informator
Številka 23	Leto XIX.	Titovo Velenje, 31. maja 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Usmeritev je jasna:
MESEČNI PLAN PROIZVODNJE, KVALITETA IN EKONOMIČNOST, IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA
Gorenje razstavlja na Kitajskem
Delavci Gorenja smo se že ob sprejemu sanacijskih programov zavestno odločili za trdo in dobro delo, ki nam bo s svojo kakovostjo in ekonomičnostjo omogočalo tudi izpolnjevanje izvoznih načrtov.
Več, boljše in gospodarneje so načela, ki nas vodijo tudi
Jutri, v soboto, 1. junija 1985, bodo na obisku v Titovem Velenju in Gorenju kulturniki in športniki Bihača, mesta, s katerim Titovo Velenje vse tesneje sodeluje. Sodelovanje je spodbudila predvsem gradnja Gorenje Bl-RA, tovarne hladilnih aparatov v tem bosanskem mestu.
Živa vez med obema mestoma so predvsem delavci Go-
V prostorih nove tovarne Gorenja v Bihaču stoji že več strojev, pripravljajo pa tudi že drugo opremo in naprave.
pri nagrajevanju in merjenju osebnega prispevka posameznega delavca. Od tega, kako bomo izpolnjevali sprejete obveznosti je namreč odvisen tudi naš obstoj in razvoj Gorenja.
Več o tem berite na 3. strani Informatorja!
rcnje BI RA, ki so že skoraj dve leti na uvajanju in izpopolnjevanju v Gorenju.
Obisk kulturnikov in športnikov Bihača pa ni namenjen le njim, je predvsem spodbuda za širše sodelovanje obeh mest, ki se z gospodarskega širi tudi na druga področja človekovega delovanja in ustvarjanja.
V soboto ob 16.30 se bo v Rdeči dvorani pričelo odbojkarsko srečanje med gostujočo prvoligaško ekipo KRAJ I NAME TAL iz Bihača in ŠEMPETROM. Ob 18.30 bo v avli SO Velenje otvoritev razstave grafik DŽEVADA HOZE, ob 20. uri pa se bo v dvorani doma kulture pričel koncert, na katerem bodo sodelovali Mešani pevski zbor mesta Bihač, Zbor glasbene šole, Bihački plesni ansambel in solisti glasbene šole Bihač.
Kvaliteten športni in kulturni program je seveda prikaz razvejanega delovanja prebivalcev mesta Bihača, predvsem pa je priložnost za medsebojno zbliževanje, spoznavanje, navezavo prijateljskih stikov, zato vas vabimo, da se dnevov Bihača v Titovem Velenju v udeležite v čim večjem številu.
V ponedeljek, 27. maja 1986 so se na chenduj-skem razstavišču v največji kitajski pokrajini Si-chan začeli petdnevni poslovni dnevi Gorenja na Kitajskem!
Sodelovanje na osnovi javnega razvoja, kooperacije in delitve dela!
„Firmo Gorenje sem sicer že od prej poznal, saj sem pred leti obiskal nekatere njene tovarne v Titovem Velenju, tudi današnja celovita predstavitev me je resnično im-presionirala, tako da njene proizvode in možnosti na našem trgu uvrščam takoj za japonskimi in ameriškimi," je dejal ob otvoritvi razstave Župan Chenduja, Hu Mao Zhou, ki je izjavil tudi, da pomeni ta razstava pomembno dejanje pri nadaljnem utrjevanju prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, kakor tudi novo, zelo konkretno spodbudo za razširitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
Poslovni dnevi Gorenja, ki smo jih pripravili na Kitajskem v sodelovanju z ljubljanskim Tehno-lmpexom, so naleteli tudi na veliko zanima-
nje tamkajšnje javnosti, saj se je samo otvoritve udeležilo blizu 400 političnih in predvsem poslovnih predstavnikov iz raznih krajev stomilijonskega Sichuana, Pekinga in drugih provinc.
V okviru našega proizvodnega programa, ki zajema gospodinjske aparate, kuhinjsko in kopalniško opremo, keramične ploščice, malo kmetijsko mehanizacijo, opremo za molžo in hlajenje mleka, tehnološko in biro opremo, profesionalno elektroniko in video ter avdio naprave, se na teh dnevih predstavljajo tudi nekatere druge slovenske delovne organizacije, med njimi Eko iz Titovega Velenja, Tim Laško in Emo Celje. Predsednik KPO Gorenje Herman Rigelnik je ob tej priložnosti opozoril predvsem na pripravljenost za konkretno in enakopravno sodelovanje na osnovi skupnega razvoja, kooperacije in delitve dela, pri čemer je izhajal iz dosedanjih izkušenj Gorenja, ki je dve tretjini svojega izvoza na Kitajsko v skupni vrednosti skoraj osem milijonov dolarjev ustvarilo prav v Sichuanu.
Dnevi Bihača
gorenjeproesstfiia ©prema
Plan aprila 88%
gorenjerotoonp ©prema
Izpolnili načrt
V delovni organizacij Gorenje Procesna oprema so meseca aprila izpolnili proizvodni načrt z 88 %. Znatno zaostajajo za planom v tozdu Poslovna oprema na Ptuju.
V tozdu Poslovna oprema Ptuj so aprila izdelali 3.401 črnobelih televizijskih sprejemnikov. Operativni delovni načrt so izpolnili le s 47 %, v pogojnih enotah. Težave so imeli zaradi uvajanja novih tipov v proizvodnjo, pa tudi z oskrbo ni šlo vse po načrtih. Zato so v tozdu ža pripravili določene ukrepe za izboljšanje stanja in izgledi so, da bodo povečali proizvodnjo in nadoknadili izpad
v proizvodnji.
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav v Titovem Velenju pa so operativni načrt izpolnili s 114%. Proizvodnja terminalov teče po predvidevanjih, v aprilu so izdelali kar 475 terminalov TP 103.
Tudi v tozdu Tehnološke opreme so izpolnili operativni načrt in ga presegli za 6 %. Skupna vrednost storitev in izdelanih orodij v aprilu je 130 milijonov dinarjev.
Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema je aprila dosegla vrednost proizvodnje in storitev v višini 575 milijonov dinarjev, operativni načrt pa je izpolnjen z 88 %.
Priznanje RTV
Ob dnevu ljubljanske radiotelevizije so na slovesni skupščini RTV podelili tudi posebna priznanja 25 posameznikom in trem kolektivom. Med nagrajenimi tudi skupina iz Gorenja Procesna oprema.
Poleg delavcev karavle Edvard Kardelj na tromeji na Peči in celjskega radia je posebno priznanje za prizadevanje in dosežke pri uresničevanju programske zasnove in poslanstva RTV Ljubljana prejela tudi skupina za razvoj komunikacijskih sistemov iz Gorenja Procesna oprema.
V Mariboru so strokovnjaki Gorenja Procesna oprema predstavili možnosti internega sistema obveščanja (teletekst...)
Prejšnji mesec so v Gorenju Notranja oprema izpolnili količinski in vrednostni plan proizvodnje. Proizvodnja v tozdu Pohištvo pa se je v primerjavi s prejšnimi meseci celo izboljšala.
Najuspešnejši je bil obrat Keramike s 104 % doseganja fizičnega obsega proizvodnje, obrat Dolopol je operativni načrt za april presegel s 3 %, v obratu Pohištvo pa so naredili 97 % načrtovanega. Proizvodnja v Pohištvu in Dolopolu sicer zaostaja za dinamiziranim letnim planom za 15 %, medtem ko je proizvodnja keramičnih ploščic za 1 % višja kot so načrtovali. Kljub temu, pa ocenujejo, da je proizvodnja v Pohištvu bila zadnji mesec precej boljša kot prejšnje tri, saj je prej zaostajala za dinamiko letnega plana za 17 %, v aprilu pa le za 6,5 %.
Tudi vrednostni plan so v Gorenju Notranja oprema v prejšnjem mesecu izpolnili v Pohištvo celo presegli za 7 %.
Skupna vrednost aprilske proizvodnje v Gorenju Notranja oprema je bila tako 210.104 tisoč dinarjev, od tega 166.746 tisoč dinarjev na domačem trgu, 43.358 tisoč dinarjev pa je vrednost izvoza. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v Gorenju Notranja oprema proizvedli za 753.821 tisoč dinarjev izdelkov in svoj četrtletni plan dosegli vrednostno z 93 %, količinsko pa s 97 %.
Izkazali so se...
Povsod, v proizvodnji, tehničnih in razvojnih službah in še marsikje stalno razmišljajo, kako bi sebi in drugim olajšali ter poenostavili delo.
V tozdu Pohištvo so zunanje robove straniščnih desk doslej brusili ročno. Zato so delavci dali pobudo za izdelavo brusilnega stroja s podajanjem. S pripravami za izdelavo so pričeli konec marca, sredi maja pa je stroj že začel poskusno obratovati.
Prednost stroja PBS—2 za brušenje profila lesa je, da je urejeno tudi podajanje obde-lovancev. Na ta način je dosežena večja kvaliteta obdelane površine.
Pomembno je tudi, da so za izdelavo stroja v celoti uporabili materiale domačih proizvajalcev. Načrte za strojno konstrukcijo je pripravil Miran Podpečan, za električno instalacijo Vlado Goršek, za pnevmatiko pa Martin Jelen, Pri izdelavi ter uvajanju stroja v proizvodnjo so sodelavci tudi vzdrževalci tozda Pohištvo.
POTRJEVANJE ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC
Zaradi reorganizacijskih sprememb Gorenja v Titovem Velenju v lanskem letu, bodo odslej potrjevali zdravstvene izkaznice v novih delovnih or-, ganizacijah, tozdih in delovnih skupnostih.
To delo bodo opravljale poenterke ali druge pooblaščene osebe, zaposlenost delavca pa bodo ugotavljali na osnovi tovarniške izkaznice ter računalniškega izpisa zaposlenih.
Zdravstveno izkaznico potrdijo tako, da vanjo odtisnejo žig tozda oziroma dsss in datum odtisnjenja.
V kadrovskem sektorju delovne skupnosti Splošni posli (oddelek kadrovskih zadev, soba številka 5) pa bodo odslej v zdravstvene izkaznice vnašali le šifre dejavnosti tozda oziroma dsss in sicer ob premestitvah delavcev iz tozda v drugi tozd ali delovno skupnost, za zdravstvene izkaznice novorojenčkov za nove zdravstvene izkaznice kot nadomestilo izgubljenih ali polnih izkaznic ter v primeru prenosa zavarovanja.
Usmeritev je popolnoma jasna:
MESEČIMI PLAN PROIZVODNJE, KVALITETA IN EKONOMIČNOST, IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA
Naš osebni prispevek (gibljivi del) bo sedaj odvisen samo od štirih meril: od kvalitete, doseganja mesečnega plana proizvodnje (norme), od ekonomičnosti in od izkoriščenosti delovnega časa.
Osnovni pogoj za naše uspešno gospodarjenje je namreč zadostna količina kvalitetnih izdelkov. To pomeni doseganje količinskih planov! To je vsakomur jasno. Zaman vsako prizadevanje, če bi naredili premajhne količine!
Samo ta primer poglejmo: vsak stroj, nas vedno enako stane če z njim naredimo sto izdelkov ali pa tisoč. Več je izdelkov, bolj se strošek porazdeli.
Z drugimi besedami: pri večjih količinah so stroški na en izdelek manjši; pri velikih količinah je možnost zaslužka večja.
To je samo en primer, ki jasno pove, da je naš obstoj v velikih količinah. Primer tudi pove, da je možno računati na boljše osebne dohodke izključno pod pogojem, da bomo dosegli planirane količine
kvalitetnih proizvodov.
Seveda pa mora biti planirana količina dosežena na čim bolj gospodaren način: ob dobri kvaliteti, ob gospodarni porabi materialov, delovnega časa, energije in drugo. To je ekonomičnost!
Če bomo uspeli dosegati mesečne količinske plane proizvodnje in če bomo to delali na gospodaren (ekonomičen) način, bo uspeh zagotovljen. S tem tudi boljši osebni dohodki.
Vse to je možno, če bomo vsi zasledovali naše cilje: količinski plan, kvaliteto in ekonomičnost. Več, bolj kvalitetno in bolj gospodarno!
Da bi vsi sprejeli te cilje za svoje, smo jih v velenjskem delu Gorenja vzeli za edina merila ugotavljanja osebnega prispevka. Vsi, enotno.
Ker bomo imeli torej samo štiri merila, bomo imeli tudi večji pregled. Boljšo orientacijo. Po domače bi lahko rekli, da se bomo za temi merili bolj gnali, kot če bi jih bilo
več. In če bomo vsi pri svojem delu gledali in stremeli za istimi cilji, se to mora poznati na končnem skupnem uspehu.
Tudi četrto merilo, izkoriščenost delovnega časa, služi istemu namenu:	doseganju
količinskih planov.
Vemo, da imamo velike probleme s preveliko odsotnostjo z dela. To pomeni povečan napor onih, ki so na delu. Pa še vseeno ne moremo doseči zastavljenega proizvodnega plana.
Zato nas bo četrto merilo spodbujalo, da bomo naše obnašanje čim bolj uskladili s proizvodnimi načrti. Kajti: če bom imel vse „šihte'', ki so planirani, bo to predstavljalo dodatnih tri tisoč din iz naslova osebnega prispevka. Pogoj pa je,da v teh „šihtih" izpolnimo svoje delovne obveznosti.
Ocene so pokazale, da se lahko ob uvedbi tega merila stanje zelo popravi. Odsotnost z dela se lahko zmanjša za 200 do 300 delavcev dnevno. (Se-
daj je dnevno n. pr. v bolniški tudi do 600 delavcev). Tristo delavcev več pa pomeni čisto druge možnosti doseganja količinskih planov proizvodnje.
Za zaključek bi lahko rekli: po novem imamo torej samo naslednja merila: merilo doseganja količinskega plana proizvodnje, merilo kvalitete, merilo ekonomičnosti (gospodarnosti) in merilo izkoriščenosti delovnega časa. Ker so merila samo štiri, bo naša orientacija toliko bolj jasna. Bomo lahko nastopili toliko bolj enotno. Enotnost pa v vsaki družini predstavlja uspeh. Tudi v družini Gorenja!
O doseženih rezultatih bomo sproti poročali v Informatorju in na grafikonih v vseh TOZD. Redno jih zasledujmo. Opazili bomo:
VE C, BOLJ KVALITETNO, BOLJ GOSPODARNO - BOLJŠI OSEBNI DOHODKI!
Oddelek za razvoj sistema delitve po delu
Delovno tekmovanje
kovinarjev
Najboljšim udeležencem drugega medobčinskega srečanja kovinarjev so v sredo, 22. maja 1985 v Celju podelili priznanja. Med našimi delavci najuspešnejši Zdenko Purnat, Silvo Plevnik in Dragan Anic!_____________________
TV mehaniki, varilci, strugarji, orodjarji, ključavničarji, livarji, modelni mizarji, rez-karji, brusilci in obratni elektrikarji so se preizkusili na 2. medobčinskem srečanju, ki je bilo v Titovem Velenju, Žalcu, Celju, Slovenskih Konjicah in Laškem. Med tistimi, ki so prejeli priznanja na slovesnosti ob zaključku srečanja so bili tudi naši sodelavci. Med petintridesetimi konstrukcijskimi ključavničarji je bil prvi Silvo Plevnik iz Gorenja Procesna oprema.
Zlatko Duh je bil osemnajsti, Samo Duh pa devetnajsti. Martin Vaupotič iz Gorenja Procesna oprema je bil naš najboljši med štiriindvajsetimi kovinorezkalci, saj se je uvrstil na sedmo mesto, Silvo Drofelnik je bil enajsti, Božo Plaskan pa dvanajsti, Alojz Brunet pa triindvajseti. Med šestnajstimi plemenskimi varilci je peto mesto zasedel Jože Pincolič, Rajko Slamek je bil sedmi med brusilci, Franc Hliš pa osmi med orodjarji, šestnajsti in sedemnajsti pa sta bila Ivan Vrečar in Jože Štamulak. Dragan Anič je bil drugi najboljši med varilci s TIG postopkom. Milan Sedovnik pa devetnajsti med varilci MAG. V skupini TV mehanikov so tekmovali le naši delavci. Tokrat je bil najboljši Zdenko Purnat iz Gorenja Servis, ki mu to ni prva preizkušnja, saj je bil lani republiški zmagovalec, drugi je
Republiško delovno tekmovanje kovinarjev nosi ime Franca Leskoška Luke, priljubljenega tudi med delavci Gorenja.
bil Miran Napotnik iz Gore- teoretičnem znanju, delu in nja Elektronika Široka potro- poznavanju samoupravljanja šnja, tretji Srečko Ostruh, če- pomerili tudi na republiškem trti Iztok Suler, peti, Jože delovnem tekmovanju kovi-Urih in šesti Branko Pečov- narjev, ki bo junija v Titovem nik. Naši najboljši se bodo v Velenju.
Regres za letni oddih
V samoupravnem sporazumu oziroma pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki smo ga z referendumom sprejeli oktobra lani, smo določili tudi merila za oblikovanje in delitev sredstev za regres za letni dopust.
MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA REGRES
Osnova za oblikovanje mase sredstev za regres je največ 45 % poprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije je v prvih devetih mesecih preteklega leta. To je v skladu s samoupravnim sporazumom dejavnosti (pomožni sporazum) in tako smo v Gorenju tudi oblikovali maso sredstev za regres.
Ta sredstva pa je seveda treba tudi razdeliti. V pravilniku imamo za delitev sredstev za regres dve merili.
1. Višino delavčevih osebnih dohodkov v preteklem letu (tokrat je to leto 1984) v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v prvih devetih mesecih preteklega leta (prav tako leto 1984).
2. Število in starost otrok ter samohranilstvo
Na osnovi teh meril se določijo točke, ki se množijo z vrednostjo točke za regres.
Poglejmo najprej prvo merilo: 200 točk dobijo delavci, katerih poprečni osebni dohodek je bil lani pod 85 % republiškega poprečja.
160 točk dobijo delavci, katerih poprečni osebni dohodek je bil med 85 in 125 % republiškega poprečja.
120 to6k dobijo delavci, katerih osebni dohodek je bil višji kot 125 % republiškega poprečja.
Seveda pa v vseh primerih primerjamo delavčeve osebne dohodke s poprečnim osebnim dohodkom delavca v gospodarstvu za prvih devet mesecev leta 1984.
Drugo merilo sta starost in število otrok. Upoštevajo se ekonomsko nesamostojni otroci, ki so zavarovani po delavcu Gorenja.
Število točk je naslednje:
40 točk za otroke do 7 let starosti,
50 točk za otroke nad 7 let starosti.
Za otroke delavk—samohranilk oziroma delavcev—samohranilcev je število točk za otroke za 10 večje, torej 50 in 60.
Kako se bo torej izračunal regres? Na osnovi podatkov o delavčevih osebnih dohodkih v letu 1984, ki so zajeti v računalniku, se izračuna poprečni mesečni osebni dohodek. Na tej osnovi se določi število točk glede na osebni dohodek. Nato se prištejejo še točke na osnovi števila in starosti otrok. Tudi ti podatki so zajeti v računalniku, seveda, če ima delavec otroke zavarovane po sebi.
Število točk je treba le še pomnožiti z vrednostjo točke za regres.
Vrednost točke za regres bo znašala 57 dinarjev.
DVA PRIMERA IZRA-ČUNA REGRESA
A)	Delavec je v letu 1984 prejel 373.200 dinarjev osebnega dohodka ali 31.100 dinarjev mesečno. To je več kot 125 % poprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS v prvih devetih mesecih lani (poprečni osebni dohodek je za to obdobje znašal 24.735 dinarjev). Zato dobi delavec 120 točk. Ker nima otrok, tudi točk zanje ne dobi.
Vrednost točke za regres je 57 dinarjev. Torej bo delavec prejel 120 x 57 din ali 6840 dinarjev.
B)	Delavec je v letu 1984 prejel 246.216 dinarjev osebnih dohodkov ali 20.518 dinarjev
Naše srečanje Beseda monterjev
ANTON KORENT
Pri opremljanju nove tovarne Gorenja za proizvodnjo hladilnikov v 8i-haču opravljajo velika dela delavci tozda Tehnološka oprema. Med njimi je tudi ANTON KORENT, ki ima bogate izkušnje pri montiranju podobne opreme.
Poročali smo o obsegu predvidenih del pri izgradnji tovarne Gorenja v Bihaču. Velik del strojne opreme je že bil izdelan v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in drugih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju.
Bogate izkušnje, ki jih imajo delavci Gorenja, prenašajo v Bihač, kjer naj bi že letos stekla poskusna proizvodnja hladilnikov programa 500 in 550. Eden izmed delavcev, ki že kar precej časa sodeluje pri montiranju opreme v Bihaču, je Anton Korent, strojni ključavničar.
„Doslej sem sodeloval pri izgradnji številnih tovarn Gorenja, saj sem bil zaposlen pri Strojni tovarni Trbovlje. Najprej sem delal pri izgradnji tovarne hladilnikov v Gorenju, nato štedilnikov, kondenzatorjev, kompresorjev, pa še v številnih drugih. Nazadnje tudi pri novi tovarni zamrzovalnih omar v Gorenju ..."
Nedvomno je Anton Korent eden izmed sodelavcev tozda Tehnološka oprema, ki s svojimi izkušnjami veliko prispeva k uspešni izvedbi velike investicije v Bihaču. V Gorenju je začel delati leta 1969 kot delavec Strojne tovarne iz Trbovelj, nekaj let pozneje, ko se je navezal na velike tovarniške zgradbe Gorenja in vedno novo in kompletnejšo opremo, pa je tudi sam postal delavec Gorenja.
„To je bilo leta 1975. Sedaj mineva deset let in mi ni žal, da sem se odločil za Gorenje ..." je povedal ob našem pogovoru v ponedeljek zjutraj, ko je zbiral materiale v Gorenju v Titovem Velenju, najbolj pa se mu je mudilo nazaj v Bihač, kjer ga čakajo številne naprave, na tone ma-
me seč no. To je manj kot 85% poprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS v prvih devetih mesecih lani. Zato dobi delavec 200 točk.
Delavec ima tri otroke. Dva sta stara manj, eden pa več kot 7 let. Na tej osnovi dobi delavec 130 točk (2 x 40 + 50 točk). Skupaj torej dobi 330 točk.____________________
Ker je vrednost točke za regres 57 dinarjev, bo delavec prejel 330 x 57 din ali 18.810 d inarjev.
Čeprav smo v Gorenju že doslej pri delitvi sredstev za regres za letni dopust upoštevali socialne kriterije (število in starost otrok), smo z novim pravilnikom še bolj poudarili socialna merila. To je v skladu z družbenimi usmeritvami. Gotovo je,da nam regres ne omogoča, da bi v celoti pokrili stroške za letovanje. Vsekakor pa bomo stroške tako lažje zmogli. Zato naj bo regres tudi spodbuda vsakomur, da se bo odločil za letovanje in tako omogočil sebi in svoji družini zaslužen daljši počitek. Na morje ali v planine, v hotel, kamp ali na kmečki turizem — vseeno, glavno je, da bo dopust prijeten in da bo pomenil okrepitev za nadaljnjo delo.
Na koncu še to: izplačilo regresa za letni dopust bo hkrati z izplačilom osebnih dohodkov za mesec maj, torej 12. junija 1985.
teriala, predvsem pa sodelavci iz skupine, ki opravlja odgovorno montažo v novi tovarni Gorenja v Bihaču.
Anton Korent, eden izmed tistih delavcev Gorenja, ki mu je mon-tersko delo priraslo k srcu.
4. majsko srečanje emajlircev Jugoslavije
Športniki Gorenja osvojili tretje mesto na tekmovanju delavcev emajlircev v Vranju. Pokrovitelj srečanja Gorenje Ml V, Vranje.
Četrto majsko srečanje delavcev emajlircev Jugoslavije je bilo od 17. do 19. maja v Vranju pod pokroviteljstvom delovne organizacije Gorenje MIV, Vranje.
Zastopstvo Gorenja iz Titovega Velenja se je na igrah kar
uspešno kosalo v konkurenci močnih športnih ekip iz Celja, Slavonskega Broda, Niša in drugod.
Naj večji uspeh so dosegli športniki EMA iz Celja, saj so zmagali v skupni uvrstitvi, Gorenje—Ml V je bilo drugo, Gorenje iz Titovega Velenja pa tretje.
V posameznih športnih zvrsteh so ekipe Gorenja iz Titovega Velenja osvojile prva mesta v odbojki — moški in ženske, moški pa še v šahu in namiznem tenisu.
Delo mladih
Pohod
na Trebeliško
25. maj, dan mladosti, je cninil v nepozabnih trenutkih sreče po vsej Jugoslaviji. Razne prireditve so kot že tolikokrat potrdile trud, zavest in povezanost, ki nas krepi in nam daje novih moči.
Tudi mladi iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika smo 25. maj praznovali v veselem 'n borbenem vzdušju. Na orientacijskem pohodu na Trebeliško smo morali biti spre-
tni ali pa nerodni tudi v streljanju, pikadu, skakanju v vrečah, odgovarjali pa smo še na zapletena vprašanja iz NOB. Zmagala je ekipa Zamrzovalnih omar in si z največ znanja priborila pokal. Vendar tudi ostali nismo prav nič zaostajali za vodilno ekopo. Vsi smo se borbeno in športno borili.
Cilj tega tekmovanja ni bil, kdo bo prvi, temveč to, da smo ta dan preživeli skupaj in je minil res lepo v idili, ki nam jo je ponujala okolica Trebe I iškega.
Suzana Golob
štafeta mladosti med delavci gorenja
Kolesarji Gorenja
1000 KM PO SLOVENIJI
V	petek, 24. maja 1985, je na 1000 km dolgo pot po Sloveniji krenilo 40 kolesarjev Gorenjevih tovarn v Sloveniji. V sedmih dneh nameravajo v počastitev 40-letnice osvoboditve prevoziti slovensko kolesarsko transverzalo in obiskati delovne organizacije Gorenja -v Sloveniji.
Sta rta li so v petek zjutraj v Titovem Velenju, peljali preko Ljubljane, Kranjske gore. Vršiča do Nove Gorice v Kočevje, od koder so se v torek odpeljali na 150 km dolgo pot in prispeli do Rogaške Slatine. V sredo so pot nadaljevali skozi Rogatec, kjer so obiskali tozd Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati, naprej proti Ptuju, spotoma obiskali tozd Poslovna oprema Gorenja Procesna oprema, skozi Lendavo do Gornje Radgone, kjer je bil konec 6. etape. V Gornji Radgoni so obiskali delovno organizacijo Gorenje Elrad. Na cilj v Titovo Velenje so prikolesarili včeraj, 30. maja ob 17. uri, pred tem pa so se peljali skozi Muto in Slovenj Gradec, kjer so se ustavili tudi v Gorenju Muta, Tovarni poljedelskega in vrtnega orodja, ter Gorenju Fecro.
V	ponedeljek, četrti dan vožnje, so kolesarji opravili tudi gorsko hitrostno preizkušnjo na 20 km od Nove Go-
rice do Lokev, ki so na nadmorski višini 865 m. To preizkušnjo je dobil Igor Kumer iz Gorenja Muta. Pred tem vzponom so v nedeljo že premagali Vršič, večina pa se je kljub temu zagrizeno borila za čimboljšo uvrstitev tudi na tej hitrostni preizkušnji.
Po štirih dneh vožnje je bil najboljši v skupini moških do 30 let pa tudi v skupni razvrstitvi Igor Kumer iz Gorenja Muta, 7 minut zaostanka je imel Vlado Zupančič, Gorenje Tiki, tretji Igor Mazgon, Gorenj Muta, pa 10 minut zaostanka.
V	kategoriji 31 do 40 let je bil najboljši Vinko Žagavec, Gorenje Titovo Velenje, 17 minut zaostanka za vodilnim, 2. Jani Denša, Gorenje Tiki, 18 minut zaostanka, 3.-4. Darko Oder, Gorenje Titovo Velenje in Stane Pal, Poslovna oprema Ptuj, 44 minut zaostanka.
V	kategoriji 41 do 50 let je bil najboljši Herman Miklavžin, Gorenje Titovo Velenje, 20 minut zaostanka, 2. Mario Kroja, Gorenje Muta, 31 minut zaostanka, 3. Jakob Novak, Gorenje Titovo Velenje, 59 minut zaostanka.
V	kategoriji nad 50 let ima Ivan Dacar, Gorenje Tiki, 26 minut zaostanka, 2. pa je bil Marko Rutar, Gorenje Muta, 59 minut zaostanka.
Razpoloženje med kolesarji je bilo vse dni vožnje izredno, vsak dan so prevozili kakšnih 130 km, vsi pa so se trudili po svojih najboljših močeh.
Opozorilo!
Kuhanje kave v plastičnih lončkih je življenjsko nevarno, saj pri nepazljivem ravnanju s temi lončki lahko pridemo pod neposredno električno napetost. Zato vse zaposlene obveščamo, da je zaradi varnosti vseh uporaba plastičnih lončkov za kuhanje prepovedano. Po objavi tega opozorila bodo predpostavljeni dolžni disciplinsko ukrepati proti kršilcem.
Služba varstva pri delu
Šport in rekreacija
KARTE ZA LETNI BAZEN
V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost lahko že kupite sezonske vstopnice za letni bazen v Titovem Velenju, za katere boste odšteli 400 dinarjev. Seveda pa morate pri nakupu imeti s seboj osebno in tovarniško izkaznico ter fotografijo ustrezne velikosti. Ugoden nakup teh kart lahko koristijo tudi štipendisti Gorenja!
LJUBITELJI KOŠARKE
Tudi v Šaleški dolini si zlasti v košarkarskem klubu Elektra prizadevajo dvigniti kakovostno raven košarke. Za to pa je nujno usklajeno in homogeno delo tako pionirjev, kadetov, mladincev, članov, trenerjev, funkcionarjev in sodnikov. Ravno sodnikov, zapisnikarjev in časomerilcev s strokovno opravljenim izpitom pa skorajda ni. Zato košarkarski klub Elektra ter sodniki organizirajo v petek, 31. maja 1985, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Veljko Vlahovič seminar, na katerega so vabljeni predvsem učenci osnovnih in srednjih šol, prav tako pa tudi ostali ljubitelji košarke.
Zvone Es
LJUBITELJI TENISA
Kartone za rekreacijo na igrišču ob jezeru lahko dobite v oddelku za rekreacijo in kulturo.
PREHODNI POKAL GORENJA V ŠAHU
Na tekmovanju za prehodni pokal Gorenja v šahu so bili za mesec marec doseženi naslednji rezultati: 1. Danilo Zajc, 12 točk; 2. Miki Bor-devič, 9 točk; 3. Ivan Kovač, 8 1/2 točk; 4. Gregor Rupnik, 8 1/2 točk; 5. Zajam-šek, 8 točk; 6. Janko Plevnik, 7 točk; 7. Alojz Jelšnik, 7 točk; 8. Rudi Merzdovnik, 6 točk; 9. Srečko Ostruh, 5 1 /2 točk ; 10. Darko Jamnikar, 3 točke; 11. Mirko Sušeč, 2 1/2 točke ; 12. Založnik Gabrijel, 1 točka; 13. Pečnik Zvone, 0 točk.
Tekmovanje za mesec april je bilo v ponedeljek, 22. aprila, ob 17. uri v Domu učencev.
Po treh kolih je v vodstvu Miki Bordevič s 55 točkami, sledijo Gregor Rupnik 45, Alojz Jelšnik 43, Ivan Kovač 39, Rudi Merzdovnik 29, Mirko Sušeč 25, Danilo Zajc 23 itd.
Kultura
Za soboto, 1. junija 1985, pripravljajo v Kulturnem centru obisk v Cankarjevem domu. Pri izvedbi Bachovega Pasiona po Mateju bosta poleg simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije med drugim sodelovala zbor Ivana Gorana Kovačiča in otroški zbor RTV Ljubljana ter solisti Ana Pusar—Jerič, Ruža Pospiš— Baldani, Karl Markuš in San-dor Solyom—Nagi. Cena obiska je 800 dinarjev, odhod avtobusa pa bo ob 14. uri izpred Rdeče dvorane.
Kmalu
petmiljonti
hladilnik!
3. marca so v oLratu Hladilniki uvedli posebno izmeno, v kateri delajo predvsem delavci iz Bihača, ki so na delovnem usposabljanju v Gorenju.
Dnevno naredijo okrog 160 vgradnih hladilnikov za domači in tuji trg.
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa bodo kmalu proizvedli petmiljonti hladilnik. O tem pa več prihodnjič.
gorenje -leto kakovosti
SODELUJTE V INFORMATORJU!
Naš telefon je 133 (II. ATC).
Ugodno!
NAROČILNICA Podpisani (priimek, ime):
Atlas Slovenije bo imel 336 strani, 109 dvostranskih kart in 180 barvnih slik ter kazalo s 50.000 imeni. Vseboval bo številne posnetke iz zraka in satelitske posnetke Slovenije.
Vse informacije Knjigarna
Mladinske knjige v Titovem Velenju!
Natančen naslov (DO): .....................................................................
Kraj, ulica: ..............................................................................
Nepreklicno naročam-o
ATLAS SLOVENIJE - po prednaročniški ceni 4900 din (cena velja do izida, predvidoma sredi novembra 1985; prodajna cena bo višja: 6100 din!)
—	po povzetju — v enkratnem znesku ob prevzemu knjige;
—	v enem obroku ob naročilu, pri čemer sem upravičen(a) še do dodatnega 10 % popusta;
—	v zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer število obrokov ne more biti večje od števila mesecev do predvidenega izida Atlasa (15. 11.) Od ločil (a) sem se za plačilo v....zaporednih
•obrokih.
Podpis: (žig DO):
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVČEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka; DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet 4 predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985: Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974. -r