UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 5–6 | Vzgoja & izobražeVanje 89 UvoD Študentke magistrskega študija socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smo se med oktobrom in majem 2018/2019, v okviru predmeta Menedžment za področje socialne pedagogike, ukvarjale s projektom z naslovom Pedagoška izmenjevalnica. S projektom smo želele vplivati na povezovanje med študenti* različnih smeri na Pedagoški fakulteti in izboljšati sodelovanje med našimi profili v praksi. Sodelovanje med različnimi profili pedagogov, ni samo priporočljivo v slovenskih vzgojno iz- obraževalnih ustanovah, temveč tudi zapisano v splošnih načelih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki jih morajo strokovni delavci nujno upo- števati. Omenjeno načelo je zapisano kot »načelo partnerskega sodelovanja znotraj posamezne inštitucije ter med vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami in širšim okoljem« (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011, str. 475). Tekom študija smo predvsem pri izbir- nih predmetih in v praksi opazile, da se študenti različnih smeri med seboj ne povezujemo in da to v veliki meri vpliva na naše sodelovanje. Zdelo se nam je smiselno, da se že v času študija nekaj v tej smeri naredi in z našim projektom smo želele spodbuditi ravno to. poteK pRojeKta Zadale smo si naslednje specifične cilje: • Predstaviti profil socialnega peda- goga in njegovo poslanstvo drugim študentom na Pedagoški fakulteti. • Izboljšati stike med študenti različ- nih smeri na Pedagoški fakulteti. • Ozavestiti pomen sodelovanja med različnimi profili, ki jih Pedagoška fakulteta izobražuje, za naše praktično delo. • Vplivati na pedagoško delo profesorjev Pedagoške fakul- tete, da bodo povečali obseg nalog, ki omogočajo timsko delo med študenti različnih smeri Pedagoške fakultete. • Ozavestiti pomen in posledice predsodkov o drugih smereh študija, ki se širijo po Pedagoški fakulteti. Pred izvedbo projekta pa smo se morale prepričati, če ta problem zaznavajo tudi drugi študenti in profesorji. Izved- le smo zelo razširjeno oceno stanja. Za študente različnih smeri smo pripravile spletno anketo, ki je bila namenjena za študente razre- dnega pouka, predšolske vzgoje in za dvopredmetne učitelje. Ugotovile smo, da študentje nimajo jasne predstave, kaj socialni pedagog počne, sodelovanje znotraj svetovalne službe ocenjujejo kot pomembno, obenem pa menijo, da potrebujejo in si želijo več informacij in socialnopedagoških znanj. Zaradi pomanjkanja teh znanj se počutijo nekompetentne, predvsem na področju inkluzivnega delovanja v praksi. V analizo stanja smo vključile tudi mnenja profesorjev različnih smeri na naši fakulteti, s katerimi smo se tekom projekta tudi večkrat srečevale. Namen teh srečanj je bilo sprotno predstavlja- nje naših ugotovitev, hkrati pa so profe- sorji z nami delili svoje primere dobrih praks ter nas usmerjali in spodbujali tekom izvajanja projekta. Po izsledkih analize stanja smo za študente različnih smeri organizirale srečanje, na katerem smo predstavile svoje dosedanje ugotovitve ter skupaj z njimi iskale rešitve za boljše, ustaljeno sodelovanje. Za nas je bilo pri tem po- membno ponuditi možnost udeležbe na srečanju študentom vseh smeri na Pe- dagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poslanstvo le te, je namreč, da si diplomanti vseh študij- skih programov med študijem pridobijo številne splošne, akademske in pedagoško-strokovne kompetence, med nji- mi tudi timsko delo z drugimi strokovnjaki v vzgoji in izo- braževanju (Poslanstvo in vizija Pedagoške fakultete, b.d.). V predstavitvenih zbornikih vseh študijskih programov je kot prva izmed splošnih (generičnih) kompetenc univerzi- tetnih diplomantov navedena »sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.« (Študijski programi, b.d.). S pedagoška izmenje Valnica tina benko, t ea dorić, Vanessa kozar, nina mlakar Študentke magistrskega študija socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Od učiteljev učiteljev pričakujem, da bodo imeli do nas spoštljiv odnos, da bodo poslušali naše ideje, sprejemali naša mnenj, čeprav se z njimi ne bodo strinjali. Da nas bodo uspešno vodili (predvsem zdaj, na začetku študijske poti) skozi študij – pri tem pa ne mislim, da nam morajo vse pokazati in povedati, ampak nas usmerjalo tako, da še vedno stimulirajo našo lastno aktivnost. Predvsem pa želim, da se zavedajo, da se je motiti človeško, zato naj ne bodo preveč nepopustljivi od naših napakah. 19 let, ženski spol * Zapisi v moški obliki se nanašajo na oba spola. UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 90 svojim delovanjem smo želele ponuditi vsaj eno izkušnjo timskega dela več ter ustvariti izhodišče za nadaljnje in- terdisciplinarno sodelovanje študentov. A. Polak (2012) piše, da timsko delo vključuje tudi bogate psihosocialne razsežnosti, stališča do njega pa se oblikujejo na intra- personalni ravni, v skladu s posameznikovimi osebnimi občutki in doživetji. Na kakovost tima vplivajo predvsem procesi, ki jih timsko delo izzove pri posameznih članih tima. Kako posameznik oceni timsko delo, je odvisno od tega, kako zaznava dinami- ko v timu, druge člane v timu, probleme, uspehe in spodrsljaje. Zato je potrebno, da si bodoči pedagoški delavci že v času dodiplomskega študija, razvijajo svoje spretnosti za delo v timu. Na srečanju je bilo ugotovljeno, da sicer že obstajajo srečanja, ki jih organizira- mo študentje in so namenjena povezo- vanju, a zaradi prostovoljne note niso obiskana v veliki meri. Izražena je bila ironija: želimo si pogostejših stikov, a ko jih imamo študenti na voljo, se jih ne udeležujemo. A. Polak (2009) meni, da se timsko delo začne pri posamezniku; njegovih osebnih motivih, ki se počasi in postopoma razvijajo v timske. Znanje o timskem delu pridobimo z dejanskim aktivnim sodelovanjem v timu ter s štu- dijem strokovne literature o timskem delu in njegovih značilnostih. Veliko pogovorov med študenti smo namenili predsodkom, ki jih lahko imamo do študentov in študentk drugih smeri. Študentke opažajo, da je za omenjen pojav delno odgovorna tudi klima na fakulteti oz. profesorji in profesorice, ki se jih predsodki bodisi sploh ne do- taknejo ali pa jih ti celo zavestno ali nezavedno širijo. Pri motiviranju peda- goških delavcev za timsko delo je po- membna tudi vloga delovnega okolja in vodstva. Vodstvo je pomemben dejavnik spodbujanja in razvijanja timskega dela učiteljev in drugih strokovnih delavcev na šoli. Tudi aktualni dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani je v svojem progra- mu napisal, da se bo v svojem mandatu trudil za povezanost med različnimi strokovnimi službami pri ukvarjanju z istim vsebinskim področjem. To bi dosegel z organizacijo rednih mesečnih sestankov z vodji strokovnih služb in vodstvom fakultete in tako poskrbel k boljšemu pretoku informacij in bolj usklajenemu delovanju (Vogrinc, 2016). Zaključek našega projekta je bila predstavitev le-tega na okrogli mizi »Refleksija šolskega prostora«, ki jo je organizirala katedra za socialno pedagogiko in je potekala 24. 5. 2019. S tem smo dosegle, da se je med večjim šte- vilom profesorjem različnih smeri, vodstvom fakultete ter zunanjimi strokovnjaki, sprožila debata o tej temi, poleg tega pa smo izpostavile tudi našo širšo vizijo namena projekta, ki je vključevala konkretne predloge za nadaljnje, boljše (bolj kontinuirano) sodelovanje. viZija Po vseh pridobljenih ugotovitvah, eval- vaciji lastnega dela in odzivih s strani profesorjev vidimo nadaljevanje naših aktivnosti predvsem v načrtovanju dejanskih sprememb in impliciranje le teh v prakso. Zavedamo se, da bi bilo za spremembe na fakultetni ravni nujno potrebna podpora tako s strani fakulte- tnih entitet in profesorjev vseh smeri, kot tudi s strani vodstva fakultete. Za apliciranje idej o možnostih večjega sodelovanja bi potrebovale skupino študentov, ki bi predstavljali glas vseh o željenih spremembah pri razvijanju sodelovalne klime. Skupina bi lahko delovala kot iniciativni odbor, katere cilj bi bile sprejetje sprememb in idej pri vodstvu fakultete. Konkretna ideja, kako bi lahko spod- budili sodelovanje in izmenjavo zna- nja med študenti je skupen termin v urniku študentov vseh smeri, ki bi bil namenjen oblikam dela z namenom medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Ideja, ki se je pojavila na tem mestu je ta, da bi se v tem času tedensko organizirala srečanja, ki bi bila na- menjena vsem, ki bi se želeli družiti, spoznavati in se med seboj tudi učiti in pomagati pri študijskih zadevah. Na tej točki se odpira tudi veliko drugih mož- nosti in oblik dela, ki bi lahko potekale v tem času. Kot v praksi že izvedena oblika dela, ki se je pokazala kot zelo učinkovita, je preko skupnih nalog izvedeno pove- zovanje študentov različnih študijskih smeri, ki obiskujejo predmete, ki jih poučuje isti profesor. Tako bi lahko že tako obvezne seminarske naloge ali projekte izvajali v skupinah s člani različnih izobraževalnih smeri. Takšno sodelovanje je lahko logistično zah- tevno, a je hkrati odlična priložnost za izmenjavo znanj, poglede iz različnih zornih kotov in medsebojno spozna- vanje. Dodati je potrebno, da je na Pe- dagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v preteklih letih tak način dela že obsta- jal, a se na žalost zaradi kadrovskih menjav ni obdržal. Ideja je, da bi takšna oblika dela potekala na vseh študijskih smereh in pri večini profesorjev. K temu bi lahko dodali nekaj skupnih vaj pri pedagoških predmetih, ki so obvezni Pričakujem strokovnega učitelja, ki podrobno pozna svojo strokov, spoštljivega do študentov – takega, ki se zaveda, da smo že samostojni in razviti posamezniki s svojim mnenjem in prepričanji. Glede na to, da nas izobražujejo v dobre pedagoge, pričakujem tudi ustrezno odzivanje ob naših zmotah in napačnih odgovorih. 19 let, ženski spol Pričakujem zanimivo predstavljanje snovi, veliko primerov, nasvetov za življenje, izkušenj, ki nam bodo pomagale v prihodnosti. Mora biti profesor, ki predava s srcem, nam hkrati dovoljuje izražati svoje mnenje, profesor, ki nas ne vodi, temveč nam daje smernice, saj se bomo lahko le tako dobro pripravili na življenje zunaj predavalnic. 18 let, ženski spol UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 5–6 | Vzgoja & izobražeVanje 91 študentom vseh smeri. Tudi same smo imele tovrstno iz- kušnjo, ki se je s strani vseh sodelujočih izkazala kot zelo uspešna. Kot eno izmed možnosti povezovanja vidimo tudi pri izbirnih predmetih. Ugotovile smo, da se znotraj izbirnih predmetov navadno združijo študentje istih smeri in tako ne izkoristijo možnosti za sodelovanje, ki jim jo nudi izbirni predmet. Dejansko delo v profilno nehomogenih skupinah prinaša širše poglede in medsebojno učenje. Nenazadnje pa menimo, da je glavna osnova timskega dela med študenti, timsko delo in povezovanje med profesorji, ki na fakulteti predstavljajo študentom vzor in modelno učenje delovanja na šoli. Kolegialnost lahko obstaja samo v klimi, v kateri so cenjeni in spoštovani pogledi vseh zapo- slenih, v katerih se pogledi zaposlenih pretehtavajo v celoti in se zaposlenim zdi, da lahko neobremenjeno, odkrito in z dostojanstvom prispevajo k odločitvam na vseh področjih življenja šole (Finn, 2015). ZAHVALA Želimo se zahvaliti mentorju projekta dr. Mateju Sandetu ter vsem sodelujočim profesorjem in študentom. VIRI IN LITERATURA bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v republiki Sloveniji 2011. (2011). ljubljana: Pedagoški inštitut. finn, a. (2015). razvijanje profesionalizma in profesionalnih spretnosti pri pouče - vanju: škotski pristop. v zbornik povzetkov: iv . znanstveni posvet vodenje v vzgoji in izobraževanju: Sodelovanje v teoriji in praksi, Portorož, 31.marec in 1. april (str. 19). kranj: šola za ravnatelje. Polak, a. (2009). timsko delo v vzgoji in izobraževanju. ljubljana: Modrijan. Polak, a. (2012). timsko delo v slovenski pedagoški praksi: realnost ali utvara? v zgoja in izobraževanje, 3(4), 61–68. Poslanstvo in vizija Pedagoške fakultete. (b.d.). Pridobljeno s: https://www.pef. uni-lj.si/poslanstvo.html študijski programi. (b.d.). Pridobljeno s: https://www.pef.uni-lj.si/studijski-progra - mi.html vogrinc, j. (2016). Program dela izr. Prof. dr. janeza vogrinca, kandidata za dekana Pedagoške fakultete univerze v ljubljani za obdobje 2016-2020. Pridobljeno s: https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Pravni_akti/Program_dela_kandida - ta_za_dekana.pdf