Leto 1871.	‘	388
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LI. — Izdan in razposlan dne 21. novembra 1871.
135.
Dopustno pismo od 22. oktobra 1871,
o lokomotivni železnici od Levova čez Stryj in Skolo do gališko-ogerske meje na Beskidn, potlej
od Stryja v Stanislavov.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski ;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, št irski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so prosili knez Kalikst Poninjski, knez Adam Ljubomirski, dr. Toma Rayski, Karel vitez pl. H n bički, knez Hijeronim Ljubomirski, gališka deželna banka z avstrijsko občno banko vred, da bi se jim dala delali in rabiti lokomotivna železnica od Levova čez Stryj in Skolo do gališko-ogerske meje na .Beskidu, v zvezo z ogersko, od Munkača tjakaj dopuščeno železnico poleg krila od Stryja čez Bolehov, Dolino in Kaluš v Stanislavov do Levovsko-Crnoviško-Jaške železnice, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanim prosilcem po zakonu od 23. maja 1871, Drž. zak. št. 51, in po železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, to dopustilo dati tako :
§. 1. Dajemo koncesionarjem pravico v delo in obrat lokomotivne železnice od Levova čez Stryj in Skolo do gališko-ogerske meje na Beskidu, v zvezo z ogersko, od Munkača tjakaj dopuščeno Železnico poleg krila od Stryja čez Bolehov, Dolino in Kaluš v Stanislavov do Levovsko-Crnoviško-Jaške železnice.
(Sleweoieeh.)	^
H r§. 2. Glavna črta se od gališke po Karlu Ludoviku slovoče ali od Levovsko-Črnovisko-Jaške železnice odcepi blizu njijnega stikališča pri Levovu, in držala bode čez Sčerec na Stryj, ter od tod čez Skolo in Tuhlo po Oporski dolini, a nad Oporceni vnide v prerov, katerega sta obojni vladi določili pod Beskidskem razvodjem, ki deli' deželno mejo.
Krilna železnica pojde iz Stryjskega kolodvora, bližaje se Bolehovu, Dolini in Kalušu, ter se z Levovsko-Crnoviško-Jaško železnico stakne na severu od Stanislavova na levem bregu Bistrice.
Na Stryjskem kolodvoru naj se stakne tudi Hyrovsko-Stryjska črta, dopuščena 5. septembra 1870.*)
Koncesijonarji se rnogo zgoraj omenjenih črt ogniti, kadar bodo na drobno klinili te železnice ; edinega mesta poprej imenovanemu Beskidskemu prerovu nij smeti nikakor premen iti.
Kar se tiče zdelovanja in vpolaganja dotičnih črtežev ter z njimi zvezanih uradovanj, treba se bode koncesionarjem brez ozira držati ukaza trgovinskega ministerstva od 4. februarja 1871, Drž. zak. št. 8.
§. 3. Največji klanci se ustanavljajo tako :
mej Levovom in Stryjem.......................................7	na	tisoč,
„ Stryjem in postajo v	Lavočnem	9	„	„
„ Lavočnim in deželno	mejo............................23	„	„
„	Stryjem in Stanislavovem.............................15„	„
Krivinskega poluprečnika sme biti :
mej	Levovom in Skolim................................... 400	metrov,
„	Stryjem in Stanislavovom............................. 300	„
„	Skolim in mejo....................................... 250	„
Mej nasprotne krivulje je vtikati konci (vsaj) po 40 metrov dolge preme (ravne) črte.
§. 4. Dopuščena črta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih je trgovinskemu ministerstvu potrditi, in po pogodbah o zdelovanji in zalaganji, katere je tudi položiti pred trgovinsko ministerstvo.
Posebno se je ob delanji železne ceste vladati po zahtevah trgovinskega ministerstva in po zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisih.
Prenaredbe v črtežih o delanji se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako bi se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih določil kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona.
Da delo bode trdno in trpežno, zato smejo koncesijonarji samo dobro gradivo rabiti po pravilih umeteljnosti.
V zidanje spodnjega dela se sme jemati edino hidravlični klak (mort).
Umeteljna dela pod železnico je napraviti iz kamena ali železa.
Vendar je koncesijonarjem svobodno, ob prvinapravi železo začasno nadomestiti z lesom, bodi si z finančnih uzrokov ali zato, da bi se železo laže dovažalo, ali da se železnica hitreje dodela.
*) Državni zakonik št 135.
A tedaj je leseno zdelovanje tako narediti, da ne bode treba železnocestne vožnje ustavljati, kadar se bode s kakim drugačnim nadomeščalo, in večji mostovi z lesenimi polami naj se torej postavljajo zunaj dokončno ustanovljene železnocestne osi.
Kadar se pokaže gnjiloba, ali najpozneje v devetem obratnem letu je na čas postavljene lesene mostove nadomestiti sč železnimi, a nadomeščevalnih troskov nikakor nij devati v obratni račun.
Z ozirom na to nadomeščanje naj se odloži izdatba primernega števila obligacij (§• 24.)
Ako bi se ob delanji zaradi 'ekonomije ali obrata zdelo treba ali da je želeti, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer vendar nij predrugačati cestne meri, določene v §§. 1 in 2, niti nij dovoljeno, da bi v primeri z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in meri, — tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi. >
Železnico je narediti samo za eno koléjo. Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po kosovih mej Levovoin in severnim vhodom v Beskidski pr er o v zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 140.000 gld. v srebru od milje.
Ako bi se državno poroštvo (§. 17) primerno povišalo, tedaj je vlada vselej upravičena ukazati, naj se napravi druga koleja.
Koleje treba narediti po kraljevskih ogerskih normalijah, razen ako bi koncesijonarji morebiti nasvetovali, da se kaj bolje napravi.
A šine bodo tehtale po 32‘/2 kilogramov na miljo (20.57 čolnih funtov na črevelj), niti se ne bode zahtevala večja teža po tacih klancih, kateri bodo imeli nad 10 na tisoč. V pogodbah o narejanji šin treba da se jim izgovori štiriletna rabnost od tistega dneva, katerega se prične vožnja.
Preklade bodo konci po 2™ 50 dolge ter dobôve ali meeésnove.
Koder se napravijo dvojne koleje, naj bodo na odprti cesti konci po 3m 50, a v postajah konci po 4" 75 nârazno od srede do srede.
Ogibalne koleje na postajah naj bodo konci po 500 metrov dolge od kraja do konca.
Vse dolžave ogibâlnih in stranskih kolej bodi do petnajst odstotkov železnocestne dolgosti.
Luči mej kolejama bodi lm 436, a v krivuljah jo je primerno pomnožiti.
Breberišče naj v visokosti prehladnega površja ima konci po 3m 40 resnične površne širine, in v železnocestni osi konci po 0” 35 globočine.
A da se bode voda odtekala, zato naj zemlja pod lesovjem bode tako po šujci, da bode na obe strani rastla omenjena globočina, merjena zgoraj doli od prehladnega površja.
Ob vsaki strani je dalje od prostora, posutega z brebirjem, treba zemlje še do 0™ 50 ven napustiti, tako da bode konči (vsaj) po 4™ 40 fiktivne površne širine zemlja imela ondod, koder se nasipom ali rovom podaljšajo obronki.
Kjer bode breberišče ograjeno s kamenjem , naj se mu površna širina razdaljša konči do 4™ 40.
Kakoršen je kateri kraj posebe, tako bode odmerjati globočino in širokost rovom, po katerih bode odtekala voda, a niz nikakor ne sme biti izpod 0™ 25 širok niti ne izpod 0" 75 globok pod površno širino železne ceste (pod prehladnim površjem.)
Po navadnih tleh naj se po l1/, Črevelj obronkov napravi, bodi si zemljo treba nasipati ali odkopavati.
Prolazi, sezajoči do železnocestne površne širine, in mostovi pod železnico treba da imajo na železnocestni površni širini po 4™ 40 luči na širjavo, ter napravijo naj se jim držaji ali zidane ogradbe, kolikor in koder bode zahtevala ostražnost (varnost).
Visokost in širjava se provoznim in prolaznim odprtinam ustanovi, kakor bodo ukazovali razni kraji ; vendar si je sploh prizadevati, da bodo ceste in kolovozi imeli konci po 4“ 50 luči na višino.
Mostovom, po katerih se bode vozilo čez železnico,-naj se mej oporami napravi konci po 8" 00 luči na širjavo ter luči na visokost konči po 4'" 80 nad zgornjim robom šin.
Prerovi naj v prekladni visokosti imajo konči po 4“ 40 luči na širjavo in konči po 5m 50 na visokost nad prekladami.
V večjih prerovih je na vsakih 50 metrov narediti dolblîne, zakötljaje imenovane.
Ves Beskidski prerov, katerega je nekaj na ogerski nekaj na gališki zemlji, in tu sicer 723 metrov na dolžavo, zdela sama kraljevsko ogerska vlada.
Koncesijonarji treba da v svoj delež za troške tega prerova dadč samo 614.550 gld. avstr, veljave povprečnine, katero bode vsled opomina c. kr. trgovinskega ministerstva plačevati na rokove, kakor bode napredovalo zdelovanje.
Sto povprečnino je obseženo vnčnje ozidje prerova in tudi odcejalni jarek, a ne posipanje z brebirom niti koleja.
Tudi naj koncesijonarji, kar najhitreje mogô, zdelajo izkop tikoma Beskidskega prerova, ter ogerskemu podjetniku naj zastonj dobodo na gališki zemlji tiste prostore, katerih je treba, da se bode nanje devalo gradivo, iznašano iz prerova.
Kake prepire z ogerskim podjetništvom dokončno razsodi c. kr. trgovinsko mini-sterstvo.
V Levovu in Stanislavovo že postavljeni kolodvori in kar spada k njim naj vkupno služijo tudi prevažanju ljudi'j in blaga po novi črti. Najemnine, kar je bode od tega ali od kacega razširjavanja, smejo koncesijonarji do 25.000 gld. avstr, veljave največ postaviti v obratni račun.
Ako bi se vkupna uporaba zadela ob kake ovire ter bi v Levovu in v Stanislavovo bilo treba novih kolodvorov, troške od njih plačajo koncesijonarji, ne zahtevajoč druge odmene razen letnega dohodka, ustrezajočega poprej omenjeni najemnini.
Vozarnice in koldrnice, katerih bode koncesionarjem v Levovu in v Stanislavovo treba samo v svojo rabo, ter koleje in pritckline naj tudi sami napravijo ob svojih (roških, kakor na kakšni vmesni postaji.
isto velja tudi o delarnicah, potrebnih popravam.
Na Stryjskem kolodvoru je treba prejemna poslopja in blagarnice narediti tako prostorne, da bodo dovolj velike tudi občilu llyrovsko-Slryjske črte. Najemnina, katero bodo od tega dajali koncesijonarji te črte, naj se dene mej obratne prihodke.
Ako bi vožnja po kosovih Stryjsko-Beskidskem in Bcskidsko-Munkaškem ne bila v istih rokah ter bi Beskidsko postajo bilo treba premeniti v prestopno postajo, ukrene se o tem poseben dogovor in poviša državno poroštvo.
Visoko zidovanje se utegne zdelati po normalijah za kraljevske ogerske državne železnice „prve vrste.“
A poslopja treba pokriti s tako stvarjo, da bode ognju trdna.
Ob oddajanji železnocestnega dela naj koncesij onarji sami posebe odkupijo zemljišča, narocé šine ter napravijo vozila.
Koncesijonarjem je dolžnost, vse stavbe na dopuščeni železnici narediti dovolj razširne, po polnem po umeteljnih pravilih, trdne in trpežne.
Torej se bode treba koncesijonarjem odgovarjati za vsako krivdo, ki bi jo s te strani naredili oni sami ali tisti ljudje, katerim bode izročeno delo.
Take krivde bi se bilo nadejati posebno tedaj, ako bi se na dovršenih delih pozneje pokazali taki nedostatki, da bi jih bilo treba predelavati ali z nova zidati že pred popravljalnim rokom, izgovorjenim naravnemu izporabku, ali ako bi že iz početka tako bili narejeni mostovi, prolazi, rovi i.t.d., da bi jih pozneje bilo treba po veča vati.
Troški od tega zadeno koneesijonarje brez povišanega poroštva od države, ter se ne smejo postavljati v obratni račun, ako bi zaradi tega bilo treba naprejšnjih prejemščin v ime državnega poroštva.
Kadar se napravlja in vzdržuje reservna zaloga, tedaj je primerno paziti, da bodo trdno zagotovljeni novci, kolikor jih bode v razširjavo kolodvorov in kar spada k njim ter v pomnožavanje vozil treba zaradi rastočega občevanja.
Koncesijonarjem je dolžnost, na dopuščeno železnico postaviti tiste signalske priprave, katere so si z odobrilom trgovinskega ministerstva mej saboj dogovorile večje avstrijske železnice, in pokorovati semkaj merečim navedbam trgovinskega ministerstva.
Državni upravi se-prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvete o vzajemni uporabi vozov sosednjih tozemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in drugih železnic v svojo rabo.
Obratna rabila, in posebno lokomotive in vozovi, naj, kar se največ more, ustrezajo tehničnim dogovorom društva nemških železnocestnih uprav.
Dotične pogodbe o zalaganji treba položiti trgovinskemu ministerstvu na odobrilo. Da bode opravljena vsa železnica, treba konci teh vozil :
a) lokomotiv, imejočih konči po 250 konjskih močij na miljo, pri čemer se po 0.3 štir-
jaških metrov kurilne ploskve šteje na vsako konjsko moč posebe;
b) toliko voz za ljudij, da bode po 50 ljudij na miljo imelo sedež;
c) toliko voz za blago, da bode po 30 blago vozečih osij na miljo.
A svobodno je koncesijonarjem, ob začetku obrata napraviti si samo za 20 odstotkov m en j vseh voz vkupe nego jih je, kakor je bilo omenjeno, minimalno treba redni opravi, a to s tem uvetom, da se v reservno zalogo dene toliko novcev, kolikor bi vredna bila vozila, kar jih je premalo, namreč za lokomotivno konjsko moč s tenderjem vred konči po 100 gld., za človeški sedež konči po 100 gld., za blago vozečo os ter ob enem za sestavne, k njej spadajoče reservne in opravne dele konči po 900 gld.
■§. 5. Kakor se dopustilo da, takoj je treba začeti ustanavljati črteže o delanji In odkupu zemljišč na Levovsko-Stryjskem kosu ter po tem in po ostalih kosovih treba za delo tako zgodaj in krepko prijeti ter ga nadaljevati, da se povsod dostano, ali, ako se da, Prebite rokovi, ustanovljeni v naslednjih paragrafih.
§. 6. Rokovi začetku vožnje se tako ustanavljajo, štejoč od denašnjega dneva : od Levova v Stryj najpozneje v l72 letu; od Stryja v Stanislavov najpozneje v 21/2 letu; od Stryja v Beskid ob enem z ogerskim Beskidsko-Munkaškim kosom.
•§. 7. Koncesijonarjem se v zvršbo dopuščenih železnocestnih črt daje pravica raz-svojitve po zakonitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjem priteza tudi, kar se tiče tistih železnocestnih dovoznih kril, o katerih bi trgovinsko ministerstvo razsodilo, da so javno koristna.
Koncesijonarji se zavezujejo, napravo krilnih železnic v obrtne kraje, kateri so ob glavni železni cesti, v podporo občevanju najkrepkeje pospeševati, oziroma te železnice napravljati v soglasji z dotičniki, določno si izgovorivši, koliko bode iz teh krajev prevoza in koliko tarifne priklade, in trgovinskemu ministerstvu se prihranja, tem železnicam odobravati mer ter dobo njih naprave.
Ko bi se dogovor ne dognal zlepa, tedaj razsodba pnstoji trgovinskemu ministerstvu, ob čemer se bode gledalo na trdno zagotovljeno in dovolj veliko vsoto za obresti in razdolžilo ustanovne glavnice, potrošene v dotično krilno železnico.
§. 8. Koncesijonarjem se je ob delu in obratu dopuščenih cest držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1834, Drž. zak. št. 238, in železnocestni obratni red od 16. novembra 1831, Drž. zak. št. 1 ex 1832, ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§. 9. Torej bode koncesijonarjem tudi posebno po zmislu §. 68 železnocestnega obratnega redu zastonj voziti pošto in poštne postavljence, a poštna uprava ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati uro, katero mu je odhajati, in kako hitro mu je na katero stran voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en osmerokolesen voz ali po dva četverokolesna voza, koncesijonarji od vsacega voza, kar jih več dadé, dohode oilmen» (odškodnino), katera se dogovorno v pravični ceni ustanovi.
Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor-šno druge avstrijske železnice že imajo, dolžnost je koncesijonarjem, da namesto osmero-kolesnih ali četverokolesnih navadnih voz brez povračila napravijo in vzdrže tej službi potrebne osmerokolesne ali četverokolesne poštne ambulantne vozove, tako narejene, da bodo ugajali zahtevam poštne uprave.
V opravljanje poštne službe na pisemskih prejemnih in izločevalnih postajah je v želez-ničnem poslopji zastonj dati pripravno poštno pisarnico, ter ako bi bilo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje je koncesijonarjem dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti —• in katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik,-na dotične postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestna uprava (upravno svetovalstvo) ter njej pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih železnocestnih kosovih odpravljati postavljene! železne ceste.
19	19
19
§. 10. Koncesionarjem je dolžnost, upravi državnega telegrafa dovoliti, da telegrafna razvodfla ob železnici na njihovi zemlji napravi brez posebnega povračila za to.
A telegrafna uprava naj se s koncesijonarji dogovori o prostoru, koder bodo stala razvodfla.
Koncesijonarjem je dalje stražo nad napravljenim razvodilom sè svojim železnocestnim osebjem prevzeti brez posebnega plačila.
A zato bodo imeli koncesijonarji pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu pritrjevati na državnega telegrafa kole.
Zeleznocestni telegraf, če državna uprava zaradi državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, ter zaradi zasebnih ničesa ne dogovori, rabi samo naznanilom, katera se tičejo vožnje po železnici, in zato je ta uporaba pod vdejstvovanjem in nadzorom državne uprave.
§.11. Visokost vozarine od ljudi) in blaga se deva pod naslednja utesnila :
A. Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe:
v	I. razredu po.....................................36	kr.	avstr. velj.
»	H.	»	»	27	„
„	HI.	„	„..................................18	„
in „	IV.	„	(v vozu za stoječe) po . . .	9	„
Od brzovlakov, kateri treba da imajo konci (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetom, da ti berzovlaki ne bodo tekli z manjšo hitrostjo, nego je, povprek računeč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic.
B. Maksimalna tarifa blagu ob navadni hitrosti od colnega centa na miljo :
I. razred ..........................................2'—	kr.	avstr.	velj.
H. „	........................................2 23	„	„	„
III...................................................3 30	„	„	„
Izmikoma naj naslednjim stvarem, kadar se vozovi nalože polno, velja ta vozarma :
A. Žitu in sôli :
prvih 10 milj po............................................15 krajcarjev,
drugih 10 milj po..............................................V4	„
od daljše vožnje po.........................................12	n
B. Drvom in rezanemu lesu:
prvih 10 milj po............................................1 2 krajcarjev,
drugih 10 milj po...........................................1 O	„
od daljše vožnje po.........................................0 9	„
C. Kopanemu ogljiju, koaksu, stlačeni šoti, rudam, železnim ploščam, apnarskemu in zidarskemu kamenju, cementu, opeki, cestnemu brebiru, zemeljni smoli, krmi in gnojilom (stlačenim) in guanu :
prvih 10 milj po............................................10 krajcarjev,
drugih 10 milj po...........................................0 8	„
od daljše vožnje po.........................................0 6	„
Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po 2 krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega zavarstva.
Ako dotičnik sam	naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po	1 8 kr.	odprav-
ljam e od colnega centa.
Kar se tiče vozarine drugih st va rij in ustanovila ležarine, razredbe blaga ter drugih občilnih določil, treba se je tako vesti, da dotične cene in določila nikakor ne bodo večje in težilnejše nego na prvi ogersko-gališki železnici.
A vrhu tega je koncesionarjem dolžnost, ob prevožnji, kar se tiče	stranskih	pristojbin, imenovanja blaga in	devanja ga v razrede ter drugih prevoznih določil,	pokorovati nared-
bam c. kr. trgovinskega ministerstva.
Koncesijonarji se zavezujejo, da v prehajalnem občilu ne postavijo neugodnejših tarif in prevoznih določil, nego so ob enacem razdalji na dotičnih krilnih železnicah.
§. 12. Na izvoljo se daje koncesijonarjem, vozarino od ljudij in blaga devati v red v mejah, določenih s §. 11.
A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost.
Ako bi se torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarina ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse posebne tarife in druga polajšila je javno razglasiti.
Vse pogodbe o prevažanji z drugimi železnocestnimi upravami, ki bi utegnile biti na kvaro čistemu dohodku, s poroštvom zagotovljenemu v §. 17 tega dopustnega pisma, treba da trgovinsko ministerstvo odobri, predno se zvršč.
§. 13. Sicer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarini od ljudij in blaga devati v red; koncesijonarji treba da taki uredbi pokorujejo.
A državna uprava ima vsakakor in vedno oblast ukazovati, da se vozarina od ljudij in blaga se stranskimi pristojbinami vred primerno zniža, kakor čisti dohodek zadnjih dveh let zagotovljeno vsoto preseže za 50 odstotkov.
Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico tedanje maksimalne tarife.
Ako bi naposled poznejši zakoni v red spravili vozanno od ljudij in od blaga, tudi o dopuščeni železnici bodo ti zakoni imeli polno veljavnost.
§. 14. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, da je tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti preračunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo.
§. 15. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem mej državnim vojnim ministerstvoin in mej ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrénen 18. junija 1808 #), in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče dopuščene železnice.
•J Normalni ukani c. kr. vojnega ukaznlka 1868. leta, 21. kos, it. 97.
Ta določila obsezajo tudi deželno bran obeli državnih polovic, tirolske deželne strelce, po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo, vojaško-policijsko stražno krdelo ter vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila, katera je potrdilo državno vojno ministerstvo, in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih*) ter tudi na potlejšnji, te junija 1871 obveljavši dogovor **) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je sè železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in k propisu o vojaškem transportu po železnicah.
Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, vojnega pomorstva in deželne brani', udajejo se določilom, na to merečim v §. 38 vojne postave ***) in določilom, s posebnim zakonom razglašenim v zvrševanje tega paragrafa.
§. 16. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-čega nad upravo in obratom železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno.
H. 17. Dopuščenim železnicam država s poroštvom zagotavlja maksimalno vsoto letnega čistega dohodka z razdolžilno vsoto vred milijon dve sto osemdeset tisoč goldinarjev (1,280.000 gld.) avstr, vel j. v srebru, in to na vso dopustno	dobo.
Ako letni čisti dohodek ne dorasle z dopustnim pismom	zagotovljene	vsote,	kadar	se
vožnja prične, tedaj nadomesti državna uprava, kolikor bi nedostajalo.
Poroštvo vsacemu izmej vseh treh oddelkov:
a) od Levova v Stryj,
b) od Stryja v Stanislavov,
c) od Stryja do ogerske meje
stopi v moč tist dan, kadar se na katerem posameznem kosu	prične vožnja,	a	kosu	ad	c)
ne predno se bode že tudi po ogerskein stikalnem kosu vozilo	do Munkača.
Po celokupnem zagotovljenem čistem dohodku v razmerji k miljskemu številu se bode odmerjalo poroštvo kosovom, izročenim vožnji.
H. 18. Predno se po vsacem posameznem teh kosov začne voziti, hoče se vlada overiti, ali je delo tako dokončano, da more državno poroštvo nastopiti. •
§. 19. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžilo glavnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, katerega sama potrdi, in vsled katerega se izdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo.
•) Priklada k it. 148, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov c. kr. vojnega ukaznika.
•*) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika od I. 1871. 22. kos. it. 79.
***) Državni zakonik od leta 1808, st. 151.
( Sly vi uiacli. )	Al
§. 20. Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoloženih dosvedočenih letnih računov dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoložč ti računi.
A državna blagajuica v odkup doteklih delnic in obligacijskih kuponov (§. 24) tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati neko-lična odplačila, prihranjâje si očistek (obračunek), kateri se zgotovi’ na podlogi letnega računa, če se bodo koncesijonarji z dotično prošnjo oglasili šest tednov pred doteklim rokom.
Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine obratno leto, pokaže, da so naprejšnje prejemščine previsoko bile odmerjene, naj koncesijonarji mahoma povrnejo, kolikor so preveč dobili, s prištetimi šest-odstotnimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dnij po zvršetku dotičnega obratnega leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
§. 21. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako naprejšnjo prejemščino, ki daje po štiri od sto obresti na leto.
Ako bi čisti dohodek železnocestnega razmrežja presezal letno vsoto, s poroštvom zagotovljeno, tedaj je polovico tega presežka v povračilo naprejšnje prejemščine z obrestmi vred k državni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži.
Druge polovice tist del, kolikor ga državna uprava določi po pravilih, dajati je v re-servno zalogo (§. 30).
Dotekle obresti je plačati, predno so naprejšnje prejemščine povrnene.
Ako bi država imela terjati take naprejšnje prejemščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopustilo ali se železnica odkupi, niso še izplačane, opraviti jih je iz one imovine železne ceste, kar je še ostane.
§. 22. Ako bi obratnih dohodkov ne bilo dovolj obratnim troškom, ali dokler letno državno priplačilo ne bi omahnilo pod polovico zagotovljenih čistih dohodkov, upravičena je vlada, da ves ali nekoliko obrata vzame v svoje gospodarstvo, ali da ga v najem da, ako bi se jej tako zdelo.
H. 23. Ako bi se železnica tako slabo vzdržavala ali imela tako nedostatno opravo, da bi kvara s tega pretila javni ostražnosti ali rednemu občilu, ter ako bi koncesijonarji ne mogli uveljaviti vladnih ukazov, tedaj je vlada upravičena, ob troskih koncesionarjev narediti, česar bi se jej zdelo treba.
§. 24. Koncesionarjem se priznava pravica, osnovati delničarsko društvo ter v dobavo potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na določna imena slovoče delnice in obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
A izdati se obligacij sme samo toliko, da najvišja vsota njih obresti ne seže nad tr' petine zagotovljenega letnega čistega dohodka.
Ako se obligacije izdadč v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski veljavi.
Obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
Obrestno poroštvo od državne uprave se more obligacijam od dneva, katerega se izdadč, ako bi prosili koncesionarji, pritegniti s tem uvetom, da se o plačevanji obreslij da primerna ostražnost (varnost).
Samo državni upravi je razsoditi, ali je ta ostražnost primerna ali ne, in koncesijonarji ne mogo o tem nie vgovarjati ; društvo nastopi vse pravice in obvezljivosti koncesionarjev ; odobrilo društvenih pravil se pri branja državni upravi.
H. 25. Koncesijonarji imajo oblast, agencije postavljati po tozemskih in po inostran-skih deželah ter tudi napravljati vozita ljudem in blagu po vodi in po suhem, držeč se zdaj veljavnih propisov.
§. 26. Železnocestnim črtam, zaznamenanim v §. 1, dovoljuje se oprostitev od dohod-karme in od kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega novega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, mej delanjem teh cest in na devet let, štejoč od dneva, katerega se začne vožnja po črtah, v §. 1 imenovanih.
V obratni račun se smejo mej razhodke postavljati kaki troški od zaznamenovanih efektov na tozemskih ‘er inostranskih borsah in tudi davki, katere bode podjetništvo plačevalo, ko mine devet let; kar se tiče kolečnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, nij to dovoljeno.
Od državnih priplačil nij treba da podjetništvo plačuje dohodkarmo.
Dalje se dovoljuje oprostitev od kolekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov. Enako se dovoljuje oprostitev od presném-ščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Da se plačajo kdleki in pristojbine vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železnocestnih kosov, temu se obrok dovoljuje dotlej, dokler se vožnja prične na dotičnem železnocestnem kosu.
Ob enem se dovoljuje, da je polovico teh pristojbin smeti postaviti v ti st obratni račun, kateri potem prvi pride.
A kakih prejemkov upravnega svetovalstva nij smeti devati v obratne razhodke.
§. 27. Ako bi nadstojna oblastva ukazala, daje napraviti nove ceste, poti, železnice, vodotoče ali kaj prenarejati pri rekah,_ katere koncesijonarjem železnice preseka vaj o ali se jih dotikajo, koncesijonarji tega ne smejo braniti, in inogo samo zahtevati, da jih ne zadene s tega nič troskov ter da to njih črtam ne bode težilo niti dela niti obrata.
§. 28. Vlada si izrekoma prihranja pravico, da bode nove železnice stikala sè železnicami in kolodvori, oddanimi koncesijonarjem.
Koncesijonarji mogd edino to zahtevati, da jih na ravnost iz tega ne zadene kako breme.
Ako bi se s koncesijonarji novih črt soglasje ne doseglo, tedaj vlada razsodi.
§. 29. Državna uprava ima v obrambo svoje koristi zaradi prevzetega poroštva pravico, čuti nad delanjem teh železnic ter nad opravo njih obrata, in po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi vlada, sme, kolikorkrat se mu zdi' primerno, hoditi v seje upravnega svetovalstva ter k občnim zborom, in ustavljati kake naredbe, kvarne državni koristi.
Koncesijonarjem je dolžnost od zakonitega nadzora nad podjetjem železne ceste r ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kateremu državna uprava vsoto določi v primeri z dajatvami drugih avstrijskih železnic.
Narecênje prvega višjega uradnika dopuščene železnice bode pod odobrilom trgovinskega ministerstva.
Koncesijonarji se zavezujejo, skrbeti, da bode v upravnem svetovalstvu doticnega delničarskega društva vlado zastopal mož, katerega v to sama nareče.
§. 30. Koncesionarjem je dolžnost, skrbeti, da se osnuje ter primerno zaklada obnovna in reservna zaloga.
Obnovno zalogo je napraviti iz odstotne vsote obratnega dohodka, katero je s pravili določiti.
Reservni zalogi je odkazati tiste vsote iz glavnice, katere se ob prvem delanji in opravi železne ceste shranijo zato, ako bi morebiti pozneje bilo kakih razširjav treba.
Reservni zalogi je torej ob prvi osnovi odkazati toliko obligacij in delnic, da jih bode za dva odstotka imenske ustanovne glavnice, ustrezajoče zagotovljenemu čistemu dohodku.
Efekte, odkazane reservni zalogi, smeti je samo tedaj izdajati, ako hi se zvrševale pozneje potrebne razširjave dela ali obratne oprave, in tako izdatev naj poprej odobri' državna uprava.
Z društvenimi pravili je natančneje ustanoviti, kako bode gospodariti z obema omenjenima zalogama.
H. 31. V poroštvo, da svoje dolžnosti izpolnijo, dali so koncesijonarji po meri posebe zdelanega založninskega pisma gotov milijon goldinarjev avstr, veljave založmne državni upravi v roke, katerej so priznali zastavno pravico na to založnmo.
Ako bodo železnocestni kosovi dodelani ob pravem času, vrne se koncesionarjem za-ložnina, če do tega časa nikakor ne bodo tako prelomili svojih zakonitih ali iz dopustila izvirajočih obvezljivosti, da bi zaradi tega založnma propala.
§. 32. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba zoper napravo novih železnic se. ustanavlja na 90 let, štejoč od dneva, katerega se prične vožnja po zadnjem železnocestnem kosu, iu prestane po tem roku.
A dopustilo	tudi izgubi moč, ako se ne bi dostali roki, v §.	6 ustanovljeni,	in	bi
se prestop rokov	ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11.**, za lit. b)	železnocestnega do-
pustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 33. A državna uprava si prilivanja pravico, kadar mine deset	let potem, ko	se	je
pričela vožnja po	vsi železnici, da more dopuščeno železnico odkupiti.
Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabčjših let in povprečni čisti dohodki ostalih petih let se izračunijo za podjetje.
Ta povprečna vsota, katere ne sme biti menj nego je čistega, s poroštvom zagotovljenega dohodka, naj se koncesionarjem za letni prihodek (rento) v polletnih rokovih plačuje, dokler mine dopustna doba.
Ako se železnica odkupi in od tistega dne, ko se odkilpi, preide država brez druzega vračila v svojino in užitek železne ceste, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse pritekline, kakor so: vozila, kolodvori, nakladališča in razkladališča, poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nadzo-rovâlnice z vso opravo premičnih in nepremičnih stvarij.
§. 34. Ko mine dopustilo in tist dan. kadar mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spcdnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestni obrat potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nadzorovalnice z vso opravo na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvar/j, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti obratu, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko, da bode ustrezalo prvi obratni opravi, in posebno kar se tiče vozil, ugajalo določilom o tem v §. 4.
Ko to dopustilo mine, koncesionarjem. kadar bodo z obrestmi vred povrnili vse naprejšnje prejemščine od države, ostane svojina reservne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imajo terjati, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega podjetnega imetka, kakor so: peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) tnašinam, vozovom ali druzemu orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
H 35. Ako bi koncesijonarji poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomili ali opustili dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, posebno ako bi se ne dostal kateri izmej rokov, kijih ta dopustnica izrekoma ukazuje o zvršetku železne ceste ali katerega posameznega kosa na njej ter tudi o pričetku vožnje, tedaj je vlada upravičena, takoj izreči, de je podarjeno dopustilo izgubilo moč, in založnino, katero so dali koncesijonarji, vso ali nekoliko vzeti državni blagajnici na korist, ker je propala, in potlej po zmislu §fa 11 v železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, ali kacemu druzemu podjetniku podariti dopustilo v delanje omenjenih železnic ali ga dokončati ob državnih troških.
Ob teh obeh slučajih koncesijnnarje, ako jim ukaže državna uprava, dolžnost veže, državi, oziroma novemu koncesijonarju zemljišča, kupljena v delanje železne ceste, in stavbe, že dovršene ali začete, pribavljeno orodje, mašine, vozila in zaloge gradiva preoddati za povračilo redne in gole vrednosti, kakoršno bi te stvari' imele tedaj, ko moč izgubi' dopustilo.
Vsoto, katero bi za vrednost bilo potem nadomestiti, môci je, ako zahteva državna uprava, določiti s ponudilo razpravo, na katere podlogi bi se potlej dalo novo dopustilo, in koncesijonarji se zavezujejo, da zaradi tega dalje nikakoršne, kakor koli imenovane terjatve iskali ne bodo niti pri svojih nastopnikih niti pri državni upravi.
Koncesijonarji pristajejo na to, da po zmislu §/" 13 v železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, brez pravde samo upravna oblastva razsodijo vse prepire, kateri bi nastali zaradi tega, ker bi propala založmna ali železnocestno delo prevzela država, oziroma nov koncesijonar, in se torej odrekajo vseh pravnih pripomočkov, kateri bi njim ali morebiti zoper teh oblastev zahtevanje pristojali.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč kon-cesijonarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopust-nico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
(Sloteniich.)	09
V dokaz Iz dajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, dvajsetega in druzega dne oktobra meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem,. Našega cesarjevanja tretjem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Schaffte s. r.