USTEIL f Naducitolj Anton Lrajnšic.i V spomin napisal Ivan Kv: \\v. Crna zastava je dne 17 in 18. oktobra na šoli v Smartnem v Rožni dolini pričala, da je umrl njen nekdanji nadufiitelj, mož stare korenine, blag, narodcn učiUlj ^stare Sole." Navadno se taki možje di-že svojega, to je, kakor je bilo v ,,tistib časih." A Ant. Lajnšio j« delal izjemo: on je napredoval s Casom, pa pri tem je ostal vedno iskren prijatelj šole in oerIrve. Poučeval jc 47 let. od teh 30 v rožnodolski šoli. Tukaj je odgojil — bi se moglo reci — dva zaroda: vsi so ga poznali kot vrlega udtelja in spoštovali kot pravega slovenskega rodoljuba. In res je bil rajni Lajnšic iniroden uftitelj in krSčanski mož-rodoljub, kakoršnih je raalo prošlo iz Bfare dobe v novo. Kako vestno je izpolnjoval svoj poklie in kako skromno se je obnašal pri vsaki priliM, o tem vredo ]vripovedovati njegovi mnogobroini učenoi. On ni iskal sljnt) niti bogastva, hotel je živeti t krogu svojih, v krogu svoje ljubljone obitelji, katero je skrbno vzgojil, kakor m-ilokdo. Izmed sedmerih otrok je eden župnik v Sraartnem pri Vurbergu, ed«n doktor prava, najmlajSi uradnik. ¦T>:je so \rgovei, I)6erka Malčika mu je pr. ob strani Ijubezniive gospe lajšala i^.",\<i osivele starosti. Poleg odgoje otrok mu je bila mila glasba. Bil je izvrsten organist. Njega sladko in ubrano orgl.;nje poslušati je bila nrava slast. V svoje napeve je polagal čirt pobožnosti zjedinjen z najrodnim duhom. Sploh ]e po s\roji naravi bil človek tiho-vesel in mirno premišljen. Za šolo je živol. za cerkev čutil, a za narod deloval. Pri pogrebu dne 18. oktobrat se je pokazalo, kako je bil rajni naduCitelj Anton Lajnšic priljubljen. V Gaberju pri Celju, kjer je živel zadnjih 13 let v zasluženem pokoju, se je zbralo mnogo ljudstva, zlasti Rožnodolčanov, da izkažejo svojemu čislanemu in zaslu-žnerau naduftitelju poslednjo čast. Rožnodolski pevski zbor je za]>el ])re.d hišo žalosti in ob odp<r(em grobu dve krasni žalostinki, jako ginljivo slovo umrlemu, saj so bili po večini njegovi uftenci in učenke in ravno s tem so hoteli pokazati svojo hvaležnost rajnemu priljubljenemu učitelju. Vsak na^ vzoči je vzdihnil iz srfia: Hoff Ti daj večni mir, preblagi stari učitelj! Se do letos ,e bil p. LajnSic večinoma zdrav, in kdor ga je vid«l, kako je krepkoga telesa, bil bi se nadejal, da bo Se nekaj let užival zaelužen po koj, 6e tudi je že dosegel redko starost 80 let. Mlajšemu rožnodolskemu zarc^du bodli za zglei v svoji služWi ostareli uWtelj zaradi svojih dobrih lastnosti. pa tudi znafiajnosti in dobrosrčnosti. On je uniel odgojevati v kršcansko-narodnem duhu in skrbel za odgojitev pravih znažajev, kateri naj bi imeli za vzor geslo: ,,S svojimi sosedi živim, z istoverri Bodi Ti, preblaai uCitelj in nioj nekdanji tovariš, lahka slovensica zemljica, kjer si celo svoje živ- lienje sejal seme narodne prosvete in kršSanske ljubezni! Kje ste grobovi? Crtica. Napisal Matko Krevh. VerniJi duš dan. Nad vso otožen je ta dan. Spominjajno se rajnili, ki so nas zapustili tei: se preselili na i>okopaliSče, da si odpočijejo. Naše oči jih iščejo v hiši, krog dtoma; natanko vemo, kaj so delali, govorili. ko so bili 6e med nami; a oC-i jih iščejo za«fonj. Le v naŁem spominu še ži\ijo, v svojih molitvab se jih spominjarao. Na Vseh svetnikov popoldan hitijo množic« na pokopaliSčav, da okrasijo grobo\^ "dragib rajnih in pomolijo očenaš za njih dušni blagor. Toliko jih je letos, ki so oblefieni v žalno obteko; njih oči se solzijo, solze pa padajo v uvelo travico i . . Kje ste grobovi? O, veliko jih je jokajočib, ki dobro vedo, da morajo jokfati ta dan, srce jih sili na pokopaliS6e, na kraj grobov. — A grobov m. — K]e st« grobovi? Starec se upira na palico. Oči se mu topi]o y solzah: koipoj rnzlo^^j? orostor pred sebo]. ,Mo\ nbogi sin!" Ne bom te victol več, pa ko bi viuei samo le txo\ trrob. laž.ie bi mi bilo pri srcu. Toda tvoj tihi grob je daleC, daleč tam v neznanem toralm." Prihitela je mati na pokopališfte. Ali goji tilio, fefudi bridko nado, da morda najde vsaj en grob 3 fevojih sinov, ki so padli za domovino? Njene solzno (jči nemirno begajo po pokopališču, išfeejo groba, kjer bi se izplakale in izsolztil©, a niti enega groba ne najde. dasiravno dobro ve, da mora jokati, iokatil! Tam, kjer se konča vrsta s^žih grobov, stoji deklioa. Kakor da bi ji 6udna misel prišla danes v glavo: nPojdem na poko{)ališče; morda pa le naidem bratov grob!" Nekako pričakovala je, da ga najde. Sedaj pa je spoznala prevaro — bratovega groba ni nikjer. „0 ljubi brat^ kje počivaS? Tako rada bi pohitela na tvoj grob, da bi ga okra^sila s svežimi ovetlicami. Jokala bi, pa tiste solze bi ne bile tako grenke, kakor so te, ki jib jokam sedaj. Povej mi, lcje |;i> Bivaš?" Ob križu sredi pokopališča sloni žena, mati 4 otrok. Suhe so njene o6i, ne ena solza nofie privrci iz njih. Zdaj pa zdaj se izvije ženi vzdih tako globok, kakor bi ji hotel iztrgati srce iz prs, ,,Mani;; jo povprašujejo otroci, ,,mama, rekli ste, da so aita umrli v vojski; kje pa je njihov grob . . .?" 0 vi vsi, ki zastonj iščete na domačem pokopališču grobov svojih dragih, pojdit« tja k Mariji Sejdem Zalosti! Poprosite jo, da ona obišce ta dan grobove vaših padlih vojakov tam dajež na mejah domovine. Pojdite k njej in tudi vi bbste deležni tolažbe v dneb žalosti in solz! Vojni spomini (Naplsal Juufi Goleo.) (Dalj«.) ,,S«daj pa prinesem rao« s kislim z«ljan»." Nekako čudno je zadišalo v obednioi po ribah, to je priromala tako zaželjftu» div.i8.cina. Pocrlefl «a« y>seh ae je uprl v peSenko, ki jt puhtela po josposli navadi kax nerazrezana ria mizi in vsakdo je menil: duhv vonj ni račji, pa tudi ujune na pol odsekane noge so predolgo. Nobeden Žo ni videl niti jedel tako velikib divjih rac in s tako dolgimi kraki. Oberst pokliče kubarja in vpraša: »Kake barve, da ste bili ti dv» zverini?" Mož se v moje Ln nas vseh začudenje kratko odreže: »Belil Splob pa vam lahko polčažem octeekaiio glavo, jo že iraam v kuhinji." Moj Bog, kako smo vsi zabudali v to raŁjo glavo, ki je bila bela in držal se je je za pedeni dolg in na koncu kot igla poosfren kljun, Imel sem Mpar caiie" divje race v resnicni podobi navadnib vodnih štorkelj, ki jib je ob Dnjestru vse polno in se žive od ribjega in žabjega lova. Tristo zlodjev, je bil to smeh iu krohot na moj račun, ki kot hvalisani loveo ne lofiiro dolgokrake Štorklje od race. Moj zagovor, da živali nisem videl pri najcupu, mi ni pomagal nič, saj mi nobeden ni verjel, da bi bil res tako lahkomiseln in kupil mačka v žaklju. Sram me je bilo; da sem imel kuharja brez družbe tovarišev pri rokah, n\ mu bil jedno pošteno prismolil, ker mi je nakopal gotovo v cele mesece segajofi ix)smeh in pikanje. Prvič in zadnjič sem za čas svoje vojne služb« bival v mestu in sem se dodobra prepričal in trdno uveril, da Clovek, ki j« kot kaplan oglabal hribe celi 6as, ni za v mesto. Proti večeru istega dne, ki je bil določ«n divji raftji pojedini, smo odkorakali iz mesta v postojanke. Race, ali v resnici štorklje, pefiene in povrh Se malo ,,pacane", pa je pojedel od mene tepeni pes. Nikoli nisem tako rad ojdhajal v podzemeljsk« rov«, kakor tokrat, ko mi je pes snedel gostoljubnost, izmaknil denar iz 2«pa in se js Sa povrh mastil a divjo pefenko. TTT. ˇ ItosfojftMkali. T«Mia b«g isbs j» »bjAMaia \» Imla. l>u>a s« nas ni upala niti pogledati ne; dospeli smo oamreS do kraja, odkoder bi nas sovražuik lahko tudi v no6i zapazil in nas malo poškropil s svincem in tr|dia& jeklom. Plazili smo se od onega perečega, mesta na~ piej pritajeno jeden za drugim in kolikor mogoč© s^ ključeno. Pa smo jo odnesli ouo noč vsi sre&io, bree krvavega žegna, in smo se zbrali polnoštevilno taiK v arabi, tik za že tako na pol pripravljenimi posto> jankami. Moštvo se je iz grabe plazilo v 8trelske zakope, polkovni štab pa je ostal v tem jarku. To vam je bila graba, na vsako stran strma kot kozji hrbet in hranila je nekaj zaduhlega zraka, zato pa pra« mastnega, pristno gališkega blata do kolen. Z obeme rokama sem držal in natezal škorne, sicer bi Jih bU pustil v blatu in pri tem delu sem parkrat malo prodaJeč stopil na stran in že koj ono noč sem se prftpričal, kakšna voda da se pretaka po tej preklioaM ^rabi. Dolgo smo kobacali in ookali, predno smo dosj>eli v za nas pripravljene rove. Bile so to pač luknje izdolbene v eno sfran te grabe in na znotraj preoblečene z deskarai in hlodovjem, Eno dobro stran pa so imele to podzemeljske krtin« na prvi pogled namreč, vapni smo bili tuka| pr«d vsemi nasprotnimi pozdravi bodisi y podoM šrapnelov ali grauat. Najugodnejše in najlepSe izdelan je bil &e polkovnikov brlog in ta nam je povrK služil kot skupna obednica. Midva s stotnikom Franolom pa sva se nastanila v ozki duplini, katero j^ branilo pred zimskim zrakom samo polovico vrat. Pa neko drugo novo, doslej nepoznano Ln noSnemu spanju kaj škodljivo zlo, se nam j« pojavilo ic odkrilo koj prvo noC. Nikdo ne bi verjel, kdor ni ifr sam skusil; tukaj je bilo toliko miši, da Je bilo ]o]l Zabavala se je golazen prvo noč s tem, da nam 1© skozi Spranje v stropu nepir®m&homa prožila zemljo v oči in na ležigfi« Nobedan ni zatisnil očesa in m»ii so celo nofi brundali po glavi naklepi, kako bi s© bilo «io6 ubraniti, Sa bi v nodi n« letela prnh in zemlja po aiani. flDalje sledi,J