ŠT. i — LETO V. GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Volitve delavskega sveta VEVČE, APRILA — Po enem letu je pred nami spet velika in pomembna naloga — volitve v delavski svet. V vseh delovnih organizacijah so vsako leto najkasneje do konca aprila volitve polovice članov delavskega sveta, oziroma svetov delovnih enot in volitve vseh članov upravnega odbora. Tudi v našem podjetju poteče letos mandatna doba polovici članov delavskega sveta celotnega podjetja in polovici članov delavskih svetov Papirnice Vevče in Tovarne celuloze Medvode, Te člane delavskih svetov, ki jim poteče mandatna doba, bo potrebno nadomestiti z novimi, ki jih bomo izvolili na letošnjih volitvah. Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 22. 5. 1966 sprejel sklep, da bodo volitve 21. aprila 1966 in da bomo po statutu podjetja volili v delavski svet podjetja 22 članov, v delavski svet Papirnice Vevče 18 članov in delavski svet Tovarne celuloze Medvode lil članov. Nadalje je delavski svet sklenil, da se v skladu s statutom podjetja voli po volilnih enotah in je določil skupno 14 volilnih enot, od teh 12 v Papirnici Vevče, 2 pa v Medvodah. Obenem je tudi jasno, koliko članov delavskega sveta izvoli vsaka volilna enota. Delavski svet je za izvedbo volitev imenoval dve volilni komisiji v naslednjem sestavu. V volilno komisijo Papirnice Vevče so bili imenovani: Jurij Mušič kot predsednik in Ivan Sotlar ter Tone Novak kot člana. V volilno komisijo Tovarne celuloze Medvode pa so bili imenovani: Jože Lejko kot predsednik ter Janez Gašperin in Gerta Turk kot člana. Naloga volilnih komisij je, da skrbita za zakonito izvedbo volitev, potrdita volilni imenik, imenujeta volilne odbore, sprejemata kandidatne liste in jih potrjujeta, določata volišča, ugotavljata in razglašata izid volitev. Volilna komisija Papirnice Vevče ugotavlja poleg tega skupni izid volitev za vse podjetje. Delavski svet je nadalje imenoval dve komisiji za sestavitev volilnega imenika. V komisijo Papirnice Vevče je imenoval Janeza Prešla kot predsednika ter Ido Cerk in Hildo Bokavšek. v komisijo Tovarne celuloze Medvode pa je imenoval Romana Gabra, Majdo Fras in Ludvika Ttošlja. Zadolžene so bile tudi družbe-no-politične organizacije v podjetju, da poskrbijo za to, da bodo volitve opravljene na čim uspešnejši način. Volilni komisiji sta takoj po svojem imenovanju določili volišča in pa katere volilne enote glasujejo na posameznih voliščih. Y Papirnici Vevče so bila določena štiri volišča: prvo v remontnih delavnicah, kjer volijo člani 1. in 2. volilne enote, drugo v papirni dvorani, kjer volita 3. in 4. volilna enota, tretje v delovod-ski pisarni, kjer volijo 5.,6., ?., 8. in 9. volilna enota ter četrto v upravni zgradbi, kjer volijo 10., 11. in 12. volilna enota. Volilni komisiji sta določili čas glasovanja tako, da lahko v enem dnevu glasujejo delavci vseh izmen. Imenovali sta tudi tričlanske volilne odbore za vsako volišče, katerih naloga je, da ob sodelovanju članov lO sindikalne podruž- nice opravijo neposredne priprave na voliščih in vodijo potek glasovanja. Komisiji za sestavitev volilnega imenika sta v predpisanem roku treh dni po svojem imenovanju sestavili volilne imenike po posameznih voliščih in jih razgrnili, tako da so bili dani na vpogled vsem članom kolektiva, katerim je bilo s tem omogočeno uveljaviti pravico do poprave volilnega imenika. Z namenom, da izberemo kandidate za bodoče člane delovske-ga sveta, je predsednik delavskega sveta sklical zbore delovnih ljudi po vseh volilnih enotah.Pri predlaganju in določanju kandidatov je bilo treba misliti na to, da je z novo ustavo uveljavljeno načelo obnavljanja predstavniških teles, oziroma načelo rotacije, ki je izraženo tudi v temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. S tem ne more biti nihče dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta, izmenja pa se vsako leto polovica članov. Na ta način vsaki dve leti obnovimo polovico sestava delavskega sveta in talko omogočimo, da se v njem zvrsti čim več delovnih ljudi. S tem povezujemo izkušnje polovice sestava delavskega sveta, ki ima za seboj že eno leto dela. z novimi pobudami druge polovice, katere mandatna doba se je šele začela. Na podlagi tega načela ni mogoče letos kandidirati nobenega člana sedanjega delavskega sveta, ki mu poteče mandatna doba. Zbori delovnih ljudi so sprejeli kandidatne liste na podlagi predlogov, ki so jih podali volivci. V glavnem so na vseh zborih pred- lagali večje število kandidatov, kot pa bodo posamezne volilne enote izvolile članov v delavski svet, s čimer so omogočili večjo izbiro med kandidati in izvolitev res tistih, za katere volivci menijo, da bodo prevzeto dolžnost najuspešneje opravljali. O samem poteku in izidu volitev v tej številki ne moremo poročati, čeprav bodo ob njenem izidu volitve ž.e opravljene. Rezultate volitev bomo objavili v prihodnji številki »Našega dela«. Zbori delovnih ljudi Kandidiranje novih članov delavskega sveta podjetja in tovarne je potekalo od 7. do 15. aprila. Poleg rednega dnevnega reda je večina zborov razpravljala tudi o aktualnih poslovnih dogajanjih v podjetju. Posamezniki so zastavljali vprašanja o poslovnem položaju, delu delavskega sveta in nekaterih notranjih aktualnih vprašanjih prisotnemu predsedniku delavskega sveta tov. Klešniku ali pa zahtevali pojasnila od pristojnega vodje kadrovske službe tov. Novaka. Delovna enota — energetika, ki je hkrati tudi volilna enota, je po opravljenem kandidiranju razpravljala, v kakšni fazi je priprava za utrjevanje samoupravnosti te delovne enote. Ugotovljeno je bilo, da je sistem nagraje- vanja oz. obračun OD po učinku že ločen in deluje zadovoljivo. Porast osebnega dohodka je rezultat večjih delovnih naporov, nega urejevanja naselja, kulturnega in športnega udejstvovanja. Volilna enota »remontne delavnice« je prav tako obravnavala nekatere tovarniške probleme potem, ko so z vso odgovornostjo izbrali nove kandidate za delavska sveta. Poleg drugega so sklenili, da bodo predlagali spre- OB »PRVEM MAJU«, čestitamo članom in svojcem vseli treh kolektivov in jim želimo prijetno praznovanje! Sindikalne podružnice samoupravni organi in uredništvo »Našega dela« Po rekonstrukciji bo L papirni stroj precej daljši, zato je bilo treba stavbo »potegniti« prav do Ljubljanice. Na sliki levo: Novi podaljšek stavbe (Foto A. V.) zlasti pa boljšega gospodarjenja po uvedbi samostojnega obračuna OD. Posamezni člani enote so zastavljali vprašanja ali se bodo osnove za ugotavljanje OD korigirale navzdol, če bo porast OD stalen. Tov. Novak jim je pojasnil, da se pri reguliranju OD med posameznimi enotami upošteva dejanski učinek oziroma princip nagrajevanja po delu. Če izhaja povečani OD iz evidentnih večjih delovnih rezultatov,' korekcije niso umestne, če pa bomo ugotavljali, da so se okoliščine tj. možnosti za doseganje učinka (boljša delovna sredstva ali druge novitete) izboljšale, potem je korekcija startnih osnov potrebna. Upoštevanje takega principa je pošteno in objektivno in ga že nekaj let striktno izvajamo, torej ni strahu, da boljše delo ne bi bilo boljše plačano. Glede samih pravnih aktov o pravicah in dolžnostih delovne enote pa je bilo ugotovljeno, da osnutek pravilnika obstaja, da je v njem formalno obravnavano vse, kar zadeva odnose delovne enote z ostalimi deli podjetja in službami, da pa se tak pravilnik ne da predpisati ali podariti, temveč ga je treba izdelati in utrditi v okviru delovne enote na način, ki bo delovni enoti ustrezal, s pogojem, da tak pravilnik ne more v nobenem primeru dopuščati izkoriščanje drugih enot ali okoriščanje delovne enote na račun rezultatov podjetja z raznimi občasnimi mahinacijami, ki so seveda vedno mogoče. Volivci te enote so v celoti soglašali s takimi ugotovitvami in nedvoumno izrazili prepričanje, da je uspeh podjetja tisti, ki nam v resnici daje kruh. Razprava se je razvila tudi o tem, kdaj približno bo v resnici prišlo do modernizacije njihovih obratov, objektivno so ocenili, da je bilo na področju elektroener-gije storjenega ogromno in je ta del energetike domala moderniziran, da pa je režim okrog pridobivanja tehnološke pare obupen zaradi zastarelih naprav. Te naprave bo treba modernizirati takoj po končani investiciji premaznega stroja, preden se bo prešlo na nadaljnjo modernizacijo ali razširitev papirniških naprav. Delovne ljudi te enote so nadalje zanimali še problemi družbenega standarda, homunal- membe določil o izplačevanju rekreacijskega dodatka. Ni jim bilo všeč, da so upravičeni do rekreacijskega dodatka samo otroci, katerim se pri nas izplačuje otroški dodatek. Predložili bodo zadevo delavskemu svetu ponovno v obravnavanje tako, da bi se ti dodatki izplačevali vsem )trokom, ki so bili sicer že prej upravičeni do znižane vožnje na železnici. Obravnavali so problematiko stanovanjske gradnje, zlasti pa vprašanje povečanja obstoječega letnega kopališča. Le-to je še tako kot je bilo pred 25 leti, potrebe in dejansko uporabljanje pa je zelo naraslo. Ugotovili so, da starejši člani sicer redkeje hodijo v to kopališče, da pa je za mlajše člane kolektiva izredno pomemben rekreacijski objekt, da ne govorimo o naših otrocih. Predlagali so, da se zgradi 50-metrski bazen, če je le mogoče že letos. Volilna enota »ročna dodelava« je največ razpravljala o vprašanjih programiranja proizvodnje. To je star in znan problem, ki ga najbolj občuti ta enota na svoji koži. Neustaljen program proizvodnje posega neposredno v njihove osebne dohodke in tudi kvaliteto dela oz. opravljene storitve. Zaradi velikih sprememb pri izvajanju proizvodnega programa so morali uvesti 4 izmene, ki jim pa ne ustrezajo in bi raje delali po prejšnjem načinu. Obravnavali so najrazličnejše težave pri svojem transportu, težave zaradi prevoza zvitkov, tamburjev, vzdrževanja strojev. Na zboru je bilo očitno, da si delavci te enote želijo, da bi bili stroji čimbolj izkoriščeni, da bi se čimveč naredilo, manj režijskih ur in seveda čim višji osebni dohodek, ki logično izvira iz učinka. Tudi druge volilne enote so obravnavale vrsto, zlasti nevtralnih delovnih problemov, kar kaže, da je slehernemu delavcu našega podjetja dejansko gospodarjenje vedno bližje. Čedalje bolj se vsak zaveda, da je dobro opravljeno delo tista osnova, ki daje celotnemu procesu v tovarni izjemno velik učinek in zagotavlja prosperiteto podjetja, vsakemu posamezniku pa trdno zagotovilo za reden in dober zaslužek. Večja produktivnost in majhne zaloge nedokončanega blaga so odvisne tudi od vodstva VEVČE, APRILA — V prejšnji številki »Našega dela« smo opisali način denarne stimulacije odgovornili oseb za smotrno in načrtno vzdrževanje papirnih strojev. Danes pa bi se seznanili z obliko stimulacije za boljše delo vodstvenega kadra v oddelku ročne in strojne dodelave. Doslej so bili mojstri v oddelku ročne in strojne dodelave izločeni iz stimulativnega nagrajevanja. Na višino njihovih osebnih dohodkov je vplivalo le število delovnih ur in nadur, nadomestilo za dopuste in državne praznike ter osnovna vrednost njihovega delovnega mesta. Ne glede na to. ali je bila proizvodnja višja ali nižja, so mojstri samo na podlagi števila opravljenih in plačanih ur ter vrednosti svojega delovnega mesta dobili svoj delež iz osebnih dohodkov, ustvarjenih po »enoti proizvoda«. Velika večina delovnih mest v strojni in ročni dodelavi ima uvedeno nagrajevanje po normi. Pred leti so bili mojstri teli dveh oddelkov vezani na poprečje norme, toda ta način je bil ukinjen. Na vse večje preseganje norm je poleg prizadevnosti zaposlenih vplivala tudi boljša organizacija dela. Nosilci boljše organizacije dela v teh oddelkih so prvenstveno mojstri, toda brez vsake direktne stimulacije.. Če je npr. pri enakem obsegu proizvodnje bila višje presežena norma, je vrednost točka/tire nižja, mojster pa je dobil manj kot takrat, če je bila norma manj presežena. Vodilni kader v teh dveh oddelkih je bil destimuliran za vsako boljšo organizacijo dela, ki ima za oosledico višjo produktivnost in s tem večjo ekonomičnost tj. nižje stroške. Da bi takšno stanje odpravili ter da bi bili mojstri res spodbujeni za boljše delo. sta za stimulacijo mojstrov v teh dveh oddelkih primerna naslednja dva kriterija: gibanje produktivnosti dela in gibanje nedokončane proizvodnje. Prvi kriterij: Gibanje produktivnosti dela Produktivnost ugotavljamo iz Doba 1965 . . 1966 januar februar marec PAPIRNICA KOLIČEVO PROIZVODNJA V MARCU 1966 Izkoriščenost prolz. kapae. °/o izvirštive Marec 66 v marcu mes. plana Marec 65 1966 1965 Indeks 66/65 Papir . . . . 107,9 109.7 96.4 97.0 99.4 Karton . . 101.5 100.4 97,8 96.9 100.9 Lepenka . . . 91,7 84,2 86,9 87,8 99.0 Skupno . . . 101,6 100,2 93,7 93.9 99,8 Proizvodnja v marcu je dosegla razmeroma zelo ugoden rezultat. Posebno povečanje proizvodnje imamo pri papirju, kar je vpliv povečane proizvodne zmogljivosti PS I in razmeroma ugodnega proizvodnega asortimenta. Na planirani višini je tudi proizvodnja kartona, medtem ko proizvodnja lepenke zaostaja za planom. Manjša proizvodnja lepenke je bila zaradi pomanjkanja in ne pravočasne nabave manšet za stiskalnico lepenke. Skupna proizvodnja je v marcu za 1,6°/« nad planirano proizvodnjo in za 1,4 0/o nad proizvodnjo v lanskem marcu. Ker je indeks izkoriščenosti proizvodnih kapacitet 99,8, smo v letošnjem marcu z večjo intenzivnostjo proizvodnih zmogljivosti dosegli boljši proizvodni rezultat, povečali smo torej produktivnost. Indeks proizvodnje na zaposlenega z lanskim marcem nam pokaže 100,", torej tudi porast produktivnosti, ta pa je rezultat, poleg povečanja proizvodnje, tudi nižjega števila zaposlenih. RJ ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MARCU 1966 Plan Doseženo Papir.............................100 112,7 Celuloza......................... 100 102,9 Pinotam...........................100 101,7 Lesovina..........................100 112,9 V mesecu marcu so bili doseženi ugodni proizvodni rezultati tako pri papirju, kakor pri celulozi in pinotanu. Na višino proizvodnje papirja so vplivali predvsem razmeroma nizki zastoji na papirnih strojih in izmet, delno tudi ugodni proizvodni program (naravni za umetni tisk na III. PS). Največji vpliv pa je imela znižana zaloga nedokončane proizvodnje, ki je bila ob koncu meseca marca minimalna. Brez dvoma je tu čutiti pozitivni vpliv uvedbe ustreznega nagrajevanja na znižanje zalog nedokončane proizvodnje, seveda pa tudi izpad proizvodnje zaradi rekonstrukcije L papirnega stroja. Proizvodnja lesovine je bila v mesecu marcu dobra, vendar pa zaradi novih prebiralnih sit nižja kot v preteklih mesecih. Večina proizvodnje pa je bila pretrskava v primerjavi s predpisi, na kar je vplival tudi neustrezen les. Proizvodnja celuloze in pinotana je v mesecu marcu potekala brez večjih zastojev, to pa se odraža na visoki proizvodnji. IZKORIŠČANJE OSNOVNIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI 1965 PE Vevče......................87,4 PE Medvode....................94 - in. 1966 89,4 95,2 Znižani zastoji na papirnih strojih in kuhalnikih so pozitivno vplivali na stopnjo izkoriščanja kapacitet. Vpliv rekonstrukcije L PS je izločen. razmerja med vloženim delom in urami, ki jih predvidevajo normativi časa, na katerih sloni cenik po enoti proizvoda. Vloženo delo predstavlja število opravljenih ur in nadur. Nadure so upoštevane s koeficientom 1.5. Upoštevane niso ure dopusta in državnih praznikov. Produktivnost pa je količnik med vsoto z normativi predvidenih ur. s katero je izražen obseg in asortiment ter številom ur in nadur. Drugi kriterij: Nedokončana proizvodnja Stimulacijo za nedokončano proizvodnjo pa bomo pojasnili hkrati za ročno in strojno dodelavo. V naslednji tabeli je prikazan izračun gibanja proizvodnosti dela za ročno dodelavo. Vsota LU po ceniku 512.551 37.451 37.860 42.404 Ure iprebite na 'delu 461.894 LU, h Produktivnost 2 : 3 dela 1.109 34.061 1 099 35.443 1.068 36.594 1.159 100 99.09 96.30 104.50 V ikoloni 2 je vsota LU po ceniku za enoto proizvoda. V koloni 3 so navedene opravljene ure in nadure na delu. Nadure iso povečane za 50 0/o. V koloni 4 je izračunana storilnost iz razmerja med kol. 2 in kol. 3. V koloni 5 je prikazano gibanje produktivnosti dela. Baza za stimulacijo za doseženo stopnjo produktivnosti je dosežena stopnja v letu 1963. Zato je ta produktivnost označena s 100. Ker vemo. da vsakdo na svojem delovnem mestu lahko boljše ali slabše opravlja svoje delo. je tudi stimulacija sorazmerna z njegovimi prizadevanji. Diagram stimulacije za doseženo produktivnost bi bil za mojstre ročne dodelave kot ga kaže skica. Ko bomo ob koncu meseca ugotovili produktivnost na zgoraj omenjeni način, odčitamo iz tabele višino stimulacije. Z ugotovljeno dinamiko (kol. 5) pomnožimo vrednost delovnega mesta Diagram 1 mojstrov v ročni dodelavi. Kako to izgloda, kaže spodnja tabela: Doba 1965 . . 1966 januar . februar Produk- tivnost 100 Vrednost delovnega mesta izmen. prectde- rnojster lavec vodja EE 250 99.09 248 96.50 235 104.50 270 253 221 254 190 188 179 205 Stimula- cija 100 99 94 108 Iz tabele je razvidno, da bi vodja EE imel v januarju vrednost delovnega mesta 248 in februarju 255 točk. To pomeni, da je bila v teli dveh mesecih nižja produktivnost dela kot v preteklem letu. Na enak način bi ugotovili vrednost delovnega mesta tudi za izmenske mojstre in preddelavce. Če pa bi produktivnost porasla, potem bi bila tudi vrednost delovnega mesta višja. Ugotavljanje produktivnosti dela v strojni dodelavi = Doba Vsota LU po ceniku Ure prebite na delu LU/h Produktivnost dela m 1965 .... . . . 86.181 127.862 0.674 100 — 1966 januar . . . . . 6.499 10.574 0.615 91 = februar . . . . 7.171 10.022 0.715 106.08 marec . . . . . . 8.586 10.951 0.766 113,65 V koloni 2 so navedene LU po ceniku za enoto proizvoda. V koloni 5 .so navedene ure in nadure, prebite na delu. Nadure so povečane za 50 °/o. V koloni 4 izračun storilnosti. Doba Produk- Vrednost delovnega mesta Stimula- tivnost vodja EE izmen. mojster eija 1965 .... . . . 100 240 255 100 1966 januar . . . . . 91,25 204 200 85 februar . . . . . 106.08 264 258 110 marec . . . . . . 115.65 283 277 118 Iz tabele je razvidno, da bi imeli mojstri januarja nižjo, v februarju pa višjo vrednost delovnega mesta. V marcu bi prejeli 15 %> na vrednost delovnega Vedno znova, zlasti pa pri remontih in konstrukcijah je treba novih nadomestnih delov. Na sliki: Strugar I. Franc Jagodič oh stružnici. (Foto A. V.) Za bolnišnico 30.000. 000 S din VEVČE, APRILA — Gradnja ljubljanske bolnišnice je nujna za vse slovensko prebivalstvo. Težave pa so s sredstvi za gradnjo. Način zbiranja teh sredstev je dokaj težaven in tudi počasen. Uvideti potrebo in pomagati investirati pa je dolžnost vseh razumevajočih. Delavski svet PE Vevče je o tem razpravljal in potrdil predlog, da prispevamo delež v znesku 30,000.000 S din. Del tega deleža smo vplačali v obliki obveznic skopskega posojila, drugi del obveznosti pa bomo poravnali pozneje. Za pomoč Indiji 2.000. 000 S din VEVČE. APRILA — Znano katastrofo, ki je prizadela indijsko ljudstvo bi kaj težko ublažili, če ne bi tej prijateljski deželi pomagali z vsemi možnimi sredstvi. Zaradi suše bo letošnja žetev dala ljudstvu Indije komaj 49 “/o letnega pridelka, kar že povzroča lakoto in ogroža življenje milijonov otrok, mladine, mater in ostalega prebivalstva. Humana akcija o zbiranju pomoči je tudi med našim kolektivom našla plodna tla. Zato se ji je kolektiv pridružil. Delavski svet PE Vevče je o tem razpravljal in sklenil darovati 2,000.000 S din v sklad Jugoslovanskega rdečega križa za pomoč Indiji. Izplačilo omenjenega zneska je šlo iz osebnih dohodkov iznad cenika. Delo med šolskimi počitnicami VEVČE, APRILA — Kakor vsako leto med šolskimi počitnicami, bomo tudi letos sprejemali učence in dijake na počitniško delo. Lani je bil naval za sprejem izredno velik. Iz posameznih EE so želeli čim večje število učencev, nazadnje pa se je izkazalo, da določeno število teh učencev in dijakov ni imelo kaj delati. Zato smo letos prisiljeni, da sprejem na počitniško delo skrčimo na minimum, torej za tista delovna mesta, kjer je to res potrebno. Da ne bi kasneje prihajalo do kakšnih nesporazumov, obveščamo že sedaj vse člane kolektiva, da bomo izključno sprejemali samo otroke, ki so stari 15 let in bodo še nadaljevali šolanje. V poštev pridejo samo otroci članov kolektiva. Prednost bodo imeli, otroci, ki so zaradi slabega socialnega položaja staršev nujno potrebni zaslužka med počitnicami. Ker računamo, da bomo lahko sprejeli samo 30 do 40 učencev, in to večinoma za plet je proge, prosimo starše, da čimprej prijavijo svoje otroke. Prijave sprejema kadrovski sektor. L P. Z vrednostjo delovnega mesta, ugotovljeno na ta način, pomnožimo število opravljenih ur in dobimo vsoto točkaitir. S tako povečano ali pomanjšano maso točka./ ur sodelujejo vsi mojstri v količini OD po enoti proizvoda. Stoodstotni ali neizpremenjeni pro-duiktivnosti dela je ustrezna ne-izpiremenjena oziroma stoodstotna vrednost delovnega mesta. V ikoloni 5 je naveden nivo pro-dinktivnoisti. Baza je tudi pri strojni dodelavi dosežena stopnja produktivnosti v letu 1965. mesta. Isto kot za ročno dodelavo velja tudi za strojno: osnovna vrednost delovnega mesta je sorazmerna produktivnosti, doseženi v lanskem letu. (Nad. na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. strani) Drugi kriterij: Obseg nedokončane proizvodnje Sklepi samoupravnih organov Čim večja je zaloga nedokončane proizvodnje, tein večje obresti plačuje podjetje. Obrestna mera je 4'Vo. Pri nas leži večina nedokončane proizvodnje v strojni in ročni dodelavi. Določena količina nedokončane proizvodnje je nujna in je posledica tehnološkega procesa proizvodnje papirja. Ni pa priporočljiva prekomerna količina. Količina . Vseh sedem 2)0nedokončane Zaloga je mojstrov proizvodnje več manj doto! zgubi 1965 ............. 565 ton — — — — 1966 januar.......... 595 ton 94- ton 37.600 februar......... 587 ton 22 ton 8.600 marec........... 305 ton 152 toni 60.800 V nedokončani proizvodnji so dostikrat tudi izdelki, ki niso kvalitetno izdelani, čakajo, morda jih le prodamo po nižji ceni. To čakanje je slaba usluga, kajti nedokončan papir se poškoduje, zavzema prostor, povečuje stroške itd. Od ene tone plača podjetje mesečno okoli 800 din obresti. Če v strojni in ročni dodelavi s smotrno organizacijo dela uspejo mojstri znižati količino nedokončane proizvodnje, naj bodo na tem prihranku obenem s skladi podjetja udeleženi tudi mojstri. Zaenkrat poizkusimo 50 : 50. Za vsako tono nedokončane proizvodnje iznad ali izpod poprečne zaloge nedokončane proizvodnje v letu 1965 ) mej mejo ali pa zgubijo 400 din bruto osebnih dohodkov. Ker je mojstrov v ročni iu strojni dodelavi sedem, se ta znesek razdeli med vseh sedem. V marcu je osnova znižana zaradi rekonstrukcije J. PS od 565 na 457 ton. Vsak mojster bi v januarju zgubil 3369 (lin neto. Zneski za stimutacijo znižanja nedokončane proizvodnje gredo v breme OD iznad cenika po EP. Oba pred loga smo posredovali mojstrom ročne in strojne dodelave. Mojstri ročne dodelave so predlog dobro preštudirali in se soglasno odločili za tovrstno stimulacijo. Mojstri strojne dodelave pa se zaenkrat še niso odločili, ker bodo počakali, da se vrne vodja oddelka. Pri ugotavljanju produktivnosti je določena tehnična težava. Ker hočemo nagrajevanje iz tega naslova obračunati takoj po zaključku meseca za pretekli mesec, ne moremo do 5. v mesecu dobiti vse bremenitve in dobropise delovnega časa v strojni im ročni dodelavi. Teh sprememb je morda za 100 ur. To razliko pa bi obračunali pri izračunu produktivnosti za naslednji mesec. Komisija za nagrajevanje in delavski svet tovarne sta ta predlog sprejela. Ker so mojstri ročne dodelave sporazumni s predlogom, je delavski svet odločil, da se stimulacija zanje uveljavi takoj z marcem in sicer poizkusno, za šest mesecev. Poizkusno pomeni, da se pozitivni rezultati obračunajo in izplačajo, negativni pa ne, vse dokler traja poizkus. V tem razdobju pa bomo z analizo rezultatov spremljati vse okoliščine in po potrebi tudi predlagali spremembe. Naravna in sintetična vezivna sredstva za premazne papirje VEVČE) APRILA — V zadnjem času se je v svetu zelo razširila proizvodnja in s tem tudi poraba premaznih papirjev. Tudi za nas je to zelo aktualni problem, saj bomo kmalu tudi sami začeli izdelovati to vrsto papirja. Pri pripravi premaznega papirja pa so važna vezivna sredstva in ta bomo na kratko opisali. Vezivna sredstva lahko razdelimo v naravna in sintetična. Med prve štejemo živalski klej, želatino. škrob, kazein, sojo, protein, k arboxi metil cehi ložo CMC in še druge celulozne derivate. Med sintetična vezivna sredstva pa prištevamo disperzije polimerizatov na bazi estrov akriloVe kisline. Initadienstirola, buitadienstlirol-akrilonitril, polivinilacetat, poli-vinil-alkohol (topljen v vodi). Živalski klej je bil prvo vezivno sredstvo, ki se je nasploh uporabilo za premaz. Danes ne igra več tako važne vloge, uporabljamo ga le za specialne produkte in še to v zelo majhnem obsegu. Nasprotno pa se uporablja želatina v veliki meri za premaz pri pripravi fotopapirjev. Bolj splošni uporabi želatine pa nasprotuje njena visoka cena. Škrob pa je najvažnejše in najbolj ceneno vezivno sredstvo, čeprav je njegova zmožnost vezanja pigmentov za 20 "/o manjša kot pri kazeinu. Škrobni premazi se odlikujejo s svojo belino, nizko viskoznostjo in slabim lastnim vonjem. Zaradi majhne absorpcije olja in zaradi slabe obstojnosti nasproti vodi, tiskarji ne cenijo s škrobom premazane papirje tako. kot tiste s kazeinom. Premazne barve, uporabljene s škrobom, se manj penijo kot s kazeinom in so tudi bolj odporne proti bakterijam. Nalivni škrob, kot na primer krompirjev in koruzen. ne igra v premazu nobene \ loge zaradi visoke viskoznosti raztopin. Tako imenovani topni škrobi so suhi nalivni škrobi, s praktično neizprcmenjeno viskoznostjo. Interesantne za premaz so predelane škrobne vrste z nizko viskoznostjo in dobro topnostjo. Škrob se sestoji iz amiloze in amilopektina. Arni,loža z linearnimi molekulami ima visoko zmožnost vezanja pigmentov, vendar zviša viskoznost močneje kot ami-lopektin s svojimi razvejanimi verigami. Pri predelavi škroba zaradi znižanja viskoznosti pa amiloza močneje zgubi na zmožnosti vezanja pigmentov, kot pa amil opeklin. Zaradi tega naj bi vsebovali za premaz predelani škrobi čim manj amiloze. V poštev pridejo naslednji: a) Dekstrin: pripravimo ga z raztapljanjem škroba s kislinami pri srednji temperaturi, ali pa z raztapljanjem z dodatkom kisline pri visoki temperaturi. Na zadnji način pripravljeni dekstrini imajo boljše lastnosti vezanja pigmentov. Od vseh prirejenih škrobov imajo dekstrinove raztopine najnižjo viskoznost. Uporabljajo se za pripravo zelo odpornih premaznih barv. (Nadaljevanje prihodnjič) PRVI DEL NAČRTA ZA INVESTICIJE POTRJEN VEVČE, APRILA — Večno pomanjkanje sredstev za najnujnejše investicije je vplivalo tudi na potrjevanje letošnjega načrta. Na seji DS so obravnavali ta načrt in potrdili razdelitev 122,169.000 S din. Po načrtu je največji del namenjen za ureditev oljne kurjave parnih kotlov in za nove naprave za mokro razpuščanje izmeta. Prek 10 milijonov S din pa je bilo namenjenih Zavodu za melioracijo krasa, kjer naj bi plantaži-rali nasade, ki bi prišli v poštev tudi za papirno industrijo. KOLIČEVO, APRILA — V mesecu marcu sta bili dve seji upravnega odbora in eno zasedanje delavskega sveta. Upravni odbor je razpravljali o kadrovskih problemih, o pravilniku o delovnih razmerjih, imenoval komisije za sestavo pravilnika o delitvi sredstev za oddih in rekreacijo, obravnaval probleme transporta in svoje predloge posredovaI v obravnavo in potrditev DS. Delavski svet je po obravnavi sprejel plan izobraževanja in plan porabe sredstev sklada za kadre za leto 1966. V lotu 1966 bodo organizirane naslednje oblike strokovnega, družbeno-političnega in tehničnega izobraževanja v podjetju in izven njega ter bodo zato porabljena naslednja sredstva sklada za kadre: Plan osebnih dohodkov za leto 1966 ...................... 1.300,000.000 Plan sklada za kadre: 2,5 0/o bruto osebnih dohodkov....................... 32,500.000 iz materialnih stroškov — nagrade vajencem . . . 5,500.000 iz osebnih dohodkov — Deizinger...................... 2,000.000 , 40,000.000 Plan izdatkov: Izobraževanje v podjetju: 1. Šola za poklice v papirni industriji (17 ljudi) . . . 300.000 2. Tečaj za ročno dodel. papirja in kartona (13 žensk) 320.000 3. Seminar »Psihologija dela« za predstojnike .... 100.000 4. Seminar REF A za predstojnike.............. 1,400.000 5. Strokovne ekskurzije ..................................... 500.000 6. Počitniška praksa dijakov raznih šol.................... 2,000.000 7. Seminarji in predavanja za člane samoupravnih orgmiov in množičnih organizacij............ 200.000 8. Nagrade vajencem ...................................... 5,500.000 10,320.000 Izobraževanje izven podjetja: 1. Štipendije študentom in dijakom na fakultetah, srednjih šolah in indutrijskih šolah . . . . . . 2,700.000 2. Internatska oskrba dijakov papirniške šole .... 2,200.000 3. Prevozni stroški dijakov.................... 200.000 4. Dodatna štipendija na uspeh................. 450.000 5. Šolnina dijakov industrijske papirne šole .... 3,500.000 6. Počitniška praksa — nagrade dijakom (6-mesečnu praksa) ................................................. 2,300.000 7. Šolnina in internatska oskrba za nove učence industrijske papirne šole.......................... 600.000 8. Šolnina za izredne dijake in študente..... 4,200.000 9. Šolnina na šolah za splošno izobraževanje odraslih 330.000 10. Razni seminarji in posvetovanja s področja tehnike, komerciale, računovodstva, kadrov, HTV . . . 900.000 11. Seminarji, tečaji in posvetovanja družbenoekonomskega, političnega in Industrijskega značaja . . . 400.000 12. Nabava strokovnih knjig in revij............ 500.000 15. Šolnina in internatski stroški za vajence .... 600.000 18,680.000 14. Združenju Papirles I °/o od bruto OD za strokovne šole in fakultete za papir.............................. 13,000.000 Rekapitulacija: Izobrazba v podjetju......................................... 10,320.000 Izobraževanje izven podjetja............................... 18,680.000 Združenje Papirles............................................ 15,000.000 42,000.000 Primanjkljaj, ki ga bo treba kriti iz drugih virov . . 2.000.000 Na podlagi dogovora med Komunalno lian k o Domžale in našim podjetjem bo mogoče v letu 1966 kreditirati individualno stanovanjsko gradnjo na podlagi združevanja sredstev. Po tem načinu bi podjetje iz sklada skupne porabe namensko vročilo 2/3 sredstev za kreditiranje. Komunalna banka pa bi pri kreditiranju sodelovala z 1/3 sredstev. Podjetje bd vložilo sredstva pri Komunalni banki pri Dela na stanovanjskem bloku v Radomljah dobro napredujejo I «/o obrestni meri, banka pa bi odobravala po 2 n/i> letno. Zaradi takega načina skupnega kreditiranja Individualne stanovanjske gradnje je delavski svet sprejel naslednja sklepa: 1. Sredstva za nakup stanovanj v znesku 15,000.000 din, ki so bila odobrena za nakup stanovanj iz sklada skupne porabe z odločbo DS na 22. zasedanju dne 24. 11. 1966, se v primeru, če ne bo na razpolago novih stanovanj, lahko uporabijo za kreditiranje individualne gradnje in prenesejo na stanovanjski sklad Papirnice Količevo. 2. Zaradi skupnega kreditiranja individualne stanovanjske gradnje Papirnice Količevo im Komunalne banke Domžale, se sredstva skupne porabe podjetja v znesku do 34,000.000 din v smislu 44. člena pravilnika sklada prenesejo na Komunalno banko. Medsebojni odnosi pri vlaganju sredstev skupne porabe in odobravanju kandidatov se uredijo s posebno pogodbo med Papirnico Količevo in Komunalno banko Domžale. Tov. pravnik je prisotne člane seznanil z delom komisije za sestavo pravilnika o delovnih razmerjih, ki je dala izdelani osnutek pravilnika v obravnavo delavcem po ekonomskih enotah, kjer so člani dali svoje pripombe in predloge na pravilnik. O osnutku in zbranih pripombah ter predlogih je razpravljal upravni odbor ter glede pripomb zavzel svoje stališče. Tov. pravnik je nato članom DS obrazložil vse pripombe, ki se nanašajo na pravilnik o delovnih razmerjih. Po razpravi na te pripombe, so člani delavskega sveta sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih, ki bo objavljen v glasilu Naše delo. Na predlog osnovne organizacije podjetja je delavski svet sprejel naslednje sklepe: ■ Vsi sestanki organizacij in organov upravljanja naj bodo odslej izven delovnega časa. Ta sklep se dostavi tudi občinskim forumom, ki naj ne kličejo na sestanke naše ljudi v delovnem času, razen v izjemnih primerih. ■ Proučijo naj se možnosti o ustanovitvi razvojnega oddelka podjetja, pri čemer je treba proučiti celotno sedanjo organizacijo podjetja. ■ Takoj naj se prične z izdelavo srednjeročnega plana razvoja podjetja, ki naj zajame celotni razvoj podjetja do leta 1970. Na predlog upravnega odbora je delavski svet imenoval komisijo za sestavo pravilnika o uporabi sredstev za oddih in rekreacijo, ki jo sestavljajo: Ernest Seil-nacht, Sandi Rihtar, Franc Pančur. Marjan Kotnik, Milan Korošec. Imenoval je tudi komisijo za ureditev problematike surovin in transporta. Komisijo sestavijajo: Dušan Kosmina, Jakob Zanoškar, ing. Avgust Pavlin, Roman Kopač, ing. Janez Mežan, Niko Dežela in Rudi Bensa. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se delavcem, ki bodo odšli na preventivno zdravljenje, odobri 7 dni izredno plačanega dopusta. Upravni odbor je obravnaval tudi pritožbo kolodrobcev lepenke, ki so' se pritožili na število točk. Pritožbi se me.ugodi in se bo to vprašanje reševalo ob sestavi novega pravilnika za delitev osebnih dohodkov. Tarifna komisija II. enote je predlagula, naj se inštalaterju I. dodeli naslov mojstra inštalaterske delavnice. Predlog komisije ni bil sprejet, in se bo vprašanje obravnavalo, ko bo izvedena reorganizacija po enotah. Pritožil se je Maks Stefanovič, ker njegovo delo razkladanje premoga z mehansko lopato ni normi,rano in ne zasluži toliko, kot bi lahko. Upravni odbor je dal nalog tehnični službi, da to delo nonmira. Upravni odbor je odobril Magdi Ferjančič leto dni brezplačnega dopusta za študij angleškega jezika. Tov. Tomaž Trampuž pa po sklepu lahko ostane v podjetju še eno leto dni po upokojitvi. Nadomestilo za K-15 Pri rekonstrukciji neumorno delajo domači ključavničarji. Na sliki: Jermenar Polde Potočnik in ključavničar Ivan Peterca pri delu Sklepi DS Tovarne celuloze Medvode KOLIČEVO, APRILA — V zadnjem mesecu je skoraj po vseh podjetjih in med samimi delavci najbolj aktualno vprašanje, kdo in koliko denarnih sredstev naj dobi kot nadomestilo za ukinjeno vozovnico K-15. To je predvsem razumljivo, saj so dopusti pred nami in delavci že planirajo, kje bodo smotrno izkoristili svoj letni dopust. Pri nastopu dopusta do letošnjega leta ni bilo toliko nejasnosti in problemov', ki so nastale ravno z ukinitvijo vozovnice K-15. Zaposleni delavec je pred ukinitvijo imel za sebe in za svoje nepreskrbljene svojce vozovnico, in ga ni morilo vprašanje, kako bo letos — za koga in na koliko denarnih sredstev je upravičen. Po ukinitvi vozovnice K-15 ni nihče računal, da se bo vsa stvar tako zapletla. Vprašanje nadomestila za vozovnico bi moralo biti rešeno že v lanskem letu, preden je bila vozovnica ukinjena. Danes pa iščemo po podjetjih izhod iz tega labirinta, formiramo komisije za sestavo pravilnika o delitvi sredstev za oddih in rekreacijo. Delo komisije ne bo lahko, ker bo morala pri sestavi pravilnika upoštevati precej momentov, ki bodo vplivali na delitev teh sredstev (socialno stanje delavca, smotrno izkoriščanje dopusta, vprašanje nepreskrbljenih svojcev itd.) Kdo je upravičen do sredstev za K-15, to je eno od bistvenih vprašanj. Pred ukinitvijo vozovnice so jo prejemali vsi zaposleni delavci in njihovi nepreskrbljeni svojci ne glede na to, ali so jo izkoristili ali ne. Če gledamo s tega stališča, ugotovimo, od regresa za vožnjo ne bi smeli izločiti nepreskrbljenih svojcev elana kolektiva. Torej, denar za vožnjo naj bi se vsem zaposlenim delavcem in njihovim nepreskrbljenim svojcem izplačeval v gotovini »na roko«. S tem bi bili vsi zaposleni v enakem položaju ne glede na to, ali uporabijo javna prevozna sredstva ali ne. Vsi vemo, da v času letnih dopustov potuje precejšne število naših delavcev na dopust z lastnimi prevoznimi sredstvi. Pri določitvi sredstev za vožnjo je več možnosti in sicer: — da nadomestilo za vožnjo prejmejo samo aktivni člani kolektiva, — da sredstva za vožnjo prejmejo samo delavci, ki bodo v letošnjem letu smotrno izkoristili svoj letni dopust, — da nepreskrbljeni svojci člana kolektiva prejmejo znesek za vožnjo v isti višini kot član kolektiva ali pa nekoliko nižji znesek. Otroci od 3. do 10. leta pa naj bti prejeli 50 Vo znesek od vsote, ki jo bo prejel nepreskrbljen svojec člana kolektiva. Po mojem mnenju sta prvi dve varianti nesprejemljivi, ker bi s tem onemogočili letovanje delavcem, ki imajo družine in nizke oziroma srednje osebne dohodke. Po sedanjih določilih se poleg regresa v višini 500 din na dan dopusti lahko regresirajo tudi iz sklada, v katerega se stekajo sredstva od 1,5 % bruto osebnih dohodkov. Tudi del teh sredstev naj bi se delil med delavce ob nastopu dopusta po merilih, ki jih bo predpisoval pravilnik. Ta sredstva naj bi prejemali samo člani kolektiva, ki bodo preživeli svoj dopust na morju, v planinah ali v drugih letoviških krajih. Pri določevanju regresa pa ne moremo iti mimo dejstva, da na dopust ne potuje samo član kolektiva, temveč tudi njihovi družinski člani. Takoj nastane vprašanje, kako je z regresom za nepreskrbljene družinske člane kolektiva. Po našem mnenju, naj bodo v primerih, ko član kolektiva smotrno izkoristi dopust, upravičeni do regresa tudi njihovi nepreskrbljeni svojci. Regres za dopuste naj bi prejeli v isti višini kot član kolektiva. Otroci do 10 let starosti pa 50 °/o višine regresa. Iz sklada je nujno nameniti tudi del sredstev za regresiranje voženj s tovarniškim avtobusom. Vsak član kolektiva naj bi imel na leto pravico do ene brezplačne vožnje, oz. do 400 km, za vse druge vožnje pa' naj bi člani kolektiva plačali polovični znesek lastne cene avtobusa. MEDVODE, APRILA — Delavski svet Tovarne celuloze Medvode je na svojem 8. rednem zasedanju dne 25. III. 1966 sprejel nekaj važnih sklepov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejetje pravilnika o delovnih razmerjih. Sklepanje o sprejetju tega pravilnika je bilo še toliko bolj pomembno an odločilno za delovno skupnost tovarne, ker bo imela delovna skupnost tovarne skladno z določili statuta položaj delovne skupnosti podjetja pri urejanju delovnih razmerij, ki jih bo v celoti in dokončno urejala sama ali po svojih organih upravljanja. Delavski svet je soglasno sprejel pravilnik z nekaterimi dopolnitvami ter spremembami. V zvezi s prejetjem pravilnika je bil sprejet sklep, da se ukinejo denarne kazni za zamude ter se proti zamudnjkom ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti. Delavski svet je sprejel tudi nekaj dopolnitev in sprememb v sistematizaciji delovnih mest. Člani delavskega sveta so bili seznanjeni s sklepi DS jJodjetja o razpisu volitev v DS tovarne in DS podjetja. Na predlog stanovanjske komisije je delavski svet odobril posojila iz sklada skupne porabe v višini 2 milijona starih din naslednjim članom delovne skupnosti, ki bodo gradili stanovanja v okviru zadruge: Cvetka Rus, Franc Raduha, Anton Ceglar, ing. Janez Primožič, Janez Gašperin, Riiko Poženel, Anto Ra-šič, in Vera Vilar. Nadalje je na predlog stanovanjske komisije bilo odobrenih nekaj posojil za individualno gradnjo in sicer Francu Dobnikarju — 500 tisoč starih din. Karlu Fertinu — 700 tisoč starih din, ing. Matevžu Barletu — 1 milijon 400 tisoč starih din, Milki Trček — 600 ti-sod starih din, Majdi Fras — 400 tisoč starih din, Vidu Mravljetu — 1 milijon starih din, Cilki Bertoncelj — 300 tisoč starih din, Anotu Plešcu — 300 tisoč starih din, Karlu Kavčiču — 400 tisoč starih din in Antonu Jamniku — 400 tisoč starih din. Vsa posojila, tako za zadružno kot za individualno gradnjo so odobrena za dobo 30 let z 2% obrestmi, s tem, da se mora posojilojemalec obvezati, da bo vrnil ostanek posojila v roku 3 mesecev, če mu preneha delo v tovarni po njegovi krivdi. V primeru, da zaseda tovarniško stanovanje, ga bo moral izprazniti ob vselitvi v svoje stanovanje. Delavski svet je izključil iz delovne skupnosti delavca Šahino-vič Salilia zaradi samovoljnega prenehanja z delom. Predlog komisije o izključitvi delavca Šahinovič Mehmeda zaradi hujših kršitev delovne dolžnosti ni bil izglasovan ter bo proti imenovanemu ukrepala komisija v okviru svojih pristojnosti. Na predlog delovne konference sindikalne podružnice je delavski svet sklenil, da bi za pomoč prebivalcem Indije, ki jih je prizadela velika suša, prispevali 1,5 odstotka osebnih dohodkov po ceniku. LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU PAPIRNICE VEVČE VEVČE, APRILA — Naš počitniški dom »Pinota« pri Novi-gradu v Istri bo začel sprejemati goste od 1. junija in bo odprt do vključno 9. septemlbra. Letovanje v domu je 10-dnevno in razporejeno v 10 skupin: SkLipina Od Do prihoda novih gostov i. 1. VI. 11. VI. n. H. VI. 21. VI. ni. 21. VI. 1. VIL IV. i. vir. 11. VIL v. 11. vri. 21. VIL VI. 21. VIL 31. VIT. Vil. 31. VIL 10. vm. VLIL 10. VIII. 20. VILI. IX. 20. Vlil. 30. VIII. X. 31. Vlil. do 10. ure 9. IX. Vsem tistim, ki ga do sedaj niso spoznali. naj povemo. dom v lepem borovem gozdičku ob morju v bližini N( grada. Razpolaga z 92 posteljami. Od tega je 72 postelj v 18 vikend hišicah in 7 sob z 20 posteljami v izidani stavbi. Dom ima lastno restavracijo in bife. Televizijski program gostje lahko spremljajo na terasi dama. Na razpolago je tudi balinišče. Sončni bojler omogoča kopalcem prijetno prho. Gostje, ki stanujejo v vikend hišicah, imajo možnost parkiranja osebnih avtomobilov v senci poleg vikend hišic. Že prve dni aprila smo začeli zbirati prijave članov našega kolektiva, ki želijo letovati v počitniškem domu Piineta. Hoteli bi čim prej vedeti, kdaj bodo člani kolektiva letovali in koliko jih bo letovalo v našem počitniškem domu. Počitniški skupnosti pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljaua-Moste-Polje smo odstopili za celo sezono 12 postelj v treh vikend hišicah. V nadomestilo nudi počitniška skupnost delavcem našega kolektiva letovanje v Bohinju in Kranjski gori. v Crikvenici, Portorožu in na Velikem Lošinju. Letos me zbiramo prijav za letovanje v domovih počitniške skupnosti, ker to naši delavci urejajo sami neposredno s počitniško skupnostjo. V letošnji sezoni želimo usmerjati poslovanje našega počitniškega doma tako, da ne bi delal z izgubo. To bomo lahko dosegli le pod pogojem, če bodo kapacitete skozi vso sezono polno zasedene. V mesečni maju bomo ponudili v zakup interesentom izven našega kolektiva vse postelje, ki ne bodo zasedene po članih kolektiva in njihovih družinah. Domačim interesentom izven našega kolektiva nudimo pcnzionske usluge po 'naslednjih cenah: N din t. v juniju in septembru: za odrasle . . 19.00 za otroke rojene v letu 1956 in mlajše 15.00 2. v juliju in avgustu: za odrasle . . 23.00 za otroke rojene v letu 1956 in mlajše 17,00 3. Hrana — za goste, ki ne stanujejo v domu Pineta: Junij, september Julij, aivgust N din N din — zajtrk . . 3,00 3,00 — kosilo . . 9.00 10.00 — večerja . . 6,00 7,00 Cena za oskrbni dan je v letošnji sezoni nekoliko višja v primerjavi z lanskim letom, ker so porasle tudi cene živil in storitev. Kljub temu pa so cene penzionskih uslug v našem domu in domovih počitniške skupnosti Moste-Polje nižje od cen v večini drugih počitniških domov. Mesto upravnika v počitniškem domu v Novigradu bo letos spet prevzel tovariš Ham. Na sliki: Pred shrambo na Jelovici Letos imajo člani našega kolektiva zelo ugodne možnosti za letovanje. Dejstvo je namreč, da denar, ki ga delavec dobi za rekreacijo, zadostuje.za kritje 10-dnevnaga penziona v domu Pineta. Tistim, ki bodo letovali v juniju in septembru, pa zadostuje ta denar še za prevozne stroške. Lahko torej trdimo, da ima naš delavec letos praktično brezplačno 10-dnevno bivanje v počitniškem domu Pineta. Zato lahko upravičeno pričakujemo večje število gostov, predvsem' v juliju in avgustu. Želeli pa bi, da letujejo v juniju in septembru družine, ki nimajo šoloobveznih otrok, samski delavci in upokojenci tovarne. Za goste, ki bodo letovali v našem počitniškem domu in ne bodo uporabili lastnih prevoznih sredstev, bomo organizirali skupinske prevoze z avtobusom. ičlanom kolektiva lin gostom počitniškega doma Pineta želimo pijetno letovanje! V. Š. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju KOLIČEVO, APRILA — V četrtek. 31. 111. 1966 je bilo zaključeno občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju za leto 1966. Tekmovanje je bilo na kegljišču v Domžalah in Jaršah. Tekmovalo pa se je v borbenih igrali ter v disciplini 2 X 100 lučajev (ekipa po trije tekmovalci). Vsaka ekipa je morala nastopiti enkrat v Domžalah, drugič v Jaršah, zmagala pa je tista, ki je na obeh kegljiščih podrla največ kegljev. Za letošnje prvenstvo se je prijavilo kar 40 ekip iz 10 sindikalnih podružnic, toda nekateri mislijo. da je že dovolj, če ekipe samo prijavijo. Tako npr. sindikalna podružnica Lek Mengeš, Le-ti so prijavili 6 ekip (trojke) in še eno ekipo za borbene igre. toda na kegljišču se ni pojavila niti ena ekipa. Enako tudi Strokovni izobraževalni center, samo s to razliko, da so prijavili samo eno ekipo. S tem so povzročili neprijetnosti organizatorjem, saj so postavili na glavo ves razpored tekmovanja. Na letošnjem prvenstvu je bilo opaziti viden napredek tako kvalitetno. še posebno pa je razveseljivo. da je tokrat nastopilo kar okrog 150 tekmovalcev iz 8 sindikalnih podružnic. Če primerjamo število nastapajočih z nastopajočimi iz predhodnih podobnih tekmovanj, opazimo, da se je število več kot podvojilo. Tako je na lanskoletnem občinskem sindikalnem prvenstvu nastopilo nekaj več kot 60 tekmovalcev. K tej množičnosti je prav gotovo največ pripomoglo novo štiristezno kegljišče v Domžalah. Nekatere sindikalne podružnice že imajo na kegljišču redne treninge, seveda je to še bolj rekreacijskega značaja, to pa je tudi namen tega treninga in tekmovanja. Papirnica Količevo je sodelovala na tem tekmovanju kar z 8 ekipami. Med temi ekipami je tudi ženska ekipa in pa ekipa mladincev. Za posamezne ekipe Papirnice Količevo so nastopali: Ekipa Jarše Domžale Skapaj Me- sto Rezul tat L Vavpetič V. . . . . 452 416 848 ) Majhenič .... . 374 '584 758 [ L 2425 Vavpetič A. . . . . 414 403 817 J II. Mežan . 587 362 749 ) Pleško . 354 385 739 l III. 2202 Skok . 355 361 714 J III. Svetlin . 355 346 699 ) Laznik . 325 334 659 \ VIII. 2073 Poljanšek .... . 345 370 715 1 IV. Sonc — 399 599 1 Lukman .... . 376 412 788 } XIV. 1934 Volčini . 354 393 747 | V. Zule . 3(28 — 328 ) Pelan . '330 336 666 ) XXVII. 1511 Klopčič .... . 253 264 317 J VI. Bevk . 326 322 648 | Rutar F .504 — 304 \ XXIX. 1307 Rutar D . 355 — 355 J Mladinci Zabret . 291 311 602 1 644 Avbelj . 528 316 XXVIII. 1840 Gaber . 324 270 594 I Ženske Zajc . 318 328 646 1 Srebotnjak . . . . 258 261 519 } XXI. 1700 Pančur . 246 289 535 J Vrstni red občinskega sindikalnega prvenstva: zmagala je ekipa Papirnice Količevo v postavi Vavpetič V.. Majhenič, Vavpetič A. Ta ekipa je tudi edina. Smučarji z Zelenice VEVČE, APRILA — Dne 19. marca je bilo na Zelenici I. občinsko sindikalno prvenstvo občine Moste-Polje v veleslalomu. Prvenstvo je bilo za mladince, članice, člane in starejše člane. Proga za članice in starejše člane je bila dolga 700 m s 100 metri višinske razlike in 11 vratci, člani im mladinci pa so pomerili svoje moči in znanje na 1700 m dolgi progi z 230 m višinske razlike in 33 vratci. Ekipni prvak za leto 1966 je postal Saturnus, drugi je bil In-dos, tretje mesto pa je zasedla Papirnica Vevče. Med starejšimi člani je zasedel prvo mesto Albin Vengust. Podrobnejši rezultati pa so: Starejši člani: 1. Albin Vengust (Papirnica Vevče) .................44.8 2. V:ktor Jarc (Saturnus) 50.8 3. Dimitrij Kobilica (Saturnus) ....................5il.l 4. Janez Deisinger (Saturnus) .....................55.4 5. Milan Bekš (Saturnus) 57.0 itd. Med člani je zasedel prvo mesto Andrej Pirkmaier. 1. Andrej Pirkmaier (Papirnica Vevče) . . . 1.52.9 2. Vito Poljanec (Saturnus) ..................... 1.57,1 3. Sašo Kralj (Saturnus) 1.57,3 4. Matija Zadelj (Saturnus) ......................2.05.0 5. Edo Lampič (Saturnus) ......................2.06.0 itd. Marjan Pavšič je zasedel solidno deveto mesto. Andrej Za-pušek pa je zaradi padca odsto-pil. ker se mu je odpela varnostna vez. Skoda je edino to. da se tega tekmovanja ni udeležila nobena članica in noben predstavnik mladine iz naše tovarne. Občinsko sindikalno prvenstvo občine Moste-Polje bo postalo tradicionalno. A. P. ki ima poprečno nad 800 podrtih kegljev. Drugo mesto je zasedla ekipa občinske skupnosti Domžale v postavi: Količ, Vidmar, Peterka. Tretje mesto pa zopet Papirnica Količevo, za katero so tekmovali ing. Mežan. Skok in Pleško. Omeniti moramo nesrečo, ki jo je imela ekipa Papirnice, v kateri so tekmovali Volčini. Sonc in Lukman. Le-ti so po prvem krogu tekmovanja vodili za en kegelj razlike pred Papirnico L Medtem pa si je tov. Sonc poškodoval roko in ni mogel nastopiti na kegljišču v Jaršah. Tako se je rezultat za to ekipo seštel samo od dveh tekmovalcev (Volčini. Lukman) in tako je ekipa dosegla slabši plasma. Vrstni red ekip: 1. Papirnica T . . 2. Občinska skupil. 3. Papirnica Količevo 4. Universale . . 5. Induplati 1 . . 6. Vata 1 . . . . 7. Kemična T . . 8. Papirnica ITI 9. Upokojenci . . 10. Občinska skupn. M. Kemična TI . . 12. Mlinostroj I . . 13. Induplati IT . . 14. Papirnica IV 15. Mlinostroj II il6. Melodija I . . 17. Mlinostroj III . 18. Papirnica (mlad.) 19. Vata II ... . 20. Mlinostroj IV . 21. Papirnica (žen.) 22. Vata III .. . 23. Mlinostroj V 24. Vata IV . 25. Vata V 26. Melodija II 27. Vata Vi . 28. Papirnica V 29. Kemična III 30. Papirnica VI 31. Kemična IV 52. Kemična V 2423 2304 2202 2198 2196 2123 2114 2073 2055 2035 1939 1938 1937 1954 1919 1895 1883 1840 1794 1703 1700 1694 1693 1690 1553 1542 1513 1511 1461 2307 1042 756 »Starejši« člani Vevč med vožnjo Še vrstni red prvih desetih po-m- sameznikov: 1. Vide Vavpetič (Papir.) 848 2. Andrej Vavpetič (Papir.) 817 3. Jakob Lukman (Papir.) 788 4. Marjan Vidmar (Obč. sk.) 788 776 772 765 763 750 749 5. Zajc (Kemična) 6. Količ (Obč. sk.) 7. Stane Janežič (Univer.) 8. Jur Vulkan (Vata) 9. Jože Zevnik (Obč. sk.) 10. ing. Mežan (Papirnica) Borbene igre Nastopilo je šest ekip iz šestih sindikalnih podružnic in to enkrat v Jaršah ter drugič v Domžalah. Glavna borba se je vodila med Kemično in Papirnico Količevo. Kemičarji so po prvem nastopu v Jaršah vodili pred Sindikalna podružnica 1. Papirnica................ 2. Kemična.................. 3. Občinska skupnost . . . 4. Induplati................ 5. Vata..................... 6. Mlinostroj .............. Papirnico za 30 kegljev. Bili so že prepričani, da je tokrat pokal in naslov občinskega sindikalnega prvaka njihov. Toda sreča jim na kegljišču v Domžalah ni bila naklonjena. Papirničarji so bili boljši in pustili za seboj Kemično za 15 kegljev. Jarše Domžale Skupno . 317 327 641 . 347 282 629 . 316 293 609 . 296 272 568 . 259 252 51.1 . 244 252 469 V sredo. 6. IV. 1966 je bila v menzi Induplati Jarše razglasitev rezultatov in podeljene so bile praktične nagrade najboljšim ekipam. Rezultate občinskega sindikalnega prvenstva je prebral predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Ivan Mrak. Nagrade je podelil najboljši ekipi v borbeni igri, epiki trojk, kakor tudi edini ženski in mladinski ekipi. Posebno pohvalo je izdal ekipi upokojencev, katero so sestavljali: Rebernik. Pirc, Novice s LJUBLJANA, 12. MARCA - Na prvenstvu posameznikov KTS Ljubljana za starejše člane je sodeloval tudi član KK Papirnice Količevo Franc Levec. Tekmovanje je bilo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani in to v disciplini 2 X 100 lučajev mešano. Levcu tokrat ni šlo talko kot običajno, saj je obakrat kegljal pod svojim poprečjem. Prvi dam je podrl 314 kegljev, drugi dan pa 332. tako da ima skupino le 646 podrtih kegljev, kar pa ni bilo zadosti za kakšno boljšo uvrstitev. Levca to ni vrglo iz tira, obljubil je, da bo na prihodnjem prvenstvu pokazal, da je bil to le njegov slab dan. Kegljači iz Papirnice Količevo mu to tudi želijo. LJUBLJANA, 25. MARCA — Y Ljubljani je bilo na kegljišču Maksa Perca prvenstvo parov KTS Ljubljana. Tudi KK Papirnica je sodeloval z dvema paroma (Vide Vavpetič in Andrej Vavpetič ter Tone Volčini in Ivo Sonc). Tekmovalo je skupno 52 parov in od tega se je dvanajst prvoplasiranih uvrstilo v prvenstvo Slovenije. Papirničarji se niso plasirali med finaliste, dosegli so naslednje rezultate: Vide Vavpetič, 777 podrtih kegljev, Andrej Vavpetič, 815 podrtih kegljev, Ivo Sonc, 750 podrtih kegljev. Tone Volčini, 830 podrtih kegljev. KOLIČEVO, 8. APRILA - V teku je spomladansko prvenstvo Papirnice Količevo za posameznike za prehodni pokal sindikalne podružnice. Tekmuje se v disciplini 5 X 150 lučajev mešano, preostalo je šfr 150 lučajev (en nastop) in dobili bomo prvega uradnega prvaka Papirnice Količevo. Po drugem kolu vodi Andrej Vavpetič s 1270 podrtimi keglji, sledijo Vide Vavpetič 1215 podrtih kegljev, Fric Majhenič 1499 podrtih kegljev itd. V naslednji številki Našega dela bomo objavili podrobne rezultate tega zanimivega tekmovanja. JESENICE, 26. IN 27. MARCA — Na prvenstvu KTS Ljubljana za posameznike se je v prvo dvanajsterico plasiral le Vide Vavpetič in si s tem pridobil pravico nastopa na prvenstvu Slovenije na Jesenicah. Na tem prvenstvu je tekmovalo 72 kegljačev: KTS Ljubljana z 20 tekmovalci, KTS Maribor (20), KTS Kranj (12), KTS Celje (5), KTS Novo mesto (5), KTS Trbovlje (4), KTS Koper (3) in KTS Nova Gorica s 3 tekmovalci ter lanskoletni prvak Slovenije Franc Mlakar. Vsak tekmovalec je moral odmetati 2 X 200 lučajev in za član KK Papirnice Levec. Pohvalo za neumorno delo pri organizaciji občinskega prvenstva pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta izrekel tov. Reberniku. Kegljačem Papirnice Količevo čestitamo k uspehu, občinskemu sindikalnemu svetu Domžale pa priznanje k uspešni organizaciji prvenstva in tako prijetnemu popoldnevu ob razglasitvi rezultatov. ej kegljišča končni rezultat se je štel seštevek obeh nastopov. Prvih 22 tekmovalcev si je pridobiTo pravico nastopa na državnem prvenstvu. Vavpetič se je dobro odrezal, saj je zasedel 17. mesto in si s tem priboril n as ton na državnem prvenstvu. Prvi dan je podrl 812 kegljev, drugi dam tekmovanja pa je rezultat nekoliko popravil, saj je podrl 846 kegljev Vavpetiču želimo, da bi še na državnem prvenstvu tako dostojno zastopal barve Papirnice Količevo. Tekmovanje v rdečem razredu JARŠE, 24. MARCA — Prvenstveno srečanje med ekipama Ljubljana transport in Papirnico Količevo se je končalo z nepričakovanim rezultatom — zmaga gostov. Na domačem kegljišču so papirničarji igrali zares slabo in izgubili srečanje z razliko 49 kegljev. Edini, ki zasluži pohvalo ekipe Papirnice, je Lukman, ki ni imel nobene »ribice«, podrl pa je celo 59 kegljev. Rezultat srečanja se glasi 359 : 310 podrtih kegljev v korist Ljubljane transporta. Do konca spomladanskega prvenstva sta preostMi še dve tekmi in to proti Tehniki v Ljubljani na kegljišču Tehnike in preložena tekma z ekipo Lek na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. ej Novosii v sirokovni knjižnici Vevče, aprila 1. SULFITE PROCESS — 2. QUALITY CONTROL IN THE PAPER MILL S. PAPER MILL MAINTENANCE I., II 4. LATEST DEVELOPEMENTS IN GLAZED AND COATED PAPER 5. PAPER COATING 6. Woolley G. EILis H.: PROTOK MATERIALA 7. MEDICINA RADA 8. Ivan Bertoncelj: IZOBRAŽEVA- NJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH 9. Mitja Kamušič: ORGANIZACIJA IN SAMOUPRAVLJANJE 10. Vilko Šulterer: PROČ JEN A RAD-NIH MESTA. Metodske osnove, razvoj i primjena Dl. Stevan Kukoleča; Željko Kostič: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE 12. Sava Obradovič: ORGANIZACIJA I TEHNIKA SPOLJNE TRGOVINE 13. TRETJI PLENUM CK ZKJ KADROVSKA SLUŽBA POROČA Volivci ierena Vevče so zborovali IZ OBRATA VEVČE MARCA 1966: Prišli: Vinko Šporčič, referent za družbeni standard Stane Močnik, I. pomočnik PS Frainc Švare, paznik PS Jernej Prevodnik, nanosilec na ho-lamdcih Alojz Vrtačič, pospravljalec izmeta Janez Pcvše, pospravljalec izmeta Jože Škoberne, skladiščnik elektro materiala Janez Lampelj, strugar III. Franc Štrubelj, nanosilec na holand-cih Pavel Jančar, nanosilec na holand-cih Tehvid Grošič, nanosilec na holand-cih Alojzij Romšek, nanosilec na bolan dciih Odšli: Janez Pavlič, sporazumna prekinitev Zofija Pavlič, sporazumna prekinitev Janez Grojzdek, izključen iz delovne skupnosti Stane Brozovič, odšel v JLA Ivan Bider, odšel v JLA Slavko Vidmar, samovoljno zapustil delo Peter Anzelc, odšel v JLA Gabrijel Vidic, odšel v JLA Valentin Rejo, odšel v JLA Franc Kavaš, odšel v JLA Anton Kerin, odšel v JLA Alojz Novak, odšel v JLA Viliju Troštu v spomin VEVČE, APRILA - Kot vsako jutro, je prišel tudi 28. marca zjutraj v službo vesel in nasmejan. Komaj je začel opravljati svoje vsakdanje delo, je omagal, da so ga morali prepeljati domov in že je prišla za njim vest, da nas je za vedno zapustil. V tovarno je prišel i. oktobra 1945, kjer se je zaposlil v pripravi lesa. Osnovni poklic in prizadevnost pri delu sta bila pogoja, da je napredoval v skladiščnika surovin in to delo do svoje smrti z veseljem in dobro opravljal. Ko smo ga srečavali, je imel za vsakogar prijazno besedo. Rad se je pomenil o stroki in težavah pri delu, dajal predloge in vedno stremel za tem, da bi tovarna čim bolj in čim Mtreje napredovala. Da je bil nadvse priljubljen, priča veliko število njegovih delovnih kolegov iz kolektiva, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z domačimi. Njegov veder značaj in skrita osebnost bo celotnemu kolektivu, posebno pa njegovim ožjim sodelavcem ostala dolgo v spominu. ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega moža Vilija se iskreno zahvaljujem vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna hvala gre njegovemu kolektivu za spremstvo na zadnji poti. za darovano cvetje, tovarišu Martelancu za besede tolažbe in vsem, ki so se nas v žalostnih dneh kakorkoli spomnili. Žena Lojzka Franc Dermastij a, odšel v JLA Anton First, odšel v JLA Vid Vilfan, odšel v JLA Maks Sotošek, odšel v JLA Milan Garbajs, odšel v JLA Mugurel Manču, odšel v JLA Ivan Žumbergar, odšel v JLA Edvard Prepeluh, odšel v JLA Franc Pleško, odšel v JLA Vilko Trošt, umrl V mesecu marcu je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 53 prosilcev, in sicer z naslednjo šolsko izobrazbo: visoka šolska izobrazba 1 prosilec višja šolska izobrazba i prosilec srednja šolska izobrazba 9 prosilcev poklicna šola 18 prosilcev popolna osnova šola 8 prosilcev nepopolna osnovna šola 16 prosilcev IZ OBRATA MEDVODE V mesecu marcu so se zaposlili: Vinko Čarman, nakladalec lesa in žamanja Janez Zor, razkladalec surovin Andrej Kozamernik, razkladalec surovim Peter Rade, razkladalec surovin Franc Krelj, razkladalec surovin Pavel Rupar, električar V mesecu marcu so odšli: Anton Nedok, sporazumno Slavoljub Stjepahovič, v JLA Mujo Prošič, sporazumno Zvonimir Vedrič, v JLA Blažimir Stevanovič, v JLA Ana Jamnik, upokojena VEVČE, APRILA — Dne 5. t. m. zvečer so zborovali volivci 29. in 30. volilne enote v novih klubskih prostorih. Udeležba je bila zadovoljiva. Glavni točki dnevnega reda sta bili: Potrditev zazidalnega osnutka Vevče in sprejetje pravil krajevne skupnosti Vevče-Kašelj. Prisotni projektant zazidalnega načrta ing. arh. Brnčič je pojasnil principe in vodila, ki jih je zasledoval pri izdelavi načrta kot celote. Glavno- vodilo- je bila funkcionalnost -komunikacij, t. j. da lahko prebivalec spotoma v službo opravi nekaj svojih dnevnih opravkov. Spotoma lahko odda svojega otroka v varstvo, domov grede lahko nabavi vse potrebščine v trgovini, vzame otroka iz varstvene ustanove itd. Promet znotraj »soseske« je samo lokalen in še ta deljen na peš poti in lokalne prevozne poti, medtem ko se bo glavni promet odvijal po zunanjem robu »soseske«. Volivci so dajali pripombe na lokacijo varstvene ustanove in predlagali, naj jo locirajo na takem mestu, kjer ni potrebno pred graditvijo rušiti obstoječe stanovanjske hiše. Volivci so dajali pripombe o dvojnih vzporednih cestah, kar pa je projektant zagovarjal s tem, da lahko pešec — predvsem otrok — pride iz svojega bivališča v center po poti, na kateri ni avtomobilskega prometa in je tako popolnoma varen. Trimesečno poročilo o nesrečah KOLIČEVO, APRILA — V prvem trimesečju letošnjega leta se je v podjetju ponesrečilo skupno 7 oseb, od teh trije v marcu. Iz evidence o nesrečah, ki jo vodimo že trinajst let, je razvidno, da je glede nesreč najbolj »črn« mesec marec. V tem mesecu se -ponesreči od štiri do osem delavcev. Ne moremo ugotoviti točnega vzroka, zakaj je ravno v tem mesecu največ poškodovancev. Morda na človeka vpliva pomlad, kar ima za posledico, da je pri delu manj pazljiv. Neka zveza mora biti, ker trinajst marcev prevladuje po številu nesreč nad ostalimi meseci. V trinajstih letih se je v mesecu marcu ponesrečilo skupno 61 o-seb. na drugem mestu s 56 nesrečami je februar in na tretjem mestu mesec avgust s 54 nesrečami. Najmanj nesreč smo v tem razdobju zabeležili v mesecu aprilu, 29 po številu. Torej polovico manj, kot v mesecu marcu. Trinajstletna evidenca in visoko število nesreč v marcu nam dajo slutiti, da se v tem mesecu v človeku nekaj dogaja, spreminja, kar ima za vzrok, da je pri delu manj pazljiv. V januarju mesecu se je ponesrečil obratni električar Marjan Stražar, ko je napeljava! električni vod. Pri tem delu je stal na strehi, oz. na opeki, ki se je pod njegovo težo zdrobila. Stražar si je Doškodoval nogo v členku. Pri obdelavi osi na stružnici je strugarju Janezu Osolinu priletel delček o-stružka v levo roko in je moral k zdravniku. Do te nesreče ne bi prišlo, če bi imenovani uporabljal zaščitna očala. Vzrok te nesreče je neupoštevanje HTV predpisov. Strojevodja Jakob Jasenc se je ponesrečil v -mesecu februarju. Ko se je vračal z mešalnika, mu je na železni lestvi spodrsnilo. Pri padcu se je udaril na levo medenično kost in je moral po zdravniško pomoč. Verjetno si je na mešalniku zmočil podplate s sluzasto snovjo, kar je na kovinski lestvi povzročilo spodrsljaj. Na tem mestu je bilo že več nesreč in bomo morali lestev zamenjati s kovinskimi stopnicami. Pri razkladanju lesa je z voza padlo bruno na nogo delavcu Luki Kobilici in mu poškodovalo prstanec in mezinec. Vzro-k nesreče je bila premajhna pazljivost. V mesecu marcu je VKV ključavničar Mirko Matičič s sodelavcem popravljal nifajner. Ponesre- čeni je nameščal regulirno os in hotel s kazalcem desne roke namestiti vzmet. Pri tem delu se je ohišje premaknilo, njemu pa je regulirna os odtrgala kožo na koncu prsta. Ponesrečeni trdi. da mu ni znano, kako je prišlo do premika ohišja. Brez dvoma pa delo pri sestavi rifajnerja ni potekalo tako, kot bi moralo. Ivan Balažič, pomočnik pri kartonskem stroju, je hotel 110'kg zvitek postaviti poko-ncu. Pri dviganju mu je zvitek zdrsnil z roke in mu padel na stopalo noge. F rane Stele je vozil z vozičkom karton. Pri zračni zavesi se je v njega zaradi nepreglednosti zaletel z vozičkom sodelavec. Res je, da je zavesa ovira za promet, ker je nepregledna, vendar bi se morala voznika prepričati, če je pot za zaveso prosta, ne pa da vozička potiskata eden proti drugemu. Upajmo, da nas mesec april ne bo razočaral, kot nas ni v preteklih trinajstih -letih. Seveda pa je vse to odvisno od nas delavcev, ki smo zaposleni na delovnih mestih. Čim bolj bomo upoštevali HTV predpise, tem manj nesreč bomo imeli na delovnih mestih. HEK Pripombe glede podaljševanja obstoječih vrstnih hiš je projektant sprejel in bodo v končni fazi zazidalnega načrta vrstne hiše odmaknjene. V nadaljevanju dela zbora volivcev je bil sprejet statut krajevne skupnosti Vevče-Kašelj po osnutku, kot ga je volivcem tolmačil odbornik tov. Gorše. Pred volitvami odbora KS so volivci vprašali, zakaj nimajo tudi kmetje svojega zastopnika v odboru. Nato je bila predlagana in izvoljena v odbor tov. J ožela Podgoršek. Tako živahnih zborov volivcev bi bilo želeti še več in bi tako lahko skupno reševali probleme, našega terena. P. G. Ropoi v industriji, ali kako si ohranimo sluh (Nadaljevanje) V papirni industriji, tako tudi pri nas, uporabljajo različne znane in neznane barve za papir, med katerimi je velika večina a-nilinskega izvora. Če raztopljeno barvilo vdre v kri, nekateri kemični elementi reducirajo kisik v krvi. Barvila pridejo v telo bodisi v obliki fun-ih praškov, ki lebdijo v ozračju delovnega prostora in jih delavec vdihava, ali pa kot raztopljeno barvilo, če si delavec med delom ne umiva rok. ali ima mokro obleko ali mokro v čevljih. Tako količina hemoglobina, ki je oksidirana, ni več sposobna prenašati -po krvi kisik v takih količinah, ki so za delovanje oz. presnavljanje potrebne. Pojavijo se klinični znaki -pri slušnih organih. Začetni znak zastrupijenja je šum v ušesih, iz česar se lahko razvije delna ali popolna nagi ušli o-st. Bodočnost narekuje pozornost v tej smeri. Potrebno bo ločiti barvila v kisla in bazična, določiti odstotek anilina v teh barvilih in končno razpršilno stanje teh barv. Nekateri strokovnjaki namreč menijo, da kisle barve niso strupene, vendar za to še ni objektivnih eksperimentalnih podatkov. Tudi bodo potrebne še nadaljnje preiskave krvi. Končno omenjamo še zdravila, ki bi prišla v poštev pri okvari sluha: ki-nin. salicilna kislina in streptomicin, ki pa smo jih anamnestično izključili. Ocenjevanje ropota v delovnem prostoru Kadar je ropot v delovnem prostoru tako močan, da se ne moremo sporazumevati z navadnim pogovorom im -moramo kričati, je potrebno ta ropot izmeriti. Najprej izmerimo: a) Celolen ropot Z merilcem ropota izmerimo jakost ropota, ki jo izražamo običajno v decibelih, lahko pa tudi v fonih alli sonih. Če imamo v nekem prostoru hkrati več izvorov ropota, ne smemo nikoli jakosti posameznega izvora, izražene v db, niti seštevati niti odštevati. Ko smo tako izmerili jakost celotnega ropota v delovnem prostoru. ki je pokazal npr. 100 db. opazimo, da ta številka presega Učenci, ki zaključujete osemletko V šoliskem letu 1196.6/167 bomo vpisali v poklicno papirniško šolo 15 učencev — za poklic papirničarja Šola je dvoletna, s teoretičnim in praktičnim poukom. Praktično se učenci poučujejo pri papirnih in drugih strojih v tovarni, teoretično pa na Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani. Zlasti marljive učence štipendiramo, po dokončani šoli pa zaposlimo kot kvalificirane papir,ničarje. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor podjetja do i. junija ;1966. Prednost imajo tisti učenci, ki stanujejo v bližnji in daljni okolici tovarne, ki s cim boljšim uspdhum končajo osemletko in katerih starši s-o že zaposleni pri nais kat papi rnjčarji. priporočeno normo. Zato se sedaj odločimo in opravimo: b) Spektralno analizo celotnega ropota Spektralno analizo ropota po oktavah najpogosteje opravimo z analizatorji ropota. To je instrument s filtri, ki prepušča samo tone določenih oktav akustičnega spektra. Splošno menijo, da vsakodnevna izpostavljenost ropotu pri zdravem sluhu izpod 85 db ne povzroča skrbi. Ropot nad 85 db pa je zaskrbljujoč in lahko negativno vpliva -na delavca; posebno pa more biiti ropot nad 85 db nevaren za slušne organe. (Nadaljevanje v prih. številki) Vesti iz Medvod Pred kratkim je bilo na občinski skupščini Ljubljana-šiška odpiranje ponudb -za gradnjo osnovne šole v Smledniku. Na razpis se je javilo 6 gradbenih podjetij. Komisija je oddala gradnjo najbolj ugodnemu ponudniku. Tako se bodo končno le izpolnile obljube občinske skupščine, čeprav mnogo občanov iz tega področja ni hotelo verjeti tem obljubam. Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka je začelo z gradnjo novega stanovanjskega stolpiča v stanovanjskem naselju pod Svet-jem. Gradnja tega stolpiča je toliko pomembnejša, ker je v tej stolpnici ena etaža rezervirana za otroški vrtec, ki sedaj dela v nemogočih razmerah. Občinska skupščina Ljubljana-šiška je v ta namen odobrila 10 milijonov starih diiuurjev. Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke je v stanovanjskem naselju pod Svetjem odprlo moderno ter lepo opremljeno samopostrežno trgovino z bifejem, ki so jo prebivalci Medvod in okolice že dolgo časa pogrešali. Če bo podjetje znižalo cene. ki so bile do sedaj znatno višje kot pri podjetju Prehrana iz Ljubljane, bodo Medvodčani mnogo raje nakupovali doma, kot pa se vozili v Ljubljano. -JL- Z A SMEH Osebni dohodek v marcu »Ti. Polde, marčevske plače so bile pa kar O. K.« »Veš, da je res. Čudno pa se mi zdi, ko je L papirni stroj ob rekonstrukciji cel mesec stal.^ »Da bo aprila še več, bi bilo najbolje, če ustavimo še druge stroje.«; mu DELO OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi tehničnih razlogov ima ta številka samo 6 strani; zato bo že naslednja obsežnejša. V njej bomo med drugim objavili tudi rubriko »Spoznajmo vrste papirja«, nadaljevanje članka »Ropot v industriji« in strokovni prispevek pod naslovom »Naravna in sintetična vezivna sredstva za premazne papirje«. Dopise in fotografije pošljite uredništvu do 10. maja. Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani