstopili v državno službo k davkariji. Vprašate, kako bi postopali, da bi bili že v jeseni sprejeti? — Vložile prošnjo jiotoin dravske finančne direkcije na finanfiio ministrstvo. Ne moremo vedeti, ali boste sprejeti in kdaj. Dmnnvinstvo. M. K - če je oče na? državni upokojenec, je gotovo naš državljan. Kot državni uslužbenec ima domovinstvo v občini, v kateri je bil njegov stalni službeni sedež. Po zakonu dobe mladoletni otroci domovinstvo v občini, v kateri ga ima oče. Če občina ne prizna domovinstva, mora pač o tem izdati svojo rešitev. Spore o do-movinstvu med občinami rešuje obče upravno ob-lastvo prve stopnje. Tudi državljanstvo vaših otrok, ki so pri nas služili vojsko, ne more biti sporno. Če bi ne bili naši državljani, bi ne bili poklicani k vojakom. Da boste glede domovinstva in državljanstva na jasnem, lahko zaprosite po ohčeuprav-nem oblaslvu prve stopnje za državljansko izkaznico. pri občini pa za domovnico. Osebna in rodbinska doklada. M. T. - Upokojeni ste jx> uradniškem zakonu iz leta 1931. Radi bi stopili v privatno službo. Koliko smejo znašati dohodki iz privatne službe, da ne izgubite osebne in rodbinske doklade? — Osebna in rodbinska do- klada ne pripada uj>okojencem, ki imajo od imovino ali osebnega dela mesečni dohodek večji od: v prvem dragin.jskein razredu 3000 din, v drugem 2000 din, v tretjem pa 1000 din. To pa ne velja za osebne upokojence, ki so bili uf>okojeni jx> dovršenih 25 letih dejanske državne službe in ne za rodbinske upokojenke, ki so dovršile 60 let starosti. Nepotrebna pešpot. M. L. - Posestnik je zaprl pešpot, ker je ob njej v razdalji 70 do 80 m zgrajena nova banovinska cesta. Pešpot je že nad 30 let stara. Nekateri trdijo, da je posestnik upravičeno zaprl to pot. Vi ste pa drugačnega mnenja. — Po našem mnenju je pešpot res nepotrebna, če pelje 70 do 80 m proč ob njej banovinska cesta. Zato bi vam ne svetovali pravdanja, ker bo verjetno tudi sodišče moralo uvideti, da je ta pešjiot nepotrebna. Vinotoe. M. L. - Če vam |e pristojno oblastvo odklonilo izda;o dovoljenja za točenje vina »na drobno« in tudi banska uprava vaši pritožbi ni ugodila, pač ni druge poti, da se odredbam oblasti pokoravate, ali pa ponovno prosite za tako do-voljene. Iz kakšnih razlogov vam ne dovolijo vinotoča, gotovo lahko izveste pri dotičnem oblaslvu. Pot čez vaški pašnik. D I. - Ako vam bodo onemogočili vožnjo po poti čez vaški pašnik, po kateri vozite že čez 30 let, pač lahko motilce vaših pravic tožite. Če boste pa uspeli, ne more nihče v naprej vedeti. Izkoriščan upokojenec. J. S. L, — Sami pravite, da ste ženski dajali denar, ne da bi od nje zahtevali kake protiusluge. Če ste sedaj spoznali, da vas je vodila za no6, bodite zadovoljni, da ste jo vsaj sedaj spoznali in boste pred njenim izkori-ščevanjem za naprej obvarovani. Ker ženski niste denarja dajali kot posojilo, ga ne morete od nje sodnijsko nazaj zahtevati. Izginuli mejniki. P. G. R. —Če nimate dokazov, da je so6ed meinike izkopal in odstranil, ne smete soseda sumničiti, sicer vas bo tožil in boste obsojeni. Ker sedaj ni več vidnih mejnikov, vam svetujemo, da se 6 sosedom dogovorite, kje in kako boste nove mejnike zakopali. To bi bilo najcenejše. Če se bo sosed temu protivil, potem boste morali zaprositi sodišče, da sf>orno mejo zamejiči. V tem primeru bosta oba mejaša trpela 6kupaj stroške sodnega postopanja. Neplačana preživnina. N. P. Celje. — Nezakonski oče je dolžan prispevati za preživnino svojega otroka, dokler ni ta sposoben, da sc sam preživlja. Če oče tega ne zmore, preide ta obveznost na mater in po njej na materine starše. Če je mati 6kozi 20 let sama vzdrževala otroka, dasi je bila očetu naložena preživnina, pa se je 6voje obveznosti spretno znal izmikati, lahko mati tudi sedaj še zahteva s tožbo od nezakonskega očeta povračilo vsega, kar je mesto njega za otroka izdaja. Taka tožba zastara v 30 letih. " Brezobrestno posojilo. K. M. M. — Za povračilo 6voječa6no vplačane vloge so merodajna pravila zadruge z morebitnimi spremembami na občnih zborih in te preglejte! Če pa je šla pod zaščito, bo pač izplačevala po tozadevnem odobrenem odplačilnem načrtu, ki so ga dolžni vam pokazati. Prisiliti jo, da izplača celo vlogo, pa ne morete. Rudar v pokoju. — Vprašajte pismeno pri Delavski zbornici v Ljubljani, morda vam bodo mogli dati zaželjeni odgovor. Po našem mnenju pa ne bo šlo. Vrtnarski nasveti K. M. Lj. Brali ste, da lahko zalivate svoj vrt namesto z gnojnico z rastopino kostne in rožene inoke. V trgovini s semeni so vam rekli, da je omenjena raztopina istovredna z gnojnico. Ker pa je gnojnico v mestu težko dobiti, bi radi vedeli, če je res ta raztopina prav tako dobra. To, kar so vam rekli v trgovini, nikakor ni res. Da pa boste spoznali vrednost gnoinice, je potrebno, da spoznate njeno sestavino. Gnojnica vsebuje približno na 100 letrov: 0.17 kg dušika, 0.01 kg fosforjeve kisline in 0.57 kg kalijevega okisa. Ako raztopite navedena gnojila v 1001 vode dobite nekakšen nadomestek za gnojnico Za približno 100 litrov umetne gnoinice bi rabili naslednje množine gnojil: 1 kg čilskega solitra 15% ali 0.8 kg amonijevega sulfata 20% ali 0.4 kg sečnine 40%, 1.2 kg kalijeve soli 40?J jn 0.37 kg kg rudninskega superfosfata H>%. To raztopino pa morate primerno redčiti, kadar zalivate sobne ali druge rastline. Sedaj zadostuje na 1 škropilnico te umeitne gnojnice 3—5 škropilnic vode. Radi bi vedeli, kako vzgajamo in razmnožujemo kosinulje. Koemulje kot grme razmnožujemo z grebe-nlcami. Visoko debelne pa cepimo spomladi kot vsako drugo sadno vrsto z dolago na šibe zlatega ribezna. Sedaj pa jih lahko okulirate. V ta namen zarežemo na vejo zlatega ribezna dve zarezi v crki T. Nanjo pa ne vtaknemo le očesa žlahtne kosmulje, marveč vejico z 3-5 očesi. Liste cepiču ohrežemo in ga zarežemo kot pri cepljenju z dolago. Po cepljenju rano dobro zainažemo in zave-žemo. Cepič se priraste takoj, odžene pa prihodnjo pomlad. Cepič mora biti letošnja mladika. po naravni ogljikovi kislini nejše kopališče v Jugoslaviji najmoč- ZdrAVl Z uspehom bolezni »rea, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Julij, avgust penzion 10 dni Din 750"—. Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapije), hrana, «dra-viliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Naš živfnozdravnik Srbež psa. E. P. Lj. Vašega psa, irskega ««-tra, že dalj časa muči hud srbež. Od časa do časa se |>ojavijo po životu rdeče lise, katere zelo srbe ter jih pes obdeluje z jezikom in šapami tako dolgo, dokler ni ves krvav od praskanja. Koža sicer ne kaže nikakih bolezenskih sprememb, le na več mestih manjka dlaka, katero je pes odstranil s praskanjem in grizenjem. Pes sicer dobro je. le shujšal je nekoliko, kar je po vašem mnenju posledica srbeža. — Vzrok srbeža je mnogovrsten. V prvi vrsti pridejo v poštev kožni zajedale!, garje ter površno in globoko vnetje kože. V takih primerih je mogoče najti zajedalce, ali pa vsaj spremembe na koži, ki trajajo dalj časa Ker pravite, da ima pes v dnevih, ko nima srbeža, cisto kozo, odpadejo navedeni vzroki. — Srbež često povzroča enostranska, nesmotrena hrana pri psih z občutljivo kožo za lahko povzroči srbež še kak predmet ad snov, s katero pride pes večkrat v dotiko. Tako so n. pr. nekateri psi zelo občutljivi na katranovo milo, s katerim ljudje perejo pse. Za drugega psa je zopet vzrok srbeža stara zimnica, ki mu služi za ležišče. Svetujem vam, da o vseh takih in podobnih vzrokih malo razmislite, potem pa se posvetujte z veterinarjem. 7, združenimi močmi vam bo že uspelo najti pravi vzrok srbeza, katerega boste potem lahko odstranili ter rešili svojega psa neprijetne nadloge. Češnje za žganje. S. A. S. — češnje so vam bogato obrodile, zato jih nameravate čim prej spraviti v sod, ker sicer začno finalu gniti. Želite nasveta, je-li je sod čisto pokriti ali pustiti nekaj zraka vanj; koliko tednov naj ostane sod zabit, da bo najboljše žganje iz njih; je-li bolje ločiti bejice od črnic ali spraviti vse skupaj? — Ko češnje dorobra zrele, lahko tudi prezrele. toda ne nagnite, jih spravite v sod, stlačite temeljito, da se iz njih napravi brozga. Ko je sod poln ga dobro zamašile in zadelajte, da ne pride zrak vanj. Pustite ga pa na bolj toplem prostoru, da se kipenje sladkorja v češnjah lahko Čim prej izvrši. Če pa sod ni poln. ali če postavite češnje v kako kad, tedaj jiokrite brozgo s pokrovom, ki se je tišči, povrhu dajte gosto vrečo, natlačite na nje ilovice in zamašite vse špranje in razpoke s tekočim ilom, da zrak ne more do brozge. Češnje so ves enake: belice ali črnice, glavno da so dobro zrele. Barva itak ne pride v žganje. Brozga pokipi v štirih do šestih tednih; ohrani se pa tako pokrita lahko leto dni. Ko je brozga pokipela, tedaj odprite sod in začnite kuhati žganje. Lahko pa čakate z žga-njekuho poljubno dolgo. Znani SALVAT CAJ proti »ol«- nim kamenčkom In boleSInam žolčneci mehurja se dobiva pri plavnem znstopn i kil: Apoteka Sv. Ivana, Zairrpli. Knplnl 17. — Prospekt« o zdravljenju poSt-Ijamo -/nstonj. O. r. S. br. 27870-1036. Bn. 3487. Nov hlev za živino. I. P. I. — Sezidali ste si nov hlev za živino, ki ga nameravate obokati, da bi bil trdnejši Žele7.ne traverze so vam predrage, zato bi si radi nabavili stare železniške tračnice, ne veste pa na koga se nai za nje obrnite. — To svojo željo javite ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, ki vam bo pojasnilo, če vam lahko odda stare tračnice in po kaki ceni. — Cenejše boste pa gradili hlev, če jiostavite strop iz tramov in lesa. ki je bolj topel in tudi enako trpežen. V krajih, kjer je veliko gozdov, naj se gradi čim bolj iz lesa, ker so take stavbe dovolj trpežne, zd rave iti tople. Železje je dandanes zelo drago, zato naj hi ga naše kmetijstvo nadomestilo, kjer se to količkaj da, z lesom. čiščenje vode v vodnjakn. F. B. R. — Izkopali in zabetonirali ste vodnjak 5 m globok. Zgoraj je bila plast zemlje, spodaj pa prod, gramoz. Voda je bila dobra. Zaradi spomladanske suše jo je zmanjkalo, zato ste vodnjak poglobili za poldrugi meter. Dospeli ste do brusnega kamna, zato niste mogli globlje. Sedaj je vode dovolj, toda ima lužast okus, tako da ni več pitna, niti ni za kuho. Radi bi io napravili zopet uporabno. Kako? — Pri poglobitvi vodnjaka ste prišli do tiste plasti vode, ki vsebuje raztopljene lužaste snovi, ki ji kvarijo okus. Ta plast vnde je bila tudi prej tako slaba, ni pa mogla dospeti višje, ker jo je zgornja plast pritiskala. V kolikor je )>a prodrla skozi prod, jo je ta očistil neprijetnih raztopin. Betonira-nje spodnjega dela vodnjaka bi najbrž malo koristilo, ker bi voda z istimi lastnostmi prodrla od strani vanj. Če hočete betonirati, bi morali to tako visoko od dna, da preprečite dotok te plasti vode v vodnjak, to je najmanj en meter. Da bi nametali oglje v vodnjak, bi to malo pomagalo. Z ogljem se da voda dobro očistiti samo tako, da počasi prodira skozi plast tega. Mogoče bi dosegli kak uspeh tako, da bi vrgli v vodnjak približno meter visoko čistega opranega gramoza, proda, ker ta tudi čisti vodo. Toda tudi to ne bi šlo tako hitro, ampak bi morali mesec ali dva zajemati vodo iz vodnjaka, predno bi postala dobra kot prej. Mogoče pa je tudi. da se bo voda po minulem dolgotrajnem deževju čez kak mescc bolj suhe dobe očistila saina posebi. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Smrt v vodi po najnovejših raziskavah Notranja izhrvavitev povzroči smrt Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov na obisku t Berlinu Živi mrtveci sredi Tihega oceana Junaštvo francoskih redovnic Peklenski telefon Na policijski komisariat v Genovi je pritekel neki gospod ve« prestrašen. Da je po telefonu večkrat poklical elektrotehnika, ki naj bi mu izvršil majhno popravilo. Vselej pa se je iz telefona oglasilo: »Pustite me v miru in vrag naj vas vzame — jaz sem mrtev!« — Policija je zadevo preiskala in dognala, da je elektrotehnik odpotoval. S pomočjo neke globokoumne vdelave v telefon je vselej, kadar ga je kdo poklical, zadonel z gramofonske plošče tisti prijazni odgovor. Ko £ta je policija zaslišala, je dejal, da mu je le to zal, da ni mogel videti obrazov tistih, ki so ga bili klicali. Anekdota Zdravniška veda je v najnovejšem času zmeraj bolj ja-no spoznala, da je smrt v vodi posledica notranje izkrvavitve, izkrvavitve, ki vpliva na možgane in srce. Zaradi mrzlotnih dražljajev se kožne celice nenadoma skrčijo in zato se izlijejo večje množine krvi v trebušno votlino. Podcenjevati pa tudi ne smemo vzroke, ki so pri smrti v vodi duševne vrste. Moderna psihologija globin bo morala razrešiti uganko različnih zavestnih ali podzavestnih siigestiviiih predstav, ki jih tudi sicer občuti človek oh raznih prilikah v življenju. Plavalci, ki so bili v zadnjem hipu rešeni smrti, vsi soglasno izjavljajo, da so nenadoma občutili, kako niso imeli nobene telesne moči več. Po zdravniških preiskavah pa ni bilo pri teh nobene telesne hibe. Torej je bil vzrok nenadne ohromitve telesa duše\ne vrste. Brez dvoma so delovale podzavestno ali zavestno su-gestivne predstave. Napak bi bilo. da bi v življenju smatrali take sugestije kot smešne. V trenutku, ko je človek v največji življenjski nevarnosti, v hipu, ko so mu v-e moči najbolj napete, more človeka prevzeti taka sugestija, ki dobi v oblast vso voljo in vso miselnost. V tistih nekaj sekundah, ko je življenje v največji nevarnosti, se pač razvije borba med pametjo in zlo sugestijo, ki razjeda živce in ftolj hitro deluje, kakor pa bi mogla vplivati mirna presoja pameti. Usodi plavalca je praznoverje pripisalo marsikako usodno prerokbo. Kilo bi imel sam sehe tako v oblasti, da bi mogel v trenutku največje nevarnosti mirno prehoditi svoj položaj. Psihološki vedi je znano preveč takih pri- merov, kakor pa da bi mogla zanikati nevarni vpliv samosugestij. Mimo tega dokazujejo izkušnje na področju plavalne umetnosti dovolj jasno, da pride kritični položaj o|iasne vrste kar nenadoma, tudi |k> telesnih organskih motnjah, ki nimajo s tehniko plavanja prav nobene zveze in ki napadejo plavalca nenadoma, čeprav je še tako izurjen plavalec. Čim se pa dvom le za milimeter usidra v občutenje plavalca, se Ia dvom od sekunde do sekunde veča, vse zaupanje vase je s|>odjedeno in nesreča se zgodi. V vseh teh primerili torej ne zavisi vse od tega, ali so telesne motnje velike ali majhne, marveč mnogo bolj od tega, ali je plavalec samega sebe svest in ali ima brez|iogojno neomajno vero v svojo zmožnost in v svoje znanje. Zgodovina |K)zna primere, da so celo orjaki močnega o.obnega hotenja, ki jih je množica težkoč oslabila, izgubili vero v svoj končni uspeh, tako da so iz najvišje samozavesti strmoglavili v globine zdvajanja. Prvi napad takšnega zdvajanja je zmeraj najbolj nevaren. Čim človek premaga prvi nastop takih trenutkov, potem Ik> tudi pozneje obvladal samega sebe. Za reševanje i/, vode so najnovejše preiskavo dognale dve posebno važni točki: še doh 15. minute more podaljšani mozeg kljuliovati pomanjkanju kisika in zastrupljenju ogljikovega okisa. dognale dve posebno važni točki: še do 15. minute, od kar jo v nevarnosti, da bo utonil. Daleč na Tihem oceanu je angleški otok Makogaj, ki spada k skupini otokov Fidži in je obdan od samih čeri, ki se ob njih odbijajo valovi. Vsak mesec se po enkrat ustavi ondi majhen tovorni parnik, ki pripelje živila in druge malenkosti in se spet naglo oddalji. Saj otok Makogaj ni na dobrem glasu: to je otok gobavcev, ki se ga vse boji! Angleži so spravili semkaj vse gobavce z bližnjih otokov in so postavili dve bolnišnici zanje. Na Makogaju živi 600 gobavcev, 11 francoskih redovnic in 4 zdravniki. Bolniki, ki ne potrebujejo posebne nege, živijo v 3 vaseh. Če je kdo tako bolan, da si že ne more več 6am pomagati, ga spravijo v bolnišnico, da ondi umrje. Drugi bolniki delajo, da 61 morejo prislužiti z lahkimi opravki nekaj novčičev. Ti gobavci so iz 14 različnih plemen. Vse skrbstvo na otoku Makogaju imajo v rokah redovnice, ki se njih prednica imenuje Marija Suzana. Zdaj ima 42 let in je več ko 20 let na tem otoku. V mladosti je živela v Provenci. Lepa je bila in živahna in ni nikdar mislila, da bo redovnica. Nenadoma se je spremenila in nihče ne ve, kaj je nanjo tako vplivalo. Ker je bila Marija Suzana jako inteligentna, je študirala in sicer malajske jezike. Ko je znala nekatere že gladko govoriti, je prosila, naj jo pošljejo na Daljni Vzhod, vendar ni hotela na noben trancoski otok. Želela »i je, da bi prevzela kako delo, ki bi napolnilo vse njeno življenje. Zatorej eo ji izročili varstvo gobavcev na otoku Ma-kc^ajtt, in to nalogo je takoj sprejela. Ko je Marija Suzana prišla na otok, so bivali gobavci po jamah. Skrbeli so le toliko zanje, da jim nihče ni ušel z otoka. Bolnišnice ni bilo nobene. Sestra Marija Suzana se je takoj odločno lotila poverjene naloge. Pisarila je tako dolgo angleškim oblastem, dokler se slednjič niso vdale in so se začele brigati za bolnike. Pod vodstvom te redovnice so najprej sezidali eno, nato še drugo bolnišnico. Pod njenim vodstvom 60 ustanovili vse tri vasi, in slednjič je zahtevala, naj pošljejo na otok razno orodje. Toliko časa je otočanom prigovarjala, naj delajo, dokler zares niso začeli delati. Čez deset let po svojem prihodu je bila Marija Suzana prava voditeljica vsega otoka živih mrtvecev. Sčasoma je poklicala še druge sestre, ki jih je vzgojila primerno ondotnim razmeram. Vsaka je dobila konja. Ko so 6e naučile dobro jahati, se je začelo redno službovanje. Vsak dan 6e začne redno delo ob 4 zjutraj. Redovnice zajahajo konje in odjezdijo v precej oddaljene vasi. Vsak dan morajo obiskati vse gobavce, poslušati njih želje in pritožbe, odvesti težko bolne v bolnišnico in pobrati izdelke drugih, da jih oddajo v centrali. Vsak dan pregleda sestra Marija Suzana, jezdeč na konju, vse naprave in poskrbi, da je vse v redu. Zvečer pride domov in prevzame v bolnišnici svoj del službe. Neki angleški kolonij-eki uradnik, ki je pred nekaj leti obiskal otok, je naletel na dve redovnici, ki sta v galopu drvili skozi divjino k svojim varovancem. Dejal jim je »sestre Amazonke«, — in to ime se jih je prijela. Ta služba Amazonk se je na tem otoku, kjer ni nobenih prometnih sredstev, jako dobro obnesla. Seveda je trajal") precej časa, preden so se otočani privadili konjem, ki jih dotlej še niso bili nikdar videlL Car fe e gobavci jako težko ravnati, saj živijo povsem samotarsko življenje, postanejo večkrat nezadovoljni in uporni. Pred nekaj meseci je skušalo nekaj ljudi priti na otoku do oblasti in zahtevali •o, naj gobavce zapro v eno samo taborišče. Ko so Tele nove naočnike, ki povečajo stvari 300-krat, je kazala iiniver;a r Kolumbiji na kongresu akademije za optiko v Los Angelrsu. Z njimi mogli skoraj slepi ljudje viri*' Japonska blokada v Tiencinn NežtMn begnneev gre čel mest, ki dril ii angleške in francoske koncesije v Tiencinu, da bi ušli nemirom Neke nedelje je prosil sosed Trnjevca, da bi mu posodil vola, da bo šel po apno. ker pride v ponedeljek zidar že prav zgodaj. — Trnjevec je pomežiknil in je rekel: ».laz že dam vola. pa ne vem, če bo vol hotel iti, ker je danes nedelja.« Sosed je razumel opomin, vendar je rekel: »Saj vol ne pozna božjih zapovedi!« »No. potem sta pa oba enaka!« se je namuznil Trnjevec in mu ni dal vola bolniki zvedeli za to, so se zbrali in sklenili, da odidejo na obalo in protestirajo zoper to nasilje. Vlada je takoj poslala de6et avstralskih policistov na otok, da naj vzpostavijo mir in red. Seveda deset mož ni veliko, v pragozdni gošči sploh ne, in skoraj bi bilo vseh deset ubitih. K sreči pa je bil načelnik te čete toliko priseben, da je sprejel odposlanstvo razburjenih bolnikov in jim dejal, naj izrečejo svoje zahteve. »Ne maramo se pogajati z Angleži,« so rekli otočani. »Če nam naša kraljica poreče, da naj gremo v taborišče, bomo že šli. Brez kraljice pa se ne sme ničesar zgoditi«. Policisti so se začudili, saj doslej niso nič slišali o kaki kraljci. Na nova vprašanja pa se je izkazalo, da kraljica ni bila nobena druga, kot... sestra Marija Suzana! * Novo nemško letalo z razglednim stolpom Razgledni stolp novega nemškega letala Pred letom si je ta junaška redovnica vzela prvikrat do,pust in se je po dvajsetih letih prvikrat odpeljala v domovino. Časnikarjem, ki so silili vanjo z vprašanji, je smejoč se dejala: »Jaz vendar nisem nobena kraljica. Jaz sem sploh vse. Sem guverner in bankir, ker mi bolniki izročajo vse male zaslužke. Sem trgovska zastopnica bolnikov Leto 1939 - „potresno leto" Moderna razpredelnica potresov Za poznavanje sile kakega potresa so uvedli posebno razpredelnico ali skalo, podobno kot za moč vetra, in so po njej razdelili potrese na različne stopinje. Skala obsega 1—12 stopinj. Potres 1 je neznatno drhtenje, ki ga zaznamuje samo po-tresomer; 2 je jako lahek ]>otres, ki ga le malokdo občuti; 3 je nalahno tresenje, ki ga občuti majhen del prebivalstva; 4 je zmeren potres, ki ga tudi ne zapazi vsakdo, a ki se od njega za-zibljejo predmeti v hiši in začno kozarci žvenko-tati in se ljudje tudi zbudijo iz spanja. Potres 5 je že precej hud in ga v stanovanjih splošno vsi začutijo. Viseči predmeti se zagugajo, postelje se zazibljejo, drevesa se pregibajo. Potres 6 je že tako močan, da se ga vsak ustraši. Slike padajo s stene, ure v stolpih začno biti, omet se odkruši. S 7 je označen potres, ki povzroči precejšnjo škodo. Zidovi razpokajo, omet odpada, dimniki se zrušijo. Potres 8 je že »nevaren«, kar se pravi, da se drevesa prelomijo, težko pohištvo se prevrne, zidovi se porušijo in pokažejo se majhne razpoke tal. Potres 9 je »hud«, to se pravi, posamezna poslopja se podere jo; 10 ima prilastek »uničujoč«, poslopja se pogrezajo, skale razpokajo in zemlja se odpira. Potres 11 pomeni katastrofo, pri čemer ostane le še nekaj dreves pokonri, nasipi in jezovi se podirajo in plazovi skal in kamenja predrugačijo pokrajine. Potres 12 je velika katastrofa, ki ji ne more kljubovati nobeno delo človeških rok in ki opustoši pokrajine na daleč in uniči vse. — Dognano je, da je na vsem svetu vsako uro po en potres in da so samo na Japonskem vsak dan 3 potresi. Letošnje leto — 1939 — Trna nevarno ime, da je potresno leto. Emir iz Severne Nigerijo je s hidroplanom »Ovo-langatta« priletel v Anglijo, r Southampton in njihov varuh. Gradim cornih prireditev V petek, 14, jul. ob pol 9 zvečer v Prosvetnem domu film »M!ad:nski dnevi v Ljubljani 1938«. V soboto, 15. jul. prihod telovadcev in telovadkinj. i— Ob 2 film v Prosvetnem domu. — Ob pol 5 glavna skušnja vseh nastopajočih na stadionu novomeške podzveze ZFO. — Ob pol 9 slavnostna akademija v Prosvetnem domu. V nedeljo, 16. jul. ob 5 budnica. — Ob pol 8 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru. — Od pol 8 do pol 9 formiranje sprevoda pred kolodvorom. — Ob pol 9 sprevod po Ljubljanski cesti, Trgu kralja Petra II mimo magistrata, kjer bo defile, in po Trdinovi cesti na stadion. — Ob 9 sv. maša z ljudskim petjem in cerkvenim govorom. — Po sv. maši zborovanje s pozdravom predsednika novomeške podzveze in govorom predsednika ZFO dr. St. Žitka. — Ob 11 film v Prosvetnem domu. — Ob 3 telovadni nastop članov, članic, mladcev, mladenk, naraščaja in gojenk s prostimi vajami in rajalnimi pohodi, ter vzorne vrste ZFO jn novomeške vrste na orodju. Znižana voznina 1 • •*• Generalna dirckcija drž. železnic v Belgradu je c odlokom GD št. 51099 39 z dne 19. VI. 1939 odobrila 75% popust na železnicah vsem članom FO in članicam DK ter 50% popust vsem ostalim udeležencem, ki se udeleže mladinskega tabora v Novem mestu. — Ugodnost velja za prihod v Novo mesto od 13. do 16. jul., za odhod od 16. do 18. jul. Člani FO in članice DK se izkažejo na vstopni postaji s člansko legitimacijo in kupijo polovično vozovnico in železniški obrazec K 14. Vozovnico shraniti, v Novem mestu pa dobe taborni znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi za brerplačen povratek. Ostali udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozovnico in železniški obrazec K 13. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa dobe taborni znak in potrdilo o udeležbi, kar jim služi za brezplačen povratek. Železniške zveze V tploAnem imajo va udeleženci ugodne železniške zveze tako za prihod v soboto v prvih popoldanskih urah in v nedeljo zjutraj, kakor za povratek v nedeljo rvačer. Vii vlaki bodo ofačeni, posebej pa smo zaprosili za drugi del rednega vlaka na progi Ljubljana —Novo mesto in nazaj v nedeljo zjutraj oz. zvečer. Dalja smo zaprosili za zvezo s Štajerske v nedeljo zjutraj. Podroben vozni red bomo obavili proti koncu tedna v »Slovencu«. Spored sprevoda. Sprevod se bo razvrstil v naslednjem redu: Konjenik z državno zastavo, konjenica, fanfara, prapori, predsedstvo ZFO, vzorna vrsta ZFO, godba, člani v krojih, godba, mladci v krojih, naraščaj, godba, predsedstvo ZDK, članica v krojih, fanfara, mladenk« v krojih, gojenke, narodne noše, kolesarji, člani in mladci v civilu, članice in mladenke v civilu, častna četa. Ostale godbe bo vo0 din in posestniku Jerneju Grasu odpeljali kravo s pašnika. Prav tako so poskušali vlomiti pri Mihcu. Ves predrzni postopek tujih tatov, ki so po svojem delu pokazali precejšnjo spretnost, ki kaže na veliko vajo, pa je potekal takole: V noči od petka na soboto je zaslišal okoli jk)1 11 ponoči Jakob Tominšek, gospodar domačije pri Mihcu, ropot in hojo zunaj hiše. Gospodar je hitro vstal in pogledal skozi okna, opazil je visokega moškega,, ki je hitro stopal mimo hiše ter za tem stresel vrata. Gospodar se je hitro oblekel in šel iz hiše, vendar je prišel prekasno. V daljavi je videl, kako bežita dva moška od hiše. Stekel jo za njima, vendar sla mu izginila izpred oči. Šo dalje iskali neznancev pa se mu ni zdelo vredno, ker jih v noči ne bi našel. Ko se je vrnil k hiši, jo opazil, da na sobi zraven kuhinje manjka okno in da je mreža iz okna iztrgana. Prepričal pa se je hitro, da vlomilci še niso imeli časa vdreti v sobo in da jih je prepodil pravočasno. V naglici pa so na begu odnesli s seboj okno. V isti noči je čul Skokov fant na Brdu, ki je blizu Smartnega, okrog 11 ponoči, kako so šli mimo hiše neznanci. Pogovarjali so se samo o tatvinah in o vlamljanju. Poklical je takoj starejšega brata, ki je šel s psom na eled neznancev, vendar ni ničesar opravil. V soboto zjutraj pa so najbrž isti neznanci obiskali Sumljakovo posestvo v bližini Smartnega. Previdno so počakali, da so odšli vsi domaČi delat na polje, opazila pa jih je okrog 8 soseda Ana Krznar. ki je videla, kako sta pritekla iz gozda 7.K Sumljakovo hišo dva neznana moška. Ko je kmalu za tem slišala ropot in žven-keianje šip. je poklicala svojega brata, tiospodar Krznar je hitro tekel k Sumljakovim, vendar je prišel prekasno. Ko je pritekel v bližino hiše. je Služkinja s« ISČe za takoj na deželo k boljšemu posestniku za vsa domača dela ln ki »e razume pri avlnjah ln kravah. — Začetna plača 160 din, pozneje več. Ponudbe naj »e pošiljajo na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 10854. (b Išlem dekle do It let za vaa hišna dela, katera tudi samostojno kuha. Nastop 1. avgusta. Ponudbe na: Dr. Marijan Derkoa, »repki zdravnik, Novska, Savska banovina. (b Firma Pinter & Lenard Maribor, lSče trgovskega pomočnika - železnlnarja, ki Ima aranžerskl knrs ln veselje do aranžlranja Izložbenih oken. (b Čitajte in širite m Selile odtisek Vaši}) nog ? Statistika dokazni«, da od 10 oseb 7 trpi na deformaciji nog. Ali spadate tudi Vi med tiste?, Odtitek noge aa Pe d o g r a p h u dr. Soholla Vam bo pokazal stanje zdravja Vaših nog Kako boste vrnili zdravje Vašim nogam In ga obdržati, Vam bo povedal izkušen specialist za noge, ki je v službi angleško-ameriškega dr. Schollovega sistema za nego nog in sicer čisto brezobvezno začenši s ponedeljkom 10. julija do sobote 15. julija 1939, Ne zamudite tega roka! Kraljevi dvorni dobavftal] Drogerija GREGORlf, LJubljana. Obiski se sprejemajo dnevno od 9. do 12. in od 4. do 7. ur« 1 □ititittyi!intifitit)i!itimwmtxt)titiyx!itmtxMititi!)n Edinstveno, epohalno, nenadkriljivo. ISČem sodelavce v v«eh večjih banovlnsklh ln okrajnih krajih. Našim sodelavcem nudimo »talno večletno brezbrižno eksistenco ln dober dnevni zaslužek (300—1500 din dnevno). Strokovno znanje nI potrebno. Resne ponudbe 8 čitljivo pisanim naslovom ln življenjepisom ter navedbo razpoložljivega kapitala v gotovini poslati na Publlcl-tas d. d. Zagreb, Illca 9. (Razpoložljivi kapital od 4000—21.000 din v gotovini.) ISčemo samo stalne, energične ln korektne sodelavce. — Ponudbe pod znakom »Jedlnstvena mo-gučnost zarade«. (b Mlinarski pomočnik za valčnl mlin, zmožen samostojno držati stražo, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk z navedbo vseh do sedaj službujočih mest samo pismeno na upravo »Slovenca« pod st. 10941. (b šoferja ppretnega vozača, veščega vrtnarstva ln drugih del, ter kravarja, vajenega molže, »prejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov In dosedanje zaposlitve Je poslati na upr. »Slovenca« pud »Zanesljiv« 11010. en -r^** MEINEI/HEROLft & i o. i to/, rtvrmce e/cn* * MARIBOR st 102 Dobro ohranjen klavir (Konzertflugel) zaradi pomanjkanja prostora naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 989. (I) Harmoniko novo, dvatonBko, prodam. Cerne, Kožarje 25, p. Dobrova pri LJubljani. 74«. (ž 26 let star delavec takoj poroči tovarniško delavko, staro 20—26 let, z 8—10.000 din dote. Le resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Krščanska« št 11114. 'i) Pouk izvežbanega učitelja za »olo ln orkentralno harmoniko, »prejmem za Kamnik za časa Šolskih počitnic. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Harmonika« St. 10824. (u) čitaite in širite »Slovenca« 17 KW — 22 k. s. učinka 220 voltov, odlično obra njen se ugodno proda. Pellon inrblno 4 k. s. učinka in več ra bljenih isto«mernih mo torjev. — Elektrotvrdk^ A. Verbals, Ljubljana,Gosposvet-ka 10 Torbarji pozor! Tovarniško nov »troj — (AbschArfmaschlne) »a 3000 din naprodaj pri Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska 13. Mizarji ii! Elektro-Unlverzalnlk »10 mm, freza v lastni mizi, 1700 kg netto teže, takoj proda Ludvik Ileršlč — LJubljana, Rimska 13. Stroje in orodje za vsnko obrt ln Industrijo dobavlja lz Nemčije po tovarniških cenah Ludvik Ileršlč, LJubljana, Rimska 13. Mizarski stroj kombiniran, 60 širin«. « elektromotorjem prodam za 9000 din. — Mizarstvo Murnlk, Jesenic«. Majhno posestvo pripravno ca obrtnika ali upokojenca, naprodaj. — Cena nizka. Jurkavas 8«, Straža. (p Manjše posestvo ■ gostilno, 6 minut od po Btaje, celo ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10993. (P Enodružinsko hišo prodam. Vodmatska S, po leg vojne bolnišnice. (p 3 stavbne parcele prodam v Pravljah it. 62. Cena 1«—19 din. (p Hišo donosno do 270 000 din, kupim v Ljubljani. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 10995. (p Manjše posestvo zaokroženo, prodam. Do-brunje 16 p. Ljubljani, (p Posestvo na lepem sončnem kraju tik prt cerkvi, četrt ure od kolodvora, blizu glavne ceste zaradi odpotova-nja naprodaj. Velika hlsa s sadonosnikom, velik vrt, 2 njivi. Slov. Bistrica St. 200, Sv. Jožef, Gašparič. (P Hišo s pekarno e dobrim prometom, lepim vrtom, »obe za tujce, takoj zelo ugodno prodam. Antonija Olet, Rimske Toplice. (p Novo hišo takoj prodam. Podutik 88. (P Dve enodružinski hiši vrt, »adonosnlk, pol joha njive, vse na enem prostoru. naprodaj. Tezno pri Mariboru. — Cena 120.000 din. Informacije: Janže-kovič, Rožna dolina, e. II, It. 14. LJubljana. (p Novo hišo prodam 4 minute od postaje ln nove tovarne Bo-nač, Vldem-KrSko. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 9908. (p Enonadstropno hišo v morskem kopališču »Kraljeviča« z vpelano restavracijo ln kavarno, 2 trgovini, v prvem nadstropju 9 »ob, veranda, najlepši razgled na morje. prodaja za 280.000 din agencija »Sreča«, Zagreb, Gundullčeva 43, telefon 81-73. (P Prav poceni naprodaj enonadstropna stanovanjska hiša ob glavni cesti, z lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču Se majhna parterna hISa » hlevom, kletjo ln shrambami, poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10975. (p »Triglav« kolesa prvovrsten material, In druge znamke, z garancijo, prodaja najceneje: »Triglav«, Resljeva 16. (1) Hiša naprodaj Vprašati Pulnlkova nllca II, Studenci prt Mariboru (za Rapldovlm Igrllčem) (P Nova vila | V Celju prodam enodružinsko I-»obno vilo ■ prltlkllnamt, lepim »adnlm vrtom, pet minut od kolodvora. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Krasna lega«. (p it. 11088. Majhno hišico novo. prodam. — Zavrikl, Vižmarje 142, St. Vid. (p Travnik naprodaj med Rožnikom ln Cesto na Brdo. Informacije : Gospodarska pisarna J. Trlbuč, Tržaška cesta 42. (p Stavbišča bKzu kolodvora ViJmarje, prometne ceste, gramoz, vodovod, elektrika na parcelah — v poljubni izmeri ugodno naprodaj. Pojasnila Vižmarje 31, (p) Veliko parcelo ki je odprta jama, z dovoljenje za kopanje peska poceni prodam. Poizve se pri M. Kocjan, Poljanski nasip it. 34, Ljubljana. (p Stavbne parcele ugodno naprodaj. Zrkovska 24, Pobrežje pri Mariboru. V Beogradu je naprodaj hiša z rento 67.000 din. Cena 420 000 din - dolg na hiši 80.000 din. Vprašati Komsc, Primor-ika iO, Maribor D> Hišo z dvojfcko bi zidal imam lepo parcelo, Zorman, Kožna dol. c. 9/31. Na Bledu - v Zaki se ugodno proda ali da v najem moderno opremljena vila. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 11117. (p) Nova hiša pri kolodvoru JarSe-Men gel, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 11115 (P) Hišo novejio, eelo donosno -prodam v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Petstanovajska« St. 1112». (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovale« — Cesta 29. oktobra It. t, telefon 87-18, Ima naprodaj večj« Itevllo parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovaklh tn stanovanjskih hll tn vil. - Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Izredna prilika za varno naložitev denarja je, ako kupite parcelo na prometnem kraju Izmeri 2000—5000 m«, ob državni cesti, a vodovodom ln elektriko, po ugodni ceni ln pod ugodnimi plačilnimi pogoji. • Vižmarje 59. (p) Novo pritlično vilo velikim kultlvlranlm vrtom ln parkom, pod Šmarno goro, prodam. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vila z vrtom« 10883 Posestvo z gostilno ln trafiko, pripravno za trgovino, naprodaj. HISa enonadstropna, hlev, dve njivi ln sadni vrt magaclnl ln drvarnica (pri glavni cesti v veliki farl). Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10562 (p) Vino rdeč« tn belo, dobro — nudi, dokler zaloga (tudi Jabolčnlk) : IvanVehovar, Koprivnica pri Rajhen-burgu. Lepe stavbne parcele od 540 do 926 m1, ob Tržaški cesti izven mestne meje v kaL obč. Dobrova po zelo ugodnih pogoiih naprodaj. Poizve se v Ljudski posojilnici v Ljubljani, Miklošičeva 6. Posestvo 12 oralov, arondlrano, vse kulture, pri Ptuju, oddam v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« 11.1,16. (P) Za dve stanovanjski hiši polgotova stavba s 14 stanovanji razne velikosti, rentabilno, ker davka prosto, Idealna lega, z načrti, »e poceni odda v gorenjskem mestu. Vprašati SI. Seme v Ljubljani I, postni predal 219. p Stanovanjsko hišo z dobro ldofo gostilno tn vrtom prodam. Poizve se Novak, Florljanska ulica 33/1. (p Gostilno na deželi oddam v najem tistemu, ki odpre tudi trgovino. Ponudbe upravi »Slovencu« pod »Gostilna — trgovina« 11167. (u Hišo v najbližji okolic! Ljubljane, lično, m vrtom elektriko ln vodo zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11175. (p Stavbno parcelo 1000 m» v Spodnji ftllki, lepo, mirna lega. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pei »t 11154, Velika trg. hiša dvonadstropna, v sredini Celja, « trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. (p Denar Hranilne knjižice 3*/* obveznice tn drug« vrednostna papirja kupuj« tn plača najbolj« BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Ako mi kdo posodi 25.000 din dobi brezplačno komfortno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posojilo«, št. 11096. Kompanjona J0—30.000 din, kateri bi bil sposoben za potnika alt pa te stroke — sprejmem v lepo urejeno strojno mizarstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10892. (d) UPBdlfev premoženja Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knji govodstva, bilance, kal kulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZB Ljubljana. Gledališka nI. 7 Posojila daj« tn hranlln« vloge »prejema SploSno kreditno društvo, LJubljana — Aleksandrova S. (d I Prodamo Za strniščno setev priporoča črno In »Ivo ajdo, koruzo za zeleno krmo, grahoro, rdečo deteljo ln repo, vb« naj-boljle kakovosti - tvrdka Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska e. It. 33 (Javna skladilča) Najugodnejši nakup motklb oblak nudi Presker, Sv. Patra a. 14. LJubljana. (1) Apno prlma, belo, komadno, zelo mastno, z drvi žgano, prodaja Btnlno na vagone Apnenica Dobrepolj«. (1 Trgovina trafika ln krčma, v Zagrebu, na zelo prometni točki, v bližini velikih tovarn, naprodaj. Stanovanje v hiši. Naprodaj Jo zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 11078. (i) Razprodaja Chevrolet Truck 2'/iton»k! tovorni 14.000 din, Fiat 620 limuzina 6500 din, Fiat 509 poitovornl 8500 din, Opel 6 cllind. limuzina 7000 din. Iiarlej Dav. 350 cm' motorno kolo 3500 din, B.8.A. 350 cm1 motorno kolo 2000 din, nov radloaparat »Ra-dlone« 4 cevni, baterijski 3200 din. A. Kreutz, mehanik, Ormož. (1 Več otroških vozičkov modernih, Iportnih In globokih, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) Priložnosten nakup 36 prvovrstnih šivalnih strojev, z dvajsetletno garancijo, več novih ln rabljenih koles ter razni drugI predmeti poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve (1) Orožje za lov, Iport in obrambo, loveko-Sportne potrebščine In razne novosti nudi Oružarna Pastuovlč, Zagreb, Jurlšlčeva 1. Katalog (80 strani, 850 »lik) pošilja priporočeno vsakemu, kdor pošlje 6 din.) (1 la semensko ajdo (sivo) proda uprava Rogoza, p. Hoče pri Mariboru. (1 Velika množina kos normalnih, Iz prvovrstnega jekla, po 15 ln 20 din prodaja tvrdka Justin Gu-stinčič, Maribor, Tatten-bachova 14. (1 Kravo s teličkom dobro mlekarico, prodam. Črnivec, Dravlje 41. (j) Posojila rasi t Sna, preskrblm hitro In bres kakega predplačil« Hranilne knjižice vnovčujem proti takojtnji gotovini. Oblaat dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 11 Znamka t din Hranilne vloge Kmetske hranilnico ln Kmetskega hranilnega ln posojilnega doma ter Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, kupim. Ponudbe z navedbo višine vloge ln zahtev v upravo »Slov.« pod »Priložnost« St. 11116, (n) Rolleiflex-avtomat zadnji model, s priborom, zamenjam za Lelco ali Zelssovo kamero 24x36 mm. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Celje-Marl-bor« It. 11076. (r) Šivilja se priporoča cenj. damam za vsa dela; pride šivat tudi na dom, sprejme tudi popravila — vse po nizki ceni. Kremžar, Glince c, 9, št. 14, Vič. (r 2 ali 3 osebe sprejmem v vso oskrbo. Rudarski, dom Knapovže, Medvode. (z Fantka in deklico 11 let stara, oddam pošteni družini za svoja ali proti manjšemu plačilu. Cenj. ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Zdrava« 11222. (r II Živali ii Levski pes ptičar ie bil ujet in se dobi pri Ludv. Slana, Brezovica 24. Sanskega kozla In kozle«, zelo lepe, »pomladanske, oddam. Pot na Rožnik » Najmodernejše oiatevalne naprave za prenos eovora in glasbe smo si nabavili. — Oskrbujemo ž njimi prenose na iavnih prireditvah tako, da more vsako število poslušalcev jasno in razločno slišati (tovornike, govornikom pa prihranimo naporno, glasno govorjenje. — S pomočjo električnih ojačevalnih naprav odpravljamo slabo akustiko cerkva in dvoran t . .ion< 'r n- ' » Prodajamo električne zvonove Dobavljamo in moderniziramo vse naprave za zvočni kino Večino zvočnih kino-naprav v Sloveniji smo dobavili mi „RADIO" družba z omejeno zavezo LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Narodna noša kompletna, moSka, dvakrat odlikovana — takoj poceni naprodaj. - Poizve so v podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod Stev. 10930. (1 Šivalni stroji Rast & Gasser, pogrezljt-vt, tovarniško novi, radi opustitve skladišča naprodaj po 1850 din. Ussar, Maribor, Trubarjeva ul. 9. Kavarniška oprema kompletna, pod Izredno ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod Stev. 971. (1 Reklamne cene! zelo ugodna prilika, originalna kolesa »Wolslt« (Legnano) : Viktor Bo-hlnec, Ljubljana, Tyrše-va cesta 12 (dvorišče). (1 ČEŠKE PLOŠČICE za oblogo Štedilnikov, kopalnic, mesnic Itd. najceneje pri tvrdkl Anton Kovačič Ljubljana, Viška ulica S. Tel. 38-57. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku. Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva * <1 Mamice! Najceneje kupite otrolke vozičke pri »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1) »Anker« šivalne stroje z okroglim čolničkom, ln druge znamke, tovarniška garancija, tudi rabljene, od 300 din naprej, prodaja »Triglav«, Res-ljeva 16. (1) Železje za majhen zidan Štedilnik prodam. Ukmar, Močniko-va 5. (1) Slive za JSganjekuho, vsako količino prodaja po povolj-nl ceni Mijo BabiS, Rajič. (1) Razprodaja koles zaradi pomanjkanja prostora. Popit Log 62 pri BreezovicL 1 Vinotoč pristnega ljutomerskega vina od 10 I naprej po 7 din — toči Kristan, Dalmatinska 36, Maribor. fl) Razprodaja betonskega železa. - Raz-prodajamo betonsko železo profila 16, 20, 25 ln 30 m/m, železne stebre ln traverze raznih dimenzij. Na zalogi je tudi »tara opeka velikega formata ln »treSnlk, bobrovec. — Cene zelo ugodne. Ogled na licu mesta na Tyrše-vl cesti 33. (1) Odpadki volnen« ln bombataste, blaga In preje, ca. 2000 kg naprodaj. . M. Ogorevc, Grosuplje. (1) VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Pisalno mizo in pudelj prodam. Markelj, gostilna, Podtabor 21, Podbrczje, 1 Otroški voziček globok, prodam. Vukovlč, Postojnska 20, za tobačno tovarno. (1) Vrtne stole zložljive, nove — poceni proda Trlbuč, Tržaška 42, telefon 26-05. (1 Tehtnica Berkel in Špecerijske stelaž« — pulti naprodaj. — Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. (1 Mizarji! Prodam furnlr-prelo, novo, ln razni les, česen, oreh. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod It. 11158. (1 športni otroški voziček proda Kobilica, Ljubljana, Dlmlčeva 2. (1 Novo avbo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 11180. * (1 Lesene rolete lestence, porcel. lovorje ln vrče proda hotel Stru-kel. (1 Nudim »tare telezniske lin« po 2 din, »tare traverze, prof. 24, 4.40 m, prof. 26, 8 m - po 2.75 din. — A. SuSntk, železnina, Ljubljana. (1) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhao — se dobi oa malo in veliko v lekarni dr. G. P1CCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Kolesa vseh Tret, najugodneje kupit« vendar le pri »Tehnik« Banjat, Ljubljana, Miklošičeva 20. Prodam konja, zapravljtvček tn modem 6 sedežni vos. -Zapravljlvček je pripraven za mlekarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11033. (1) Stavbni les večja množina suhih tramov naprodaj po nizki ceni, dokler traja zaloga. Rudolf Veleplč, Ljubljana VII., Sv. JerneJa c. št. 25, telefon 27-08. (1) ZAGE original Domicus Remscheid izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg Za strniščno setev priporoča črno in sivo a'do, koruzo za zeleno krmo, grahoro, rdečo deteljo in repo, vse najboljše kakovosti, tvrdka Fran Pogačnik, d z o. z. v Ljublja-sta št 33 (Javna skladišča). Stare slike prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 10869. (1) Prodamo vsled preureditve: 1 flro-bllec za čreslo, železen; 1 drobilec za čreslo, lesen; 1 mlin za čreslo In Ježlce, velik fabrlkat Luz-zatto; 1 kombinirana blanstr In falo malina, fibrlkat Moenus; 1 falc-mašino fabrlkat Badlsche 60 cm rez; 1 falemalino Turner, 80 cm rez; 2 zračna kompresorja, 1 valc-malino Moenus, lažji model. — Vsi »troji »o v brezhibnem »tanju, deloma le v pogonu ter »e morejo videti pri Josipu Lavrlču, usnjar na, Sent Vid pri Siičnt. ,ceoe|« pri Andi ovic, zaloga pohištva. Komcnskega ulica 34. 111 Za potovanje Ivan Kravos aribor, Aleksandrova (.13 Telefon 22-17. Gumbnke, gumbe, entel, ažur, monogram« izvrši ekspres Matek & Mike* LJUBLJANA Frančiškanska ulica Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra e. 17 telefon 20-41 Velika zaloga vseh vrat žlmnlc, otoman. najmodernejših couch-zot. • V zalogi vedno vseh vrat žima. gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. . Solidno delol Točna postrežba I Konkurenčne cene t Objave izletniki pozor! Pojdite skozi Laze-Janče na Prcžgnnje, kjer vas bodo postregli z najboljšo Jedačo ln pijačo v gostilni Z. de Cecco. . Od tam nadaljujete Izlet skozi slikovite razgledne točke do postaje alt pa do avtobusa. Izginil je neznano kam dne 4. t. m. i letni pos. sin Ivan Zaje lz Apač, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. . Kdor mogoče o njem kaj ve, so naproša, da takoj Javi na prejšnji naslov. (e) Novo hišo z dvema stanovanjlma po tri sobe ln kuhinje ter dve sobi ln kuhinja, oddam v najem na Črnučah (tik postaje). Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ugodno« St. 11112. (n) Konj:ki hlev s skladiščem, oddam. — Krakovska ulica 21. (n) Pozor mesarji In gostilničarju — Odda so v najem mesarija In gostilna v prometnem dolenjskem mestu. Hladilnica v hISl. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dolenjsko« St. 10836. (n) Darujte za kongres Kristusa Kralja Izjava Podpisani Kozjak Ivan, veleposestnik v Janževskem vrhu, obžalujem in prekli-cucm klevete, katere sem neopravičeno in nepremišljeno izrekel na škodo ge. Grubelnik Olge, poeestnice v Janžcvskem vrhu. Kozjak Ivan. Kolesarji! Vljudno vas obveščam, da sem prenesel svojo spo-clalno trgovino kolea lz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu 17 v Kneza Kocclja ulico 4 (prej Tattcnbachova ul.) ln Jo priključil svoji trgovini otroških vozičkov In Športnih potrebščin. -Za vaso nadaljnjo naklonjenost ae priporoča Bogomir Divjak. Maribor. Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo atalnl zaslužek doma. Pišite: Anoa, Maribor. (r) Najfinejše salame domače ln ogrske, polno-masten polemendolskl sir — dobite prt I. Buzzollnl, Llngarjeva ulica, deltka-tesa. Telefon St. 26-28. r ZAHVALA Povodom težke izgube, ki me je zadela s smrtjo moje ljubljene sestre MIG izrekam tem potom zahvalo preč. duhovščini za spremstvo, vsem darovateljem vencev in šopkov in vsem onim, ki so io v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj I Ljubljana, dne 9. julija 1939. JOSIPIXA CERNE Nekaj važnih resnic o Kočevski Ker gotovo vsem Slovencem ne bo mogla priti v roke tako važna knjiga »Kočevski zltornik«, naj v nekaj besedah povem važno resnice za vso Slovence. Nemci ob svojem prihodu v te krajo niso poseilli še nenaseljenega metulja. Dasi so so gotovo zaradi velike gozdnatosti in višine Slovenci naseljevali pozno in redkeje, nam je veu-dar po urbarjih znano, da so bili Slovenci tu nasoljeni pred prihodom Nemcev, Za 16. stoletje je znano, da je bilo Slovencev ena četrtina. Ker so jo pa Ortenburžanom zdelo naseljevanje prepočasno, so prvič 1339 naselili Korošce in Tirolce in drugič v letih 1350— 1363 franoovske in turin-ške kmete, ki bi jih bil moral Karel IV. zaradi upora kaznovati. Naselili pa niso nikdar Nemci Kostelsko in Poljanske doline, ker sta bili ti že [Kiprej |>opolnoma poseljeni zaradi nižinske lego in rodovitnosti. Za to, da so bili Slovenci naseljeni tukaj pred Nemci, nam ni treba brskati po starih listinah in urbarjih, le preveč jasnih in živih dokazov imamo za lo. Izposojenke, ki jih imajo v obilnem številu Kočevci iz slovenščine, in to za vsakdanje stvari, imena krajev, narodne pesmi, navade, šego in verovanja, nnšu, upravna razdelitev, tipi naselij, lediaska ter rodbinska imena nam to jasno dokazujejo. Kočevci govore v glavnem bajuvarsko narečje, v katero pa so si vzeli, kot rečeno, celo vrsto besed iz slovenščine; le nekaj takih izposojenk: distslain — detelja, ktikaila — kokalj, tsuk — čuk, gautsolain — žgane i, bsrtssl — brcniti itd. V krajevnih imenih imajo .Slovenci večino. Blazno bi bilo misliti, da bi jionosni in zavedni Nemci imenovali krnjo s slovenskimi imeni; nikakor ne, ampak to dokazuje, da so Slovenci tem krajem ie |irej dali ime in seveda potemtakem tudi prebivali tam. Kočevski zgodovinar Obergfoll je prvič naštel le 55 slovenskih priimkov, leta 1920 pa žo kar 114. Da je pa tudi ta številka premajhna nam dokazuje to, da je priimek Sedlar, Koče, Ničemer itd. imel za dolnjenemška. France Maiolt je v »Kočevskem zborniku« na !) primerih jasno pokazal, da niso Nemci slovenskih in hrvaških pesmi le po svoje prekrojili, ampak so jih včasih naravno«! prestavili. Kočevci tudi v šegah kažejo zelo malo starega germanskega elementa. Božičnega drevesca preprosti sploh no |ioznnjo, ampak jaslice, ki so mnogo bližje topli slovenski duši. Od Slovencev so prevzeli skoraj vse šege in verovanja. Da so pa ohranili še svoj jezik, se imajo zahvaliti neprehodnim in pustim krajem. Zadružno gospodarstvo, ki je izrazito slovanska oblika, je bilo v 16. stoletju tako razvito, da je pet sedmin nrselij imelo primer, da sta bila dva ali trije gospodarji na enem posestvu. Poleg to slovanske značilnosti srečamo še drugo, županstvo; 77 naselij je imelo župana. Oblike hiš, naselij in gosjiodarskih poslopij se čisto nič no razlikujejo od sosednjih slovenskih krajev, ali hrvatskih v Gorskem Kotaru. Da ni nič razlike med Nemci in Slovenci na Kočevskem, je spoznal že Poljak Korytko, ki jo pisal: »To ljudstvo je r nemščino prevedena slovenska knjiga. Samo gotsko-neniški je/.ik jim je ostal, običaje, mnenja in celo način mišljenja pa so sprejeli od Slovencev, Kranjcev in Istranov in skrunneje jil. čuvajo kakor Slovoncj «ami. Kdor hoče Slovence in llrvate etnografsko študirati, ne sme prezreti Kqčcvcev,« Kočevci so že zgodaj začeli kroSnjaritl. To pn jih je močno odtujilo kmečkemu delu. Tako so se Kočevci strašno izseljevali in še sedaj vedno zapuščajo zemljo. Tako je na Kočevskem opuščena vsaka četrta hiša in je že 999 hiš praznih, ki sedaj razpadalo. Njive opuščajo in jih spreminjajo v travnike. Travniki pa se polagoma spreminjajo v puste in brezkoristne pašnike. Obenem pa v Kočevju ubogi slovenski brezposelni delavci in rudarji lačni prebivajo po barakah, brez zemlje in vsakega zaslužka. Pričakovali bi, da bodo Nemci zapuščena posestva prepustili Slovencem. Toda ne; oni jih ne dajo iz rok. Zato moramo izvesti natančen narodni kataster Nemcev in izvršiti radikalno agar-no reformo. Ne maramo Kočevrev slovenizirati, saj imamo dovolj svoje krvi, ne bomo pa več pustili, da hi kak tuj človek po svoje izvajal ljudska šletja. Posebno zato ne, ker se zavedamo, da imaino Slovenci tukaj že večino; kajti od 17.527 prebivalcev je Nemcev in odločno ponemčenih Slovencev 8-128; zavednih Slovencev in onih, ki jim jc mogoče dokazati, da so se ponemčili v zadnjem kolenu pa 9.103. S tem pa je dokazano, da kočevski Ncntci nikdar niso tvorili in sedaj So cel6 ne tvorijo, ne čistega jezikovnega, ne čistega narodnega otoka. -km— Stalni gostje »tete« »Teta« pomeni Bruseljfanu nekaj, kar ni prav nič v sorodu, pač pa jc slično marsikaki teti. S tem imenom imenujejo Bruseljčani svojo državno zastavljalnico, ki te dni obhaja 50 letnico svojega obstoja. Ob priliki tega jubileja poročajo belgijski listi razne zanimive zgodbo o znani »teti«, ki je že toliko ljudem pomagala iz zagate. Najbolj vnet stalni gost zastavljalnico je brez dvoma človek, ki je v treh letih zastavil že 900 predmetov. Vsak dan ga lahko vidiš, kako gre k »teti« in vsak dan prinese kak predmet in z denarjem, ki ga dobi zanj, se tisti dan preživi. Najstarejši stalni gost je pač tisti, ki je pred 45 loti takoj po poroki zastavil svojo poročno obleko za 30 mark. Od takrat do danes redno plačuje obresti za to obleko, a rešil je še ni. Kad bi jo namreč oblekel na dan svoje zlate poroke. Seveda bi si bil za obresti, ki jih je že plačal, lahko kupil 20 novih oblek. 50 letnica Eiffelovega stolpa Po 50 letih Je postal Eiffelov stolp prav tako znak Pariza, kakor Notre Dame, Napoleonov grob ali slavolok. Parižani si danes pač ne morejo misliti, da ne bi vsak dan videli vitko lepoto Eiffelovega stolpa. Pa vendar, ko je Gustave Kiffel leta 1887 predložil svoj načrt, so so mu vsi smejali. Gustave Eiffel Je zgradnjo stolpa plačal iz lastnega žepa. Stal je stolp 7.799.401 zlatih frankov in 31 stotink. Toda že med svetovno razstavo leta 1889 ga je prišlo gledat dva milijona ljudi, ki eo plačali 5,910.884 zlatih frankov. Eilfclova zmaga je bila popolna. Dne 10. avgusta 1887 so začeli stolp postavljati in 31. marca 1889 je že frfotala trobojnica z njega. Dne 23. junija 1889 pa je bil dan otvoritve. Torej so stolp postavljali 30 mesecev. Delalo ga je 250 delavcev. PorabMi so 8 in pol milijona kilogramov železa Sestavljen je iz 15.000 kosov. Ima dva milijona 500.000 zakovic in vendar je is daljave videti ta 3ou m visoki stolp, kakor da ia nič koprni v ozračje Otroški kotifek. Pravljica iz gozda i^^lLi >■ y-T —1—r— ~ k L, . (32) Kmalu je bilo v domu palčkov vse tiho in mirno. Vsi so se 7-arili v tople pernica le Mezinček ni imel mirne ure. Šel je k Zlato-kljunčku v podstrešno sobico ter mu dejal: »Hitiva midva prva na pot!« (33) Zunaj je bila trda noč, >Peš ne bova daleč prišla,« je ugotovil Mezinček. Požvižgal je na prste in, glej: prileteli sta dve lastavici Mezinčkovi prijateljici in sta jti ponesli čez veliko jezero. Saj je bil Zlatokljunček premajhen, da bi poletel sam. KONJSKE DIRKE v nedeljo 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši številka 26 tik banovinske umobolnice. JHIBUNA" F. BATJEL tfvohoieta motorji, prevozni trieiklji, Aivalni stroji, • kiroji, trieik- _ )Ji, otroSki In igračni vozički, gugalnico. avtomobilčki Itd. tngro l luhliana, Hariov$ho 4 Deloji Podružnica Maribor. Aleksandrova e.26. Ceniki franko .VELEBir otioški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši do *e-dai nevideni modeli 7.a 11)39 v spe-cijalni in največji trgovini otroftkih vozičkov. Prodaja 7,a gotovino in na odplačilo. Prosilkami brezplačno. perfektno atenotipistinjo • popolnim znanjem slovenskega, hrvaSkega in nemškega jezika iiče večje industrijsko podjetje. Reflektira se samo na prvoratiio moč. Ponudbe pod »Perfektna koreapon-dentka« na upravo »Slovenca« it. 10547 »ZVON« Livarska komanditna družba št. Vid nad Ljubljano ObveSčamo prečastito duhovščino, slavna cerkvena in občinska predstojništva in oetale interesente, da bo od eedaj naprej na željo vlivala tudi bronaste zvonove originalne oblike ln težnega sistema bivše Ljubljanske zvonarne (prej Samasa) Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c 36 a Telefon 27-16 » — Brzojavt: MATERIAL ZAHVALA Jakob Remžgar, posestnik, Ljubljana, Cma vas št. 43, sem dne 3. t. m. po zlobni roki utrpel veliko požarno nesrečo. Tem potom se pa moram zavarovalni banki »Slaviji« javno zahvaliti, da je škodo na poslopjih nemudoma ocenila in mi takoj izplačalo celo zavarovano glavnico. Ker mi je v hudi nesreči »Slavijo« izdatno priskočila na pomoč, jo vsem toplo priporočam 1 V Ljubljani, dne 3. julija im Remžgar Jakob. vox ln omot neračnnani. Cenik r Izrežite oglas zaradi nanlova. Industrijsko podjetje 158e ia eksportni oddelek perfektnega horespondenta ali korespondentinjo za nemški, angleški in francoski jezik. Znanje nemške stenografije zaželjeno. — Nastop po možnosti takoj. — Pismene ponudbe pod >Export< poslati na Publicitas, D. D., Zagreb — Ilica 9. Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih, zanesljivih koles z lahnim pogonom A I e I. O N Priznano prvovrstna francoska kolesa Glavni zastopnik za Jugoslavijo VIKTOR BOHINEC Ljubljana, TyrSeva testa 12 (dvorišče) Kolesa na zalogi od din 1175'— naprej Čudovita narava l Hotel >Madeira<, Vrboska (na otoku Hvaru)', Je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriČa in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.) Pedikiranje odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela »Slona« v novem lokalu izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za 9 din. Stop! Bled Stop! Izletniki — turisti! Kadar pridete na Bled, obiščite meščansko restavracijo Park hotela »Stop«, kjer boste dobro in poceni postreženi. Menu iz priznane kuhinje Park hotela 10, 15 in 18 din. Pridite! — Bled vas vabil Razpis Občina Kamniška Bistrica, okraj Kamnik, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice Pravilno kolkovano prošnjo, kateri je priložiti uverjen prepis diplome ali original, do-movnico in nravstveno spričevalo, je vložiti v 30 dneh po objavi v »Službenem listu«. Občina Kamniška Bistrica, dne 3. julija 1939. Dražba drv Začasna drž. uprava razlaščenih (jozdofv, Ljubljana, Cesta 20. oktobra št. 24/1., proda na javni ustnu-ni dražbi v Rogatcu 27. julija L1. ca. 4175 prm izdelanih bukovih drv, teo vagon Rogatec, Sv. Rok in Dobovec. Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in pri gozdarju v Logu pri Rogatcu. fV SLOVENEC fti na 10 straneh je najveOL najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! SCHHEIDEfcj ZAGREB. NIKOUČEVAIP kiiiiv/.TMim;nn;iiif DARUVAR mineralno in blatno kopališče Radioaktivni termalni vrelci 38—50° a Zdravljenj« revmatizma, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse informacije daje Uprava kopališča. KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obrok« pri H. SUTTNER Ljubljana Brezobvezen ogledi Aleksandrova GAMA Gnojnične črpalke brzoparilniki Štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrla j Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Ob totkl Izgubi nalaga oteta, gospode Ivana Gostinčarja posestnika ln gostilničarja Izrekamo nem, ki to ga kropili, molili zanj In tpremlll na njegovi zadnji poli, prisrčno zahvalo. Posebno pa t« zahvaljujemo domačemu gospodu lupniku In gospodu kaplanu za tolailjlve obiske, ljubljanskemu g. iupanu dr. luru Adleiliu In njegovi gospej soprogi, zastopniku KTD g. generalnemu tajniku ). Koilčku, ravnateljsklm in pitarnliklm {lanom »Jugoslovanske tiskarna«, ravnateljstvu »Saturnusa«, ravnateljstvu tovarne »lub«, ravnatelju Banovinske hranilnice g. di. Božiču, direktoiju Trgovske iole g. Oogall, direktorju iumske direkcije g. Ini. Boiliu, g. šol. upravitelju ]. Napokoju In uiiteljstvu Iz Mora«2, učiteljstvu Iz okolice, njegovim stanovskim tovarliem, pevcem Iz Dola In vsem, ki to obsull njegov grob t cvetjem. Vtem prltrina hvala! Klete pil Dolu, dne I. julija 1»S». Žalujoče rodbine: Gostlnčar, čei, Dimnik. SLEPEC 2 Detektivska povest »Predvsem«, je dejal, »se morate izogibati vmesnih stavkov v oklepajih. Angleži ne marajo zanje Angleži so robat, odkrit narod in imajo radi jezik, ki je tak kakor oni sami. V takem vmesnem stavku pa je vselej nekakšno francozo-vanje; tako zveni, kakor da niste povsem na trdnem; videti je, da ste glede predmeta v zadregi. In nikarte se bati ponavljanja. Ponavljanje je potrebno. Z enkratno navedbo ne morete prepričati angleške javnosti, prav tako kakor ne morete z enipi udarcem zabiti žeblja. Razen tega j)a Angleži sploh ljubijo ponavljanje. Iz istega razloga, iz katerega ljubijo veliki boben, ljubijo ponavljanje. Veliki boben je edini inštrument v Kapeli, ki ga razumejo; to je edini inštrument, ki govori venomer o isti stvari, in zato zveni resno.« In vendar moram zdaj, ko gledam nazaj, priznati, da je bila v Ponsonby Pagetu pri vsej njegovi zunanji preprostosti in nejx>srednosti tudi enako izredna natančnost in spretnost, čeprav mi je bila le-ta kot surovemu časnikarskemu rekrulti, kakršen sem bil tedaj, manj očita. V tistem stolpcu njegovega lista, ki je imel naslov P P. Peeps in ki ga je sam pisal, so bile o odličnih ljudeh, javnih možeh in damah iz višjih krogov objavljene reči. kakršnih si noben drug list ne bi bil upal pisali. Ne zalo, ker so bile tiste reči lažnive, ampak mnogo prej zato. ker so bile resnične. A svoj živ dan ni imel mož opraviti s sodnijo zaradi tistih objav. Za to prostost izražanja se je imel nedvomno zahvaliti deloma prostorčku v srcu svojega naroda deloma pa svoji znani spretnosti v občevanju s porotniki; največ pa se je nedvomno imel zahvaliti za svojo nedotakljivost od kazenskega preganjanja zaradi obrekovanja dejstvu, da noben človek na Angleškem ni znal z navidezno tako nedolžnimi besedami toliko jKivedati. Tak je bil človek, ki sem ga našel tisto črno januarsko noč mrtvega na tleh v študijski sobi njegove vile v Ealingu. Matheson ni nikoli gledal z zadovoljstvom na moje poznanstvo s Pagetom in me je celo svaril pred njim; toda Matheson se je imel samo meni zahvaliti, da je njegov list prinesel izključno poročilo o tem tragičnem odkritju. In to je bila ena izmed največjih senzacij, kar jih je bil Record kdaj koli zbudil. Kako dobro se še spominjam, kako sem pohajal po cesti, da bi bil priča senzacije, ki jo bo naša novica o njegovi strašni smrti zbudila, ko se bodo pojavili razna-šalci časopisov s svojimi listi in letaki. Truden, lačen in zaspan po doživetjih tisto strašne noči sem vendarle pohajal okoli, da bi bil slišal kričanje, ki bo ves London spravilo pokonci. Moje željno uho je ujelo hrup, ki so ga bili napravili daleč nekje. Kakor povodenj so se razna:alci spustili po Strandu in vsak izmed njih je imel |x>!no naročje časopisov in tale letak, ki mu je plahutal ob nogah: DNEVNO POROČILO Umori Ponsonby Paget Ko sem se odpravil odondod, da bi si bil privoščil prepotrebno spanje, sem bil trdno prepričan, da bi bil gospod Ponsonby Paget tisti letak odobraval — če ne bi bil sam njega predmet. Kajti v letaku ni bilo samo ponavljanje, ki je bilo možu po srcu, marveč tudi neodoljivo izzivanje radovednosti, v katerem je imel on svoje veselje. Bilo je tako, da si je človek moral kupiti časopis, da si je bil na jasnem, ali je Paget zločinec ali žrtev, ali pa celo zato. da si je bil na jasnem, ali ni morda tisti letak pobuda k umoru po našem listu. Letak je bil nedvomno plod zamisli mrkega Mathesona; ioda za vsebino samo sem bil poskrbel jaz. In izkazalo se je, da je bil letak najboljše blago te vrste, karkoli se ga je bilo kdaj pojavilo na londonskih ulicah. Tole pa je povest, kako sem postal lzsledilec tega zločina. Okoli ene ure na dan njegove smrti, to je bilo na ponedeljek 15. januarja, me je gospod Pon- sonby Paget poklical k telefonu, ko sem bil pravkar namenjen oditi iz pisarne h kosilu: vprašal me je, ali bi mogel tisto noč večerjati pri njem v njegovi hiši v Ealingu? To povabilo mi je prijetno pognalo kri po vsem telesu; saj ti je pomenilo tako določno napredovanje v časnikarski karijeri, če te je sprejel človek tako visokega položaja v časnikarskem svetu. Toda srce mi jo upadlo, ko sem se spomnil, da sem bil tisto noč službeno določen za poročevalca na velikem političnem shodu v Albert llallu. Ko sem z'obžalovanjem podal to pojasnilo, sem z drugega konca telefona zaslišal nekakšen zamomljani kletvi j>odoben glas. To me je osupnilo, kajti mož ni bil vajen kleti. Nato je prišel do mene njegov veseli smeh. »Vi ste že moje drugo razočaranje,« je dejal. »Zal mi je, če i° tako,« sem odvrnil, »ampak Matheson me ne bi pustil proč; zato nič ne pomaga. če bi ga prosil.« »Slušajte«, je spregovoril živahno, »ob katerem času pa boste prosti — ob desetih?« Premišljeval sem trenutek. Vrnitev nazaj v pisarno in oddaja mojega sestavka ne bi zahtevala od mene več ko pol ure časa Preden pa sem mogel odgovoriti, je spet z veliko vnemo prišel do mene njegov glas: »Hotel bi vedeti samo tole: ali bi se mogel zanesti, da boste ob enajstih tukaj?« »Oh, prav gotovo.« »Ste trdno prepričani?« Poudarek, s katerim je naglasll to vpraSanje, je bil presenetljiv in odgovoril se mu e primerno resnostjo. »Gledal bom. da mi ne bo nič stalo napoti gospod Paget, lahko se zanesete na to.« »Dobro!« Nato je spet prišel do mene njegov veseli smeli. sBolje odkloniti kakor pa razočarati me. To je velika žrtev za vas. Bojim se, da ne boste nič večerjali.« »Morda bi mogel pričakovati malce večerje« sem omenil šaljivo, hoteč se ravnati po njegovem spremenjenem glasu. »Eh?c Ponovil sem svojo opazko. »Oh, dobro, človek, na katerega se morem zanesti, more pričakovati še mnogo več kakor to —• in to kmalu,« je dodal pomenljivo. In ko je prišlo do mene brnenje njegove slušalke, ko je odklopil telefon, sem čutil, da mi je bodočnost zagotovljena. • Megla je bila kriva njegove smrti. Če ne bi bilo megle, bi Ponsonby Paget živel še danes, kajti jaz bi bil prišel v Ealing še pravočasno, da bi ga bil mogel rešiti. Megla je prišla nekako ob štirih, ko se je jelo nočiti. Matheson me je bil poslal ven, da bi se bil oglasil pri Francisu McNabu glede neke kriminalne prigode, o kateri sem bil poročal popoldne iz Bow Ftreeta. Skozi majhno okno v Mc Nabovi pisarni, ki je bila v Adelphyju, ravno na vrhu veličastne zgradbe, dvigajoče se nad reko. sem opazoval, kako je polagoma izginjala Surreyška stran v megli, ki se j« plazila preko nje, ko je kakor valovi dima vstajala iz reke. Leno sem jo opazoval, ko sem čakal Mc Naba, in ji nisem pripisoval nikakršnega zloveščega pomena, a za hip so se mi misli obrnile k malemu človeku, katerega sem pričakoval. 2e dalj časa se je Record bavil posebej z obravnavanjem zločina: ne, kajpada, zato, da bi se bil vdajal pokvarjenemu okusu za 6paČenost in bolestnost, vendarle pa zato, da je prinašal gradivo. ki ga ne bi bil mogel dobiti po rednih dotokih List je na zelo zannimlv način prišel v stik z Mc Nabom. V času. ko je zadeva Acton Green dvignila v tisku toliko prahu, nam je Mc Nab jK>slal pismo, v katerem je razvijal tako presenetljivo in navidezno daleč segajočo ln obdolževanja polno teorijo o zločinu, da je Matheson. kakor sem slišal, ne zaupajoč piasrniškemu košu. tisti prispevek lastnoročno nataknil na grebljiro ter ga porinil v ogenj. Ko pa so naslednji dogodki pokazali, da je McNab glede tistega zločinca na visokem položaju imel prav. je Matheson zasebnega detektiva sprejel za svojega posebnega dopisnika. In on je bil tisti, ki je pod peresnim imenom »The Lamplighter« prispeval liste osvetljive član-I ke o tekočem zločinu, ki so bili tako dolgo po-I sebna značilnost Recorda. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Krtmirii Izdaiateli: inž. Jože Sodiš Urednik; Viktor Cencii