Leto auim $wy. zv) Ljubljana, - - - 1. oktobra 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Liubliana, Knafljeva ulica 5. — Telefor. St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. S. — lel. 3492 to 2492, Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta št. 13. — "elefon št. 2455. Pcala 20.1HH) Din nagrade onerm- ki bi pripomogel, da se atentator aretir i Beo .rad, 30. septembra. M. Eksmioztta v Oficir kem domu ie nedvomno aeio znanih naših neprijatel-jev v inozemstvu, se do-« staižue.K) raznih zločincev itn plačancev, da bi na ta način kršili red in mi \ državi in izziv.ii vzn emir! eni e. Njim je vseeno, aii padejo pni tem tudi nedolžne žrtve. Gre jim '3 za to, da upravičijo sprejemanje firaniiiih podpor pred onimi, k juh že leta sem vzdržujejo. Potrebni so i i r t taki zločini tembolj, ker njihovim lažnivim in tendenc ozn.im vestem o prilikah v Jugoslaviji r:hč več ne veruje. današnjem atentatu v Ofi irskem do->os*.:ii žrtev siromašni rosač Gjuno č. ki je vstal že rano zj traj. da bi aniih težkih časih zasluži ffekaj di-v zase in svoj > družino, \esel ie bil iu ie sreča ildonta potnili. ki ga je a! zs rorača da mu ponese majhen rn e?ax kovčeg v Oficirski d.t n. Nezna-•rni ie dal za to asiuzo 20 Di t r zajtrkov a!, mu ie dodal še 10 Din. so nd pa n, niti slutil da bo to njegova >ia pot if «r« čqka grozna smrt . ,„.rski dom se r;ana»a nasproti poslop-. .aterem ie začasne'na-meSčena Ne-T- , r\i kupščina. V neposredni bližini je ži-r ki z, kjer ie baš v tej dobi zbrano OC indi Ko 'e okr oz 7.20 nasta-la v 1 ficii .kem doenu silna detonacija in so se r. Y Hi m :a na; uga vlada narodne sloge v Angliji in h S owdena le imenovan Baldwin — Ojačenje konzervativnega valiva v Maedonaldovi vladi rbra d. Ireosnova :t vade :& izvršene Po po-Macdonalda z vodite erna na- iberarcev, zunanjim vinistrom J< R S, X V V' 5'« ' ndon , ' 1 r' a ' i a." i riorr > ? on m. in trgovinskim Ministrom i, , bi! imenovan namesto ■V' z-a lorda kov 3aWwjn, ki va1 "^le lorda .a. "i iapraznj rja kiral.evih pe-ldi še n dalje iz-prtisedniika tajnega a n-e-sta d.rža-n.ih pod-taiiiiikov so bili imenovani: v zikJadnem ur;du nacionalni liberalec Hore-Belisha, za parlamentarnega podtajnika trgovinskega urada nacijonalni liberalec Bi rgin, za parlamentarnega poditainiika za kolonije kon ervativec lord Plymonth. za n.rlamen-tari ga podtainika v prometnem ministrstvi konservativec Headlan i.n za podtaj-nikc v indijskem uradu Butler. London, 30. septembra. AA Prejšnja ang šlka vlada je štela 12 konservativcev. 4 re:ijona'!ne laburiste in 2 nacijonalna li-beraca, danes pa je v vladi 13 konservativce/. 3 naci-ionatai labori.sti in 3 naoijo-naln Kberalici. Po imenovanju Baldvina za čuva ia kraljevih pečatnikov se lahko reče, ?ike unije, Aristi-du Briartdu. V topuii besedah je orisa i veliko Briandovo vero v mir med narodi in pomen njegovih pred'logo>v. Zborovalci so Mottov govor poslušali sto- 16 Francoski ministrski predsednik Herriot se je v imenu Francije zahvalil za počastitev velikega sinu svoje domovine in zatrdil, da je francoska politika slej ko prei zvesta Briandovim idejam. Dr. Motta ie nato v kratk&m govoru poudaril, da vidi v Herriotu najboljšega interpreta Briandove evropske zamisli. Zato ie predlagal, nai komisija izvoli Herriota tudi za Briandovega naslednika v predsedstvu. Predlog je bil spreiet z velikim odobravanjem in je bil Herriot soglasno izvoljen za predsednika. Ko je zavzel Heiriot svoje mesto, so mu delegati priredili prisrčne ovacije. Proučevanje sklepov konference v Stresi Po kratki zahvali za izvolitev je Heriot izdavil, da rma komisija na sedanjem zasedanjiu v prvi vrsti nalogo, proučiti zaključke konference v Stresi. Zato je podal besedo takoj predsedniku te konference Georgesu Bonnetu, ki je razložil pomen v Sbresi sprejetih sklepov, posebno še ustroj in naloge fonda za revaloTizacijo žitnih cen, vendar pa se ni dotaknil glavnega vprašanja, kako se bo ta fond financiral. Poudaril je le mnenje, da je gospodarska rešitev evropskih držav najlažje dosegljiva na temelju v Stresi spre.ietih načel medsebojnih preferenc. O Bunnetovem referatu se bo vršila debata, ki se bo pričela že jutri in nadaljevala še na več sejah. Komisija bo končno zavzela svoje stališče v posebni resoluciji, katere osnutek je bil njenim članom .predložen že danes Seja razorožitvene komisije Zanimanje je vzbudila danes tudi seja odbora, ki U bil spomladi postavljen od razorožitvene konference z nalogo, da prouči efektivno stanje oborožene sile posameznih držav na suhem, na morju in v zraku in na tej osnovi določi smernice, kako nad se izvede redukcija te oborožitve. Komisija je bila takrat sestavljena iz vojaških izvedencev, pa je naletela na take težkoče, da ni mogla priti do pravega dela. Zato je bilo na seji predsedstva razorožitvene konference 22. septembra sklenjeno, naj se sestava komisije izpreme-nl v toliko, da bodo v njej zastopane vlade, ne pa vojaške uprave. Tako rekonstruirana komisija, v kateri zastopata Jugoslavijo zunanji minister g. dr. Jeftič in general g. Kosič. se je danes prvič sestala. Za predsednika je bil zopet Izvoljen belgijski delegat Brouc-quere. Že takoj na današnji prvi seji pa se je pokazalo, da bo delo komisije tudi v novi sestavi nad vse težavno in da izgledi na uspeh tucFi sedaj niso boljši. Kakor se kaže, bo komisija izgubila več sej samo za debato, na kak način naj se loti stvarnega dela. Pogajanja Francije in Rusije Herriot se je včeraj in danes dvakrat sestal z Liitvmovim. Razpravljala sta o nenapadalni pogodbi med Francijo in Rusijo, obenem pa tudi o možnosti, da se sklene taka pogodba tudi med Rusijo in Rumunijo kljub diferencam glede besarabskega vprašanja. Razorožitvena pogajanja Ženeva. 30. sept AA. Davi se je vršila seja odbora za ugotovitev efektivnega oborožitvenega stanja, čigar ustanovitev je sklenila razorožitvena konferenca spomladi. Na predlog Paula Boncourja, je odbor Izvolil za predsednika belgijskega senatorja D« Broucquera. Ze takoj v začetku seje je zastopnik USA Wilson predložil odboru elaborat, ki naj bi preciziral Hoovrove predloge na podlagi številk, ki pa so seveda popolnoma hipotetične in naj služijo samo za primero. Ameriški elaborat deli oboroženo silo v dve kategoriji, v policijsko in v čete, namenjene obrambi države. V kratki debati, ki se je nato razvila. Je izjavil Paul Boncour, da je želja francoske delegacije, ohraniti debato na realnih tleh, ne da bi se hotel kakorkoli izreči o teh (kategorijah, kar bi utegnilo problem otež-ikočiti. Debata se bo nadaljevala na prihodnji seji. Ženeva, 30. sept. s. Ženevske vesti o Henderson o vi kompromisni formuli v razoro-žitvenem vprašanju se v berlinskih političnih krogih presojajo zelo skeptično. Ako je resnično, da vsebuje tudi predlog, naj se V. poglavje versailleske pogodbe sprejme tudi v splošno mednarodno razorožit-veno konvencijo, se more le ugotoviti,^ da to z nemškega stališča ni sprejemljivo. Upanje za sporazum se zaradi včerajšnjega Herriotovega govora ni izboljšalo. Njegovo realno politično ozadje vidijo v močnem poudarku splošne osnove Društva narodov, ki je po Herriotovem mnenju stopila na mesto prejšnje tajne diplomacije tn posameznih zvez. Berlin, 30. septembra. AA. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je v današnjih razmerah zelo malo upanja, da bi se dosegel sporazum glede nemške enakopravnosti, kar bi Nemčfi ji omogočilo povratak na razorožitveno konferenco. V ofioijoznih krogih izjavljajo, da je treba Hendereonov posredovalni predlog sprejeti s skepso, zlasti pa nag'ašaio. da ie predlog naj se določila mirovne pogodbe prejmejo v razorožitveno konvencijo, za Nemčijo nesprejemljiv. V poučenih krogih naiglašajo dalje, da je Herriotov govor sicer popravil upanje v dosego sporazuma, vendar pa je Her- riot s podčrtavanjem vloge, ki jo mora Društvo narodov pri tem igrati, že vnaprej obsodil v neuspeh vse angleške posredovalne predloge. London, 30. septembra, č. »Times« poro« ča danes, da je razonožitvena konferenca znova ogrožena Lisrt napoveduje, da se bo gotovo končala s polomom, če se čimprej ne uredi vprašanje enakopravnosti. Angleška nacjonalna vlada mora najti to rešitev. Na današnji seji londonskega kabineta je bila gotovo dana novim ministrom prilika. da formulirajo svoje mnenje in predloge o znižanju oboroževanja ter pokažeio srednjo pot med nasprotnima sitališčema Francije in Nemčije. Neu^athov odgovor Herriotu Berlin, 30. septembra s. Nemški zunanji minister Neurath je danes podal novinarjem pojasnila o razgovorih, ki jih je imel v ženevi z voditelji raznih delegacij o političnih vprašanjih, zlasti pa o razorožit-venem vprašanju. Angleškemu zunanjemu ministru Simonu je dejal Neurath, nisem zatajil v ženevi svojega mnenja o njegovem odgovoru na našo spomenico od 29. avgusta ter sem mu jasno povedal, da ne moremo priznati njegove juridične dedukcije. Njega in ostale zastopnike nisem pustil v dvoru, da brez popolne pojasnitve vprašanja naše enakopravnosti ne more biti govora o našem zopetnem sodelovanju pri delu razorožitvene konference. Razgovori z italijanskim zastopnikom Aloisijem so pokazali, da ima Italija popolno razumevanje za naše zahteve. Henderson si prizadeva na način, ki je vreden priznanja, da bi dosegel sporazum, vendar pa je težko domnevati, da bo imel uspeh. Razgovoru s Herriotom se seveda nisem Izogibal. Ako je Herriot hotel meni kaj povedati. je vedel, da sem mu na razpolago. V svojem včerajšnjem govoru v Društvu narodov je Herriot ponovno izjavil, da Francija odklanja diplomatska pogajanja. Sedaj so na vrsti ostali, da nam postavijo ponudbe. Nekaj novega nimamo povedati, kar hočemo, je jasno izraženo v naSl spomenici od 29. avgusta. Medtem pa se poizkuša očrniti nas v sveta. V Ameriki se iz francoskih virov objavljajo razkritja o naših dozdevnih tajnih oboroževanjih. Go vorl se, da prihajajo ta razkritja iz že prej omenjenih Tardieujevih in Herriotovih do-sierjev. Z objavo teh tajnih dokumentov nas skušajo ustrašiti. Dejstvo o izvršeni razorožitvi Nemčije se ne more zatajiti. V okviru dogovorov o splošni razorožitvi, ki bi jih sklenila razorožitvena konferenca, zahtevamo enako svobodo v vprašanju od-rambe kakor druge države. Odhod Herriota v Pariz Pariz, 30. sept. č. Po vesteh iz Ženeve bo Herriot jutri odj>otoval v Pariz in se bo vrnil v Švico 10. oktobra, ko se sestane predsedstvo razorožitvene konference- Rešitev madžarske vladne krize Gdmbos je predložil Horthyju listo Budimpešta, 30. septembra, s. Designira-ni ministrski predsednik Gombos je nocoj predložiti državnemu upravniku listo svojega kabineta, ki ie sestavljena nastopno: ministrski predsednik in honvedski minister Juli'j Gombos, zunanji minister dosedanji podpredsednik zbornice Andro Puky, notranji minister Franc Keresztes-Fische,, finančni minister direktor Narodne bantke Bela lmredy, prosvetni minister vrhovni direktor Narodnega muzeja Valentin Homan, pravosodni minister bivši državni tajnik v honvediskem ministrstvu Andro Lazar, trgovinski minister odvetnik dr. Tihamer Fabinyi, kmetijski minister bivši državni ta-infk v trgovinskem ministrstvu Kallay. General Gdmbos. ki mu je Horthy poveril sestavo nove madžarske vlade, je bul rojen pred 46 leti kot sin učitelja. Kot 14-letni deček je stopil v kadetnico. Za svetovne voine se je boril kot oficir na fronti, kjer je bil tudi ranjen. iakar so ga dode-dili v vojno ministrstvo. Gombos je zbudil pozornost meroda.jnih krogov meseca julija 1918. ko je izdal brošuro pod naslo- svoje vlade, ki bo imenovana danes vom »Kaj je treba storiti«. Po polomu monarhije se je posvetil organizaciji protire-volucijonarnih sil ter je postal državni tajnik vojnega ministrstva v protirevoluo jo-narni vladi, ki se je ustanovila v Segedi« nu. Ko se je komutnnstnnča revolucija izjalovila, se je Gombos popolnoma po-iveol politiki in je bil 1. 1920 prvič izvoljen za j>oslanca v madžarski parlament. Po?ebno važno vlogo je igral, ko se je bivši cesar Karel hotei vrniti na Madžarsko. Gombos je bil namreč na strani tisttih, ka so za vsako ceno hoteli preprečiti njegov povratek. Kot poslanec se je najbolj ukvarjal z agrarno politiiko. Ker mu agrarne reforme grofa Bebhilena niso bile po godu, je 1. 1923 zapustil njegovo stranko in ustanovil novo sit Tank o pod imenom »Rasistična stranka*. V opoziciji je živel pet let. nato pa se ie vrnil nazaj v stranko grofa Bethlena. češ, da je potrebna koncentracija narodnih sil Državni podrtajnik v vojnem ministrstvu je postal 1929, istega leta v oktobr- pa je postal že vojni minister in ostal na tem mestu tri leta.. Kot minister je Gombos vso svojo pozornost posvečal samo razvoju madžarske vojske. Izgredi v dunajskem občinskem svetu .. . - 1 ■ . ~ ____ __3 10 tn---4_ Dunaj, 30. septembra g. Na današnja seji dunajskega občinskega sveta je prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Narodni socialisti so pričeli psovati sooialne demokrate z morilci, socialni demokrati pa so odgovarjali s klici ypaglavci<. V odgovor so narodni socialisti napadli socialne demokrate z bikovkami in železnimi palicami ter jih več krvavo pretepli. Nastala je borba, pri kateri so frčali po zraku tint-niki, stoli in deli miz. Več občinskih svetnikov je bilo ranjenih. 'Izmed socialnih demokratov sta bila poleg drugih ranjena ob. činska svetnika Albrecht in Fischer, izmed narodnih socialistov pa Frauenfeld. Vest o nemirih se je kmalu razširila po mestu, nakar je prišla pred mestni magistrat velika množica narodnih socialistov, ki pa jih je policija razpršila. Narodni po cialisti so se nato pod varstvom članov svojih napadalnih oddelkov odpeljali ▼ koncertni dom, kjer bo priredili zborova-nje. V mestnem svetu je bila na predlog krščanskega socialca Kunsctoaka seja prekinjena ter se je nadaljevala šele če* eno uro. Med 18. in 19. nro je prispelo v«5 policijskih oddelkov v »Rjavo hišo« narodn h socialistov, ker je policija prejela poročila, da je v njej skritega mnogo orožja. Pričakuje se, da bo policija prepovedala napovedane pohode narodu"h sooialistov. Dnnaj, 30. sept. č. Povodom narodno socialističnega tedna so prispeli na Dunai tudi hitlerjevski voditelji iz Nemčije z Gdrin-eom in Strasserjem na čelu. Avstrijski socialisti in komunisti so kakor hitlerjevci izdali geslo, da morajo njihovi pristaši v času bitlerievskih manifestacij ojačiti delo v stranki, nositi uniforme in znake ter se pozdravljati med s^boi s predpisanimi pozdravi. Socialni demokratje in komunisti so napovedali celo vrsto političnih zborovanj in sestankov Prvo hitlerjevsko zborovanje se je vršilo snoči od 20. Govoril je Strasser. Policija ie izdala vse potrebne ukrepe. <*a ne bi prišlo do izgredov in nemirov, kliub ojačeni varnostni službi pa so se pristaši posameznih strank spopadli e hitlerjevci v Mariahilferstrasse in Doblingu. Skupno ie bilo ranienih 7 oseb. Policiia je intervenirala v obeh primerih in aretirala 10 razgrajačev. Nemčija al! Evropa Nemčija vzdržuje vso evropsko javnost in tudi ves ostali svet v neprekinjeni napetosti. Ni lahko razumeti, ali hoče resno motiti za silo zvarjeno sve-tovnopolitično ravnovesje, ali pa je njen glavni motiv notranje-politična psihoza. Nedavno smo v članku o nemškem militarizmu izrazili bojazen, da utegne biti z ozirom na Papen—Hindenburgovo politiko prav kmalu postavljeno vprašanje, ali Nemčija ali Evropa? To vprašanje je danes že tu in postaja od dne do dne bolj aktualno. Nemčija vztraja r.amreč na svojem stališču napram razorožitveni konferenci, ki ga je napovedal že Schleicher. Nemčija bojkotira to konferenco, akoravno je bila sprejeta le iz širokogrudne kulance ostalih velesil in drugih udeleženih držav, ki so sodelovale pri svoječasni mirovni konferenci. Vprašanje razorožitve Nemčije je bilo vendar že rešeno z versajskim mirom. »Ravnopravnost v oboroženfu«, o kateri danes kriči Papenova Nemčija, nima v danem svetovno-političnem položaju nobene podlage. Razmere, ki so vladale ob sklenitvi versajskega miru, se niso tako spremenile, da bi se moglo izpremeniti stališče tega traktata. Potrft-ba, da se ne razpase znova praski militarizem, danes ni izginila. V gospodarskih vprašanjih je prema gani Nemčija dosegla že bistvene uspehe. Reparacije f o tako rekoč izbrisane. Ker pa tek prihaja pri jedi. hoče Nemčija doseči še v poiitično-vojaškc-m ozira »ravnoprav-nost«, kakor jo ona razumeva. Svoja to-7adevna stremljenja je začela uveljavljati že takrat, ko črnilo njenega podpisa. v Versaillesu še ni bilo suho. Ni bilo več vojašnic, toda vsaka šola, vsako pevsko društvo, vsaka gospodinjska organizacija so bile vojašnice. Narod tako emmentno militaristične miselnosti, kakor je v pruski šoli vzgojeni nemški narod, se ni mogel prilagoditi položaju, ki so ga v varstvo nenem-ških narodov sveta v Versaillesu ustvarile zapadne signatarne sile. Stremljenje Nemčije, odpraviti garancije svetovnega miru, je bilo podpirano od vse nemške javnosti. Tista ravnopravnost, katero zahteva Nemčija od Društva narodov, nahaja razumevanje celo v krogih, ki so bili med vojno strogo pacifistični. To dokazuje intervju Filipa Scheidemann?, enega starih voditeljev nemške socialne demokracije, ki ga je dal listu »Etoile Bel~e«. Tudi Scheidemann, svojčas navdušeni in aktiven nasprotnik junker-ske Prusije. soustvariteli demokratske nemške republike in nien prvi vodilni državnik, pristaja na Papenovo »rav-Eopravnost v razoroži Ivi«. Dolgo je evropski zapad ignoriral razvoj povojne Nemčije. Svet je smatral rezmožnost Reichstaga in možnost hit-lerjevsko-komunistične državljanske vojne za interno zadevo Nemčije, Ali končno je Evropa vendarle sooznala, da tu ne gre za strankarsko-politične boje j>v čaši vodeo-, temveč da gre res za vprašanje mednarodnega formata. Oelasila se je končno vendarle Evropa, Prvikrat se ie culo resno svarilo v ?Tea,ixu, kier sta resno-možato govorila Herriot in vojni minister Boncour. Pomembno je, da ie povzdignil glas ravno Herriot, pristaš svetovnega sporazuma narodov. Pap°n tega prvega protesta ni uvaževal. Njegova politika se je glede razorožitvene konference nadaljevala in stopnjevala. Karakter nemške ■p^ijf-n-r, srvrmali tudi seriozni \nsrle-ži. Bivši zakladni kancelar Winston Churchill je izjavil v Calaisu novinarjem, da je Nemčija postala militaristič-na avtokrarija. hujša kakor je bil3 r»red vojno, in da so vsa jamstva, ki jih je dala nemška parlamentarna vlada in nemška demokraciia, naenkrat izginila. Sledil je znameniti govor Herriotov v Gramatu, ki st.oii danes v središču svetovne diskusije. Herriot v njem ne od- Ozadje Titulescovega odstopa Tituiescu, rumunski poslanik v Londonu, je odložil svoje diplomatske funkcije; resigniral m le na svoje poslaniško mesto, marveč je odstopil tudi kot vodja rumunske državne delegacije pri Društvu narodov, Itd. Tituiescu torej ne zapušča samo diplomatskega mesta v v^ondoau, marveč se sploh umika iz diplomatske kariere. Ta fakt, zlasti pa še okolnost, da se je to zgodilo kar naenkrat in nepričakovano, vse to je vzbudilo veliko pozornost ce samo v Rumuniji, temveč tudi v inozemstvu. Ne more biti dvoma, da je Titulesco-va demisija udsev prav važnih dogodkov, ki zorijo za diplomatskimi kulisami. Saj postaja tudi že znano, kateri so ti dogodki. Ni še leto tega, kar se je doznalo, ca 6e zelo uspešno vršijo diplomatska pogajanja za sklenitev pogodbe o nenapadanju med Francijo in Rusijo. Potem se je poročalo, da se je med Moskvo in Parizom doseglo že soglasje v vseh bistvenih voč-l;ah, da pa se vendarle pakt ne bo polpi-6al, dokler se ne dopolni še s sličnim paktom na vzhodu, med Rusijo in Poljsko ^er Rumunijo. Francija je tedaj vezala svoj sporazum v Rusijo na široko osnovo, vključujoč mu tudi svoje zaveznike na vzhodu. Saj bi drugače tudi ne moglo in ne smelo biti, kajti *sa diplomatska akcija je vendar' del splošnoevropskega trenja, ki ima v svojem osredju napetos: med Nemčijo in Francijo, nemške revanšne težnje. Več k temu pač ni treba pristavljati; pomen sporazuma v naznačenih smereh je na dlani. Diplomatska prizadevanja po pariških uspehih niso ostala dolgo za kulisami, slasti ko so potekala prav uspešno, vsaj v prvi polovici. Poljska se je sporazumela s 6ovjeti povsem v skladu s pariškimi načrti. Sklenila je z njimi pakt, ki je že per-fekten in čaka samo še na ratifikacijo. Poljska pa iona s Rumun-Ijo politično m klanja svetovnega sporazuma. Nasprotno, želi ga, poudarja pa, da ravno Nemčija s svojo politiko ogroža ta sporazum. Spominja na najnovejšo naredbo Hindenburgovo o vojni vzgoji mladine, in vprašuje: »Kako je mogoče učiti mladino o umetnosti moren ja?« Poudarja, kako Francija razločuje med napadalno in obrambno vojno, da Francija sama želi čim največjo razorožitev, ali samo pod pogojem, da se ohrani varnost miru med narodi. »Franciia samo želi, da bi si po težkih izkušnjah ohranila možnost, da vzgoji otroke, ki so ji še ostali, v delu, časti in mira.« »Edino na podlagi ljubezni do domovine in na razumevanju, da tudi dragi narodi ljubijo svoja domovino, se more zagotoviti vseobči mir.« In ta miroljubni Herriotov govor se napravlja v Papenovi Nemčiji za vzrok in povod največjega ogorčenja. Daje se mu krivda, da resno ogroža obstoj Društva narodov«. Odkod jemlje današnja Nemčija pogum za svojo današnjo politiko? G. Papen se brez dvoma zanaša na pomanjkljivo soglasje zapadnih signa-tarnih velesil. Zaveda se, da ima Musso-linijeva Italija večji interes na razorožitvi Francije kakor na odpora proti oborožitvi Nemčije. Domneva, da ofici-elna Anglija nima pretiranega interesa na premoči Francije na kontinentu. Toda, ali se g Papen ne moti? Ali mi^li, da bosta ostala Henderson in sir John Simon stalno merodajna za pravec angleške zunanje politike in za angleško javno mnenje? Ali misli, da bo angleški narod mirno gledal na zopetno obnovo nemške mornarice z zgraditvijo novih križark, ko je vendar ravno brezglava viljelminska mornariška politika prerezala prt med Nemčijo in Anglijo. Skoro ni mogoče, da bi si današnja Nemčija komaj dober decenij po Versaillesu že utvarjala moč za nov krvavi va ban-que. Evropski položaj se zaostruje, znova po krivdi Nemčije, kakor do leta 1914. Vendar se danes evropski narodi še lahko tolažijo z nado, da je eden glavnih motivov Papenove vlade trenutna volit-vena psihoza. Papen kljub temu, da se mu je posrečilo odpraviti Hitlerjevo demagogijo iz resnega upoštevanja, nima zajamčene večine v nemškem narodu. Išče jo trajno in smotreno. Išče jo v Hu-genbergovih nemških nacionalcih, zakonitih dedičih nekdanje konservativne stranke Heydebranda in Westarpa. Išče jo v sodelovanju z zastopniki pruskega militarizma, ki se zdi v nemškem narodu neumrljiv, tudi brez kralja in brez lajtnanta. Pridobil si je že težko industrijo, ki se je odvrnila od Hitlerja, ker misli, da ne potrebuje več njegove pomoči proti marksistom. Pravilnost računa bodo izkazale bližnje volitve v Reichs-tag. G. Papenu ne da spanja Bismarckov lovor. On hoče močno, močnejšo Pru-siio, kot vodilno silo v nemški državi. Niegcv koncept pa ne vzdrži kritike onih, ki poznajo in razumevajo Bismar-ckovo linijo za nemško uedinjenje. Papenove koncesije, s katerimi hoče doseči absolutni kurz Prusije in ki ponujajo južnonemškim državam povišano samostojnost, so obnova historične črte ob Meni _ »Mainlinie« —, ki jo je v korist nemškega edinstva baš zlomil Bis-marck. Za enkrat vsekakor še ni potrebno neposredno vznemirjenje zaradi evropskega ravnovesja. Obstoja namreč možnost, celo verjetnost, da bo po volit-va g. Papen govoril drugače, ne samo doma, temveč tudi na evropskem teatra. Ako pa bi ostala Nemčija dosledno enaka, ako bi ostala Papenova Nemčija, potem obstoja resna nevarnost za pridobitve mira, kupljene z milijoni glav in morjem krvi Evrope proti svetovni nevarnosti pruskega militarizma. vojaško zvezo, ki se 5e ustanovila ravno s ozirom na sovjetsko Rusijo. Samo ob ^ebi je bilo zato umljtivo, da so se v Varšavi pri svoji pogajanjih ozirali na Bukarešto Rumunl so se sicer takoj pričeli pogajati z Rusi, vendar pa se niso mogli sporazumeti z njimi. Pogajanja so bila ponovno obnovljena in prekinjena brez vsakega zaključka. Da bi dala potrebnega odloga, je Poljska, ki si je na vso moč želela uspeha, čakala in tudi še sedaj čaka z ratifikacijo, v nadi, da se bo ta čas vendarle posrečilo doseči sporazum med Bukarešto in Moskvo, kar bi omogočilo skupni zaključek celotne akcije napram Rusiji. In v to situacijo je padla nenadna vest o Tltulescovi demisiji. Dosedaj se sicer podrobnosti še niso objavile, vendar ne more biti dvoma, da se je tako iz Pariza kot iz Varšave vršil diplomatski pritisk na Ru-munijo, naj na vsak način pripomore j?m področju bile v skladu s poiitičnc.upravno razdelitvijo države in gospodarsko strukturo posameznih področij, tako da jim l1« zajamčeno sodelovanje s centrrlnc ln samoupravno državno upravo. V skladu s tem naj bi se tudi vršile volitve v kmetijske zbornice, pr; čemer naj ?e gleda na to, da bo dobilo v teh zbornicah primerno zastopstvo tudi poljedelsko z xkWništvo in ostale najvažnejše kmetijske organizacije. Podrobnosti o umoru slovenskega rudarja v ameriški ječi Izpovedbe pokojnikovega svaka — Veliko ogorčenje prebivalstva Chicago, 20. septembra. Po strašni smrti slovenskega rudarja Martina Viranta, ki je, kakor smo že poročali, postal v ječi žrtev strašnih rabljev. «e je oglasil sedaj njeigov svak Frank Franko iz Peorije, Illinois. Njegovo poročilo se glasi takole: Po strašnem zločinu policijske oblasti, ki mi je ugonobila brata moje žene, sem bil tako razburjen, da nisem mogel niti govoriti, kaj šele pisati o nezaslišanem grozodejstvu. Pokojni Martin je bil marljiv človek in je njegova strašna smrt silno pretresla njegove sestre, brata in druge sorodnike. Dne 38. avgusta ga je šerifski pomočnik Skinner poklical da bi ga zaslišal v zadevi rojaka Petjeta. s katerim sta stanovala skupaj v eni in isti hiši. John Petje je bil osumljen soudeležbe pri nekem umoru. Osumili so ga popolnoma po nedolžnem in iz nesrečnega Martina so hoteli izsiliti potrdilo, da je res kriv. Ker se Je Martin uprl, so ga postavili pod takozvanl »Third dedree«r — to je najvišjo stopnjo v ameriških ječah že davno uveljavljenega mučenja — pretopavali fn mučili so ga tAko neusmiljeno, da je izdihnil. Istega večera, ko so ga zaprli, sem še govoril z njim in dejal mi je. da je rojak Petie pri stvar? popolnoma nedolžen, ker }e bil sel, kakor se natančno snominja tisti večer spat že ob 9. Ker se Martin od zasliševanja tudi drugi dan ni vrnil, z njegovimi prijatelji napoti! v 11 milj oddaljeni Pekin. Šli smo k šerifu, da pcizve-mo kaj je z Martinom. Dejal nam je. da Je v preiskovalnem zaporu. Na vprašanje, če bi lahko z njim govoril, mi je na kratko odgovoril, da to ne gre. Protestiral sem tudi. zakaj so ga dali v zapor ko ni bilo nikjer objavljeno zaporno povelje, pa splrrti nisem dobil odgovora. Pozneje mi je Fet-jetov advokat povedal, da so Martma v ječi pretepli, da je ves črn. Advokata sem Iz seje magistratnega gremija Ljubljana, 30. septembra. Na nocojšnji seji' ljubljanskega magisrat-nega gremija, ki jo je župan dr. Puc otvo-ril ob 17., je poročil predvsem obrtni referent o prošnji slaščičarske zadruge, naj se ji dovoli prodaia slaščic na javnih prostorih. Prošnja je bila odklonjena. Gremij je nadalje obravnaval še nekatere prošnje za gostilničarske koncesije ter dovolil Srečku Klasku izvajanje kavarniške obrti na Sms»- tinski cesti št. 24. Na predlog gospodarskega referenta se ie vršila razprava o oddaji prostorov *a pečenje kostanj*. Urad je predlagal, naj se ta mesta, ki so precej donosna, oddajo reflektantom na dražbi kakor n. pr. v Zagrebu. Ker so se doslej oddajala ta mesta predvsem revnejšim prosilcem, je gremij sklenil, da bo najugodnejša mesta (pred frančiškani, pred Emono in pred kinom Matico) oddal dražje kakor ostale prostore, splošno pa ostal prt dosedanjem načinu. Športno društvo »Jadran« je zaprosilo, naj se mu dodeli travnik Mesarica ob Ljubljanici kot športni prostor, ker je dosedanje vežbališče društva za icolezijskim kopališčem neuporabno zaradi odvoza zemlje za regulacijske svrhe. Društvo dobi začasno prostor bivšega otroškega igrišča poleg Centralnega šolskega vrta v Mestnem logu in sme ta prostor uporabljati, dokler se ne bo zasulo m izravnalo sedanje lfirisce društva. ... ., Engelbertu Sfcušku so bile oddane v najem reklame na električnih mestnih urah za 18.000 Din na leto. Niveliteta prulskega mosta, ki se naj Bi bila po prvotnem predlogu znižala, ostane še nadalje na dosedanji višini obeh obrežnih cest, ker je treba upoštevati promet s čolni in ker bi znižanje oviralo uporabo baora pri regulaciji Ljubljanice. Gremij je nadalje podelil stavbna dovoljenja za naslednje večje stavbe: Tvrdka inž. Dukič in drug bo zgradila med Ga-jevo in Puharjevo ulico blok, obstoječ lz treh štiri- odnosno petnadstropnih poslopij. — R. Skubec, sedanji lastnik bivše Ko-zinove hiše na Bregu, bo izvršil razne adaptacije, ki se odobre. v kolikor ne bo ugovarjal spomeniški urad. -— Ureditev nabre-žij ob mostu Pod Trančo je bila odobrena v smislu dogovora med mestno občino in posestnikom' Oiupom, ki dobi odškodnino za lokal, dočim občin« izvrši adaptacijo stopnišča in hiše na svoje stroške. — Sokolsko društvo Ljubljana in si zgradi telovadnico na svoji parceli ob Dunajski cesti. _ Maks Dolinar je prejel dovoljenje za lično enonadstropno hišo na Dunajski ce«ti poleg Kovačiča, Maruška Vrtovec zgradi vilo ob Strekljovi ulici. — Mestna vprašal, če bi mogel pomagati, pa Tai j 8 nasvetoval državnega senatorja Viktorja Michaela v Pe>riji. Ko sem prišel k senatorju in mu v>e povedal, je ta izjavi, da hoče posredovati, zahtev«! pa je za svoje delo ali kot predujem svojih stroškom 100 dolarjev. V največji naglici sem spranil tz denar skupaj in ga izročil. Potem smo se z advokatom napotili k šerifu, ki nas Je spremljal takoj v jetnišnico. To je bilo 1. t. m. točno ob 2. popoldne. Z advokatom sva čakala, da pripeljejo Martina, čez k"kih 20 minut pa se je vrnil šerif sair. ter dejal, da se je Martin obesil. Takoj t?da! sem poveda! šerifu v oči, da so ga gotovo ubili detektivi in potem obesili. Šerif se ni niti zmenil za moje ogorčene besede. Malo požneje so prinesli iz ječe tudi Martinovo truplo in koroner (mrliški _ ogled nik), ki je bil navzoč, je pred nami dejal da se Martn ni sam obesil. Odločno Je Izjavil. da pričajo znaki, da je bil ubit isr potem že mrtev obešen, da bi se tako zekrdo zločinsko delo. Vsi smo vedeli, da je vodil vso preiskavo šerifov pomočnik Skinner. in ta^o smo mu bili za petami, da je bilo kmalu izdano proti njemu zar>orno povelje Ljudstvo Je bilu strašno ogo-čeno in nad 3000 _se jih je zbralo v Pakinu, da navalijo nanj ln ga linčajo. Skimerja so morali na skrivaj od peljati v Piorijo in tam zapreti. Truplo nesrečnega Martina so na povelje zdravnika odpeljali v Chicago in tam še enkrat preiskali. Pokopan je bil šele v torek 6. septembra. Ker je bil vojni veteran, so mu člani ameriške legije izkaza1' zadnjo čast s salvo, premogarska unija pa mu je poklorila krasen venec s svojim napisom in posvetilom. Tudi člani društvs »Prosvete« in mnogi drugi prijatelji tn znanci so bili na tem žalostnem nogrebu rn ne bodo nikdar pozabili na zločin, ki je uničil tako dobrega delavca in človeka. občina ljubi anska pa bo zgradila Delavski dom, veliko štirinadstropno stavbo ob vogalu Goaposvetske in Bleiweisove ceste ia je v tej sej prejela dovoljenje gremija. Pospeševanje trgovine s Švico Beograc. 31 sept A A. Davi ob 10. Je bila v Zavodu za pospeševanje zunanje tr govine ustarTvna skupščina odbora z* po-soeševanje aospodarskih stikov s Svco Skupščini sr prisostvovali odpravnik švicarskega poslaništva dr. Steiner rn zastopniki našega aospodarstva. Prisotne je pozdravil v' hrenu ministra za trgovino tr industrijo ravnatelj Zavoda za pospeseva nje zunanje trgovine dr. Juraj Tomšič. _ V svojem uvodnem govoru je dr. lom' čič opozoril na možne trgovske stike mec Jugoslavijo in Švico. Med obema državama bi bili mogoči prav oHežni treo-^k-posli in intenzivna izmenjava blaga. Pr>bn do za ustanovitev odbora je dal naš poslanik v Bernu dr. MIlan Milojevic. pa tud v Švici bodo ustanovili podoben o£hor. Tako delo na obeh straneh mora roditi dobre sadove in bo _ poglobilo medsebijne gosnodarske odnosa je. Nato je referent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prečital poročilo o rgo-vinskih stikih med Jugoslavijo m S>nco. Prisotni so za tem izvolili člane upravnega m nadzornega odbora, ki pa se bosta konstituirala šele kasneje. Pisarna odbora Je v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, telefonska št. 23.310. kjer dobe mtensenti r?& pojasnila. _^^^^ Smrtna obsodba atentatorji na niikada Tokio. 30. »entembra s. Koreanec Rikf>-sho, ki je poizkusil atentat na japonskega cesarja, je bil obsojen na smrt. Vremenska fianovef Zagrebška vremenska napoved ridane«-Stalno, nekoliko oblačno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki p danes prekrival centralni in južni del Brope. j«1 pričel slabeti in je znašel me! dvema področjema nižjega pritiska. Prva j?fera depresije le nad severno Evropo- n>ka napoved fca soboto: .Vajbrže že ponoči motnja vremena, ponekod dež. jutranja temperatura ne bo več tr.ko visoka. vendar še redno nad normalo, mani oblačno. uši kraji in ifudje V čast in spomin kaimakeaianskih junakov Na Kajmakčalanu. kjer 5e stoji spominska kapelica, bo zgrajena 'robnica za 17.000 žrtev dor ovine Bso- rad, 30. septembra. Na največjih bojišči v bojih za naše Osvobojenie in uedinjerie je Združenle re zervnih oficirjev in bo -evnikov zgradilo že grobnice za ostanke pn l;h junakov na Ce ru. Gueevu in v beogr slej okolici, na Mač k o vem Kamnu pa je. ' 'kor znanp. po pri-zadevanji! posebnega ' dbora tudi že z grajen spomenik in ureie- a grobnica. Na največjih bojiščih na Kn oal» zelo p!;tve grobove cr so hudourniki ln veter odprli že mnog- vojaških grobov razmetali kosti. Naj^č grobov je bilo razdejanih na grški str ni Kaimakčalana Združenje rezervrh častnikov in ."><>-j evnikov je uvedlo ikcijo za zgradbo ve-Tke grobnice poleg spominske kanele r' delu bodo pomaga čete obmejnih vojaških odredov. Z c -'omavan jem starih^gr> bov in zbiranjem f ostij bodo pričeli že te dni. Takoj za grr nico na Ka jma-kčalana pride na vrsto ku movska grobnica. ki bo sprejela ostanke r 'lih junakov, ki poči v*" jo v okolici. Odb za zgradbo spomenika rn grobnice na K manovem je že zbral okrog 300.000 Din nabiralna akcija pa se še nadaljuje, da h- mogoče zgraditi veliki grobnico, v kater bodo združeni vsi vojaški grobovi iz 'še kumanovske okolice. S ominn inž. Jar '*za Jezerska jubljana, 30. septembra. Tnženjerja Jar a Jezerska ni več med nami. Po dolgi h rbi je podloge! beli ženi, jt-edi najlepših le najboljših nad. sredi neumornega dela. Kdor je poznal njegovo pretirano delavnst in precenjevanje telesnih moči, se trnu ne čudi. Kakor čebelica marljivo i-* biral ter izpopolnjeval v bratski Češko si; aški svoje strokovno znanje v tekstilni srčki z namenom, da s svojimi izkustvi o ga ti našo mladino. Zal ga je sredi nj ovega razmaha priklenila bolezen na po eljo. Komaj se je na _pol pozdravil, že : v sikrbi za svojo družini-co pričel s p ntenzivnim delom. Skoraj Jeto dni je vz žal pri napornem delu, nafto pa ie ponc o omaga!. S kakim h- anenjem je celo leto pri-iča' oval zdra1 na Golniku, želeč edino de a! Na njee i omarici si videl strokovno knjigo o ' :dilstvu in električnem pogonu v' tekst ii industriji, čemur se je rajraje posveti, poleg parta znanega ravnatelja največ * češke predilnice pok. Mo-sliko rek.fr ja češke tehnike v Brnu, enž. Vlčka, k ' -a je še pred dnevi obiskal čSn lot kontra? od bolezni izčrpanemu telesu _ tri sli! sinčka Pavelčka, kipečega v b* zskrbneiT zdravju. Pr malo iz') aš, bela žena. med najboljšimi kosiš! K *iko plodnega dela si nam vzels v l ]n<- ej: - -v. fi .»' i a najlepšem voli '. ezni, razočai m j, in prekrasnega tja P I IFGMIJA LJ i JEim t"' T: Najno, Ob kot C^varadossi 7 »Tosci« K^zaboe lepote! Hitite in ii 10 prekras no filmsko delo! si zvočni »Ufa« tednik . yt 3 in %10 večer. nI kino Matica . ieion 2124 Ti si rešen trpnjenja, mi pa, ki ostanemo, bomo težko pogrešali Tvojega neumornega delovanja, dasd Ti ne kratimo počitka. _ Mlad si umrl, vendar spomin na Tebe ostane trajen! Odpočij se. Janez, za svoje delo potrebuješ stoletja! Jesenske planine vabijo Jesen nam ponuja s svojimi barvnimi harmonijami, s svojimi milimi spremembami luči in toplote ono prijazno, vabljivo obeležje, ki napolnjuje človeka z mehk'h mirnim veseljem, malce zagrenjenim z lahno melanholijo slovesa in umiranja. V go rah je jesen, doba največjih užitkov, nat-lepših razgledov, čistega zraka, zmerne prijetne toplote, doba samotnih sprehodov slasti polnih, dolgotrajnih počitkov na zapuščenih sedlih in grebenih, doba prijetnega korakanja po samotnih višavah, doba hladnih, svežih juter izne megle začasno ne zap-ro dohoda, ka d na vseh teh vrhovih je nevidna roka široko razlila srečo in zadovoljstvo, ki ja težko in redko najdemo v dolini. 30 let novinarskega delovanja Jubilej, ki ni pomemben samo za posameznika in ljegov stan, temveč tudi za zgodovino vzorov in bojev naroda, praznuje danes pokloni novinar g. Anton Ekar. Pred 30 leti je pas/tal urednik »Domovine« v Celju in cd tedaj je ostal zvest novinarskemu poklicu. Tudi pred 30 leti in še prej so se mnogi ukvarjali z novinarskim delom, najbrž pa ne bo nobenega, ki bi vso dolgo dobo živel saono od novinarskega delovanja. Anton Etkair, čvrsti in bistri Gorenje, je znan im doma povsod, kjer se pišejo jugo-slovenske nov ne: po vsej Sloveniji, med koroškimi Slovel ci, v Trstu, v Zagrebu. Beogradu in ravne tako dobro bi se znašel povsod po svetu, ce bi kot novinar deloval za domovino in re jake. Rodil se je 17. januarja 1875 v Preddvoru na Gorenjskem. gimnazijske študije z maturo pa je dovršil na hrvatski gimnaziji ni Reki. Kot dijak je skrbel vedno sam zas; in ko je moral zaradi pomanjkanja sredstev opustiti pravniški študij, je poskušal to in ono ter natposled vstopil v službo pr južni železnioi. Služboval je na Pragerske-n, zaradi nemškutarije, ki je vladala tam, pa se je službi kmalu odpovedal. Že kot dijak je bil reden dopisnik »Slov. Naroda«, a ko je bilo po odhodu tovariša Ante Bega iz Celja izpraznjeno uredniško mesto pri celjska »Domovini«, je dne 1. oktobra 1902 postal urednik »Domovine«. V Celju so bili tedaj hudi nacionalni boji. Tri leta je poleg dela pri listu sodeloval tudi pri Delavskem podpornem društvu ln Celjskem pevskem društvu kot dober pevec in društveni organizator. Iz Celja se je preselil v Celovec, k'cr je prevzel uredništvo »Mira« in obenem tudi tajništvo političnega društva koroških Slovencev. L. 1905. so bile nadomestne volitve v državni zbor. Slovenski kandidat Graten-auer je propadel, pri prihodnjih volitvah leta 1907. prvič na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice pa je sijajno zmagal in je bila ta zmaga v veliki meri zasluga urednika in tajinika Ekarja, ki je poleg ogromnega agitatorskega dela med ljudstvom prihajal še vsak teden v Ljubljano urejevat »Mir«, ki se je moral tja preseliti zaradi silne gonje nasprotnikov. »Mir« Je bil tedaj zaradi odločne in neustrašene pisave najpriljubljenejši list v Sloveniji. Po volilni zimami na Koroškem se je Ekar preselil v Ljubljano ter prevzel uredništvo »Nove dobe«, iz katerega je prešel v uredništvo »Slovenskega Naroda«. Dobro so še v spominu njegova poročila s »tablarskih razprav« po krvavih septemberskih dogodkih. V Ljubljani je upravljal tudi tajniško službo pri tedaj ustanovljeni Narodni delavski organizaciji. Centrala te organizacije ga je v januarju 1910 povabila v Trst, kjer je prevzel uredništvo njenega glasila »Narodnega delavca«. V tem času pa je bil tudi dopismk »Slov. Naroda« in pozneje Phitovega »Jutra«. Kot član uredništva »Edinosti« je od jeseni 1<>11 naprej vršil veliko delo, ki je bilo posebno težko med vojno in prva leta italijanske okupacije. Dvakrat je b-'l tudi v zankah avstrijskega vojnega sodišča, a se ie sra;"no rešil. V uredništvu je vztrajal tudi med mrnadi italijanskih opustoševalnih tolp. L. 1920. je izstopil iz uredništva »Edinosti«, eno leto je urejeval istrskega »P"čkega prijatelja«, ves čas pa dopisoval »Slov. Narodu« in »Jutru«, i>ri katerem je še danes stalen sotrudnik. Sodeloval je tudi pri raznih mariborskih, zagrebških in beograjskih listih zlasti kot prvovrsten strokovnjak za naša n.arodno-manjšinska vprašanja. Brez navedbe vzroka so ga 1. 1926. italijanske oblasti izgnale iz Italije, po štirih mesecih pa so mu spet dovolile vrnitev v Trst. Ko pa je ob koncu januarja prišel za par_ dni v Juooslaviio. ni dobil več od italijanskih oblasti dovoljenja za vrnitev in je tako ostal v domovini. Po 17 mesecih brezusr»e-šnega čakanja ob izgubi dela in zaslužka je bil sprejet v tedaj ustanovljeni Centralni presbiro, kjer vedo ceniti njegove velike sposobnosti in njegovo delavnost. Ob lepem jubileju mu tovariši ne moremo izraziti kake želje po zasluženem pokoju in odmoru, kajti vse. kar je v zvezi s pojmom pokoj, predstavlja nekaj najbolj kočljivega in negotovega v novinarskem poklicu, vrhu tega pa je jubilant še vedno neuginano živ in čil ter rekordno delaven, tako da lahko izrazimo edino željo: da bi ostal tak še dolgo med nami. Otvoritev strelišča vojniške strelske družine Celje, 30. septembra. Preteklo nedeljo popoldne se je vršila otvoritev strelišča nove vojniške strelske družine v Rumtolah pri Vojniku. Ob 13. sta se zbrali v osnovni šoli v Vojniku četa s-trelcev in četa gasilcev ter odkorakali na strelišče. Na čelu sprevoda je stoipal preti sednik strelske družine učitelj g. Suligoj. za njim pa godba in zastavonoša z držav- no trobojnlco ▼ apraiifltra dveh strelcev § puškama. Sledili so strelci, ki so nosili tarče ki vse potrebno za streljanje, in gasilci. Sprevod je krenil skozi trg do Arclina, od tam pa na strelišče, kjer so ga pričakovali polkovnik g. Golubovič in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja ter večje število domačega in okoliškega prebivalstva. Pri slavoloku se je sprevod ustavil in je polkovnik g. Golubovič v lepem govoru razložil naloge in pomen strelskih družin. Po vzkliku Nj. Vel. kralju je godba zaigrala državno himno. Zatem je predsednik domače strelske družine g. Sinigoj prisrčno pozdravil polkovnika g. Golubovica, narod-mega poslanca g. Ivana Prekorška in vse ostale goste iz Celja, Štor i.n drugih krajev. ■Poudaril je. da so strelci vedno pripravljeni žrtvovati za kralja in domovino vse, "tudi življenje. Godba je zaigrala »Lepo nago domovino«. Kapetam g. Milutmovič Je eatem oddal prvi častni strel za polkovnika g. Golubovica, s čimer se je strelišče otvorilo. Godba je zaigrala državno himno in nato so gostje in domačini pričeli s streljanje. V mraku pa so se razšli, da se v nedeljo 2. oktobra zapet snidejo na strelišču. Boj z razbojniki v Požarevcu Razbojniška organizacija »Nočno drušhv?* Sponaid med dobro oboroženim razbojnikom in stražniki s starimi puškami Beograd, 30. septembra. V Požarevru je trgovec in krojač Ranko Petrovič te dni preiel čudno p«ismo. s katerim neka »nočna družba« zahteva od nJega, da v roku nar dni deponira na določenem mestu 100.000 Din. če noče da bo »nočna družba« ubila njega m vso njegovo rodbino. Trgovec je to grozilno pismo oddal policiji, ki je takoj uvedla preiskavo za neznanimi izsiljevalci in se je seveda vestno zastražilo tudi mesto, ki je bilo v pismu označeno za predajo odkupnine. Ker so bili v zadnjem času v okolici izvršeni razni zločini, je bila največja previdnost prav umestna. Na Petrovičevem dvorišču in tudi blizu njegove hiše so se poskrili stražniki, da bi zajeli zločince, če bi ho teli izvršiti svoje grožnje. Takoj, ko je zapadel v pismu označeni rok, so stražniki opazili zvečer dva sumljiva možaka, ki sta se oprezno bližala Petrovičevemu domu. Policijski pisar Čedo Nešič, ki je organiziral stražo, je počakal, da se je eden od neznancev, ki je bil oprtan s torbo, približal. Pisar je možakarja vprašal, kam gre in kaj nosi. Dobil je za odgovor, da prihaja no opravkih tz bližnje vasi in da ima v torbi samo nekaj živil. Ko oa je policijski uradnik zahteval od njega legitimacijo, je neznanec hitro izvlekel re volver in ustrelil. Policijski pisar se je še pravočasno vrgel na tla in istočasno so so pojavili tudi stražniki. Razbojnika sta se spretno umaknila, še predno je nadel prvi strel iz stražarskih pušk, ter izginila v temi. Požarevska policija ima sedaj nalogo, da izsledi zločince in obenem tudi obvaruje trgovca Petroviča njihovega maščevanja. Primeri dobro organiziranih razbojniških naoadov se dogajajo tudi drugje in le redko kdaj se čuje, da je varnostna oblast takoj ali pa vsaj v najkrajšem času po dogodku polovila zločince. Primer borbe med dobro organiziranimi in oboroženimi zločinci in stražarji s starimi nerodnimi puškami pa tudi kaže veliko potrebo boljše organizacije varnostnih oblasti la straž. ** • Šest divjih lovcev Kamnik, 30. septembra. Lovski čuvaji dvornega lovišča ▼ Kamniški Bistrici ®o večkrat čuti v gozdovih in dobravah pod Arsenikom strele divjih lovcev. Kljub marljivemu zasledovanju pa niso mogli nikoli presenetiti nepoklkancev pri delu, dasi so sicer s precejšnjo gotovostjo sodili, da so to drvarji iz Suhe doline pod Veliko planino, kjer jih je večje število že dalje časa zaposlenih pri sekanju lesa. Lovski čuvaji so ovadili zadevo kamniškim orožnikom, ki so v drvarskih kočah izvršili preiskavo in dognati, da j« bil sum upravičen. V prvi koči so našli srnjakovo kožo, v drugih dveh pa srnjakovo rogovje. V 15 metrov globoki ledenici, kraški vdrtini z navpičnimi skalnimi stenami, pa so odkrili v zadrgnjeni vreči na ledu kakih 12 kg mesa divjačine. Orožniki so ovadili sodišču šest drvarjev iz Luč v Savinjski dolini, ki so se na tak nedovoljen način preskrbovali z okusno divjačino in delali škodo v dvornem lovišču in v lovišču ravnatelja g. Premroua iz Zagreba. Divji lov je v vseh lovskih revirjih v območji Kamniških planin hudo razpasen, kljub visokim kaznim, ki čakajo vsakega divjega lovca, če ga dobi oblastvo v roke. Kamniški orožniki imajo vsako leto mnogo opravka z divjimi lovci. Največjo sreCo pri zasledovanju tatinskih lovcev lina 'kamnisiki orožniški kaplar Mihael Napot-nik, ki je samo v lanskem letu izsledil hi izročil sodišču 34 divjih lovcev v lovskih revirjih od Jezerskega do štajerske meje. Lovskim zakupnikom je s tem niapiavi! Cotovo veliko uslugo. ODOL je visoko koncentrirana voda ta usta,-zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi TorajjeODOL varčen in zato £elo poceni Požar v Krčevini Ptuj, 30. septembra. Včeraj kmalu po 11 uri je bilo obveščeno ptujsko gasilno društvo, da je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Skaze v Krčevini pri Ptuju. Gasilci so bili pod vodstvom g. Vresniga Franca ie v nekaj minutah na licu mesta. Položili so takoj cevi v bližnji potok Grajeno, kjer se pa je občutno poznalo pomanika-nje vode, tako da so morali agregator trikrat prenesti, preden so dobili zadostno količino vode za gašenje. Gasilcem se j« naposled posrečilo, da so ogenj omejili. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje, obstoječe iz dveh hlevov, kolarnice, skednja in pralnice. Žrtev ognja je postalo tudi nekaj voz sena in slame in okoli 1500 kg koruze. Ostalo je le golo zidovje. Poslopje je bilo krito delno s slamo in delno z opeko. Skoda bo menda krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, sumi pa se, da najbrž iz otroške neprevidnosti. Sokol Vse brate kegljače vabi Sokoiskn društvo Ljubljana IV na tekmovalno kegljanje, ki bo v nedeljo 2. t m. pri Putrl-hu na Dolenjski cesti. Začetek ob 10. uri dopoldne do 10. ure zvečer. Vstop prost. Zdravo! Sokol Vi l. StaTe jša vnsta je pričela red« no telovadbo, kri se vrši vsak ponedeljek ob 20. Prosimo starejše brate, ki imajo veselje do telovadbe, da jo posečajo. Telo-vadibo vodi profesor br. Zaletel. Mirnsko sokolsko okrožje. Vodstvo ofcroi-ja obvešča bratska društva, da se napovedana seja okrožja v nedeljo 2. oktobra ne bo vršila, ampak je preložena zaradi tehničnih ovriir na nedeljo 9.9 oktobra z istim sporedom, kakor je bil že javljen. Sokol ▼ Naklem bo priredil r nedeljo 2. oktobra HI. javni telovadni nastop. Po nastopu veselica, ples, srečolov. Igrala bo gasilska godba iz Šenčurja. V nedel)o vsi v Naklo! Ne pozabite! da Izdelujemo poleg gojzeric, stmišklh in športnih čevljev tudi vso ostalo strojno in ročno izdelano obutev. BRATA NAGLIČ industrija čevljev, Žiri One zmerne! Zahtevajte cenike! Obštiriz. "* *n°ci »perne* "ia g iedal i %eu u Lfub \ jani o številko /pesnega izdanja >Gleda-škec! tista« je rapisal upravnik g. Oton i. tpaa to-le lvoHno besedo: »Časi ugodni, ia bi \ v-ejali ii:the slavr> sti ob . rideset emici, xi -ar so -;e Iprla vrata te hiše slo-• -ski umetn isti. Pred vas stopamo v k-tere-rn se ie tuja muzi-aniju naše domače he-ie. to dejstvo govori jas- : o o '."-r ki ea je dosegla sln-v> -h, tu , teh Štirih desetletjih. S kor? uhan virn storimo ob rp-iffl- ., . ... aa-;.- besede, ki te-: - • 1 f- - sn vse čistejša skozi -' lesja < TV]o in požrtvoval- • 1 k:»v nista bili zaman, s ;;val. -'.ohn > -tov,in jem se spomi-ni*m<- • r.nT njihovega trpljenja m njihnv • bort- 'n kljub f -žki sedanjosti Sedamo 7, zaupanjem v bodočnost slovenskega jezika in slovenske ' da!;ške um< tn stj. ki je in ostane a njegove epotei. ka e tu li nrii.^cila daljši prispe-2 F na G . i r:a. bivšega gleda";5-fpga nprpvnika, ki > ; nogo pripomogel zlasti k razvoju našo "rskoglasbene re- PREGLED I produktivne umetnosti. Članek je zgoščen pregled naših spevoiger, operet in oper pred vojno in je opremljen s slikami, ki vzbujajo spomine ,ia prejšnja leta naše opere. Razširjeno jubilejno številko »Gledališkega lista« še izpopolnjujeta prispevka: >Ob štiridesetletrici« (čemu anonimen?) in Alfred Mahovsky: »Hlapec Jernej« (dr. H. F. in dr.). Izjava avtorja „Lopeza" Dr. Vladimir Barlol o naših kultnrnih razmerah. — Avtor o svojem delu in svojih kritikih Pisatelj dr. Vladimir Bartoi nam Je poslal članek, ki ga objavljamo po dolžnosti objektivnih kulturnih informatorjev. Smatramo, da ima avtor pravico, zavzeti stališče nasproti svojim kritikeni in da občinstvo zanima tudi njegov zagovor. — Uredništvo. »Gorje pa onemu, ki spregovori odkrito besedo o vzrokih tn krivcih narodove sramote. Kakor volkovi padejo po njem. Najhujši sovražniki si podajo roke ...« »Lopez«, str. 65. N iše javno življenje že dolgo boleha. Bolne so naše politične, a še huje so pri-naše kulturne razmere Nekaj težkega »asi v ozračju, podobno vzdušju Gru- movega »Dcgodka v mestu Gogi«. Življenje je kakor zastalo. Ni dobro v teh časih živeti in delati v tem okolju. Klasičen primer: domača produktivnost se je umaknila prevodom, ki so danes skoraj edini pozitivni fakt naše besede. Cela generacija je, ki se skoraj izključno ukvarja s prevodi. Domači literatje pišejo po večini samo za kritike in druge literate. širše občinstvo je izgubilo kontakt z njimi. Skrb tn strah sta se vselila v nas. Skrb in strah pred bodočnostjo. Težko je nositi odgovornost in veliko poguma je treba zanjo. Mu<*.no je pogledati resnici, dejstvom v obličje. Veliko lažje je, če govoriš in se opajaš ob lepih besedah, če se predajaš nekakšnemu beletrističnemu ga-notju. Toda da to dosežeš, moraš izločiti vse ono, kar te obdaja. Zapreti se moraš pred svetom in vtakniti glavo v pesek. Vsaka odkrita in zatorej trpka beseda vzbudi v nas bolestno vztrepetanje živcev. Najnovejši primer: Zupančičev članek v »Ljubljanskem Zvonu«. Nihče se noče vprašati, kaj je v njem resnice: njegove besede se trgajo na levo in desno. Vsaka odkrita beseda je postala pri nas nemogoča. Karkoli izrečeš, se ti zavije in preobrne. Bojimo se sleherne sapice, ki za-veje od drugod. Hermetično se zapiramo pred sosedi in svetom. Nujna posledica te bojazni: slepota in iz nje izvirajoča megalomanija. Tn še nekaj, kar je imenoval Zupančič: duhovni incest. Tega posledica: jalovost Povem vam primer: Ob- iskal nas je domačin, ki je dosegel v tujini veliko priznanje. Znan kulturni delavec ga je vprašal po njegovem mnenju o uglednem tvorcu. Sodba je bila negativna Naš kulturni delavec se je dvignil ln odšel. Zanj ni bil domačin iz tujine več zanimiv. Kako je prišel do svoje negativne sodbe, ga ni brigalo več. Na vprašanje, čemu to, je dejal: sem pač tak človek. In okrog ust čuden smehljaj. — Ta hermetična izolacija, ta strah pred tujo mislijo je simpton bolezni. Nevarna je. To stanje je pa podobno onemu, o katerem je pisano: kogar hočejo bogovi pogubi U. tega udarijo s slepoto. V te kulturne prilike sem prišel kot mehaničen opazovalec od strani, kot človek, ki se hoče nečesa naučiti. Začel sem gledati in poslušati. Marsikaj se mi nI zdelo prav. Prvič sem se dodobra zavedel moralnega kaosa, v katerem živimo, ko je izšla slučajnostna izjava nekega našega kritika v srbskem dnevniku o naših kulturnih razmerah. Vse je treščilo po njem. Najprej so padli najhujši očitki, med njimi oni: izdajalec. Kdor je stal ob strani kot jaz, je moral občutiti vso strahoto te gonje. Osebnost in vse dotedanje delo našega kritika ga je dvignilo iznad vsake sumnje. Vse je bilo samo smešen slučaj. In vendar so se podpisovale resolucije zoper njega, vodile ognjevite debate, vršili pogovori, prepolni obsodbe. Padla je parola: nihče, kdor hoče veljati za poštenjaka, ne sme v njegovo družbo. Napetost v našem kulturnem življenju se je od tedaj skokoma tirala k nekemu višku. Vsaka odkritosrčnost je bila nemogoča. Tok neke sladke laži se je zlil preko vseh pogovorov, osebnosti so se skrile za velike ideje, kakor so človečanstvo, kultura, narodnost itd. Ta tok je objel skoraj vse naše prilike, podjarmil si je tudi ljudi s svobodnejšim pogledom in, priznam, tudi ob mene kot opazovalca ie pljusknil. Zato ga tem bol je poznam in zato je smešno, če bi se primerjal z junakom svoje drame, Lopezom, ki je ves premočrten, odkrit in preprost. Kljub moji prirojeni pasivnosti in lenobi so me te neznosne, zlagane razmere bolele. Vendar, še pred kakšnimi štirimi leti se ml niti sanjalo ni, da bom moral nekoč sam zagrabiti za moralni bič. Imel sem popolnoma drugačne načrte. Vse je storila sila okolnosti. Ker ni bilo drugega, sem moral zadevo izvršiti jaz! Zamislil sem si deželo s podobnimi prilikami m podobno usodo .Vanjo je bilo treba privesti junaka. Pri nas ga ni bilo. Pri vojakih sem spoznal odkrite in premočrtne značaje, preproste, o katerih veli sv. pismo: vaša usta naj poznajo, da. da — ne, ne. Takega sem si pripeljal v svojo deželo. Tak je Miguel Lopez. Zgodilo se je kakor povsod, kjer so razmere poenostavljene in preproste: vsi značaji se pokažejo v svojem prabitju, v svoji goloti. Zato se mi zdi trditev nekega kritika (kritika «e ni izšla), da sam sramotim svoje značaje in nanje pljujem, pooolnoma neupravičena tn zgrešena. Značaji, kakršni se po- Me ne odlašajte, odklanjajte in prilike, M Vam v prihodnjih mesecih lahko prinese srečo in blagostanje. Samo še par dni je časa za nakup srečk državne razredne loterije. — 11. in 12. t m. se bo vršilo že prvo žrebanje. Ce boste ostali brez srečke, bo šla sreča mimo Vas. Kupiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 vesti * Onim spoštovanim naročnikom, ki jim je potekla naročnina, je uprava »Jutra« v današnji številki priložila položnice in jih naproša, naj blagovolijo obnoviti naročnino za zadnje četrtletje, odnosno za mesec oktober. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino v teku prvih dni v mesecu in blagovolijo hkratu poravnati tudi morebitne zaostanke. Pravočasno plačilo naročnine je tudi v interesu naročnikov samih, ker velja, kakor znano, »Jutrovo« zavarovanje za primer smrtne nesreče zaradi nezgode samo za one naročnike, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 am pred nezgodo. , . _ ♦ Velik tabor nacionalnih rudarjev v Tr-bovljah. Kakor smo že javili, priredb Narodna strokovna zveza v nedeljo 2. oktobra velik nacionalni tabor rudarjev v Trbovljah Dopoldne ob 10. bo na vrtu Rudarskega doma javno zborovanje, na katerem bodo govorili minister dr. Kramer, narodni poslanec dr. Rape in predsednik N^b «,. Juvan Popoldne ob 16. prijateljski sestanek stotam. Narodna strokovna zveza poziva rudarje, da so v velikem številu u delež'jo teza zborovanja in s tem pokažejo svojo nacionalno zavedno^. Na zborovanja se bo predvsem razpravljalo o važnih rudarskih vprašanjih. Vabljeni pa so na zborovanje tudi vsi drugi, ki se zanimajo za ž"vlienie naših rudarjev. ♦ Prvi jugoslovenski profesor na pra-Skem konservatoriju. Profesorski svet državnega konservatorija v Pragi je pred.a--al Češkoslovaškemu ministru prosve,s protojereja g. Mi.livoja Crvčanina, ftivar-ia j wr ©slovenskih vojnih pokopališč v oodročju češkoslovaške republike, za profesorja češkoslovaškega državnega konservatorija v Pragi. Minister je temu nasvetu ugodil. , _ , * Jubilej železnice Zidani most-Zagreb. "Danes poteče sedemdeset let, kar je prvikrat stekla železnica Zidani most-Zagreb-Sisak Ta datum pomeni v našem gospodarskem in nacionalnem življenju zelo važno zarezo, saj je s tem dnem Slovenija dobila modernim potrebam odgovarjajočo zvezo s središčem hrvatstva, po nji pa z vsem slovanskim jugom. — V 'najnovea-Srm času - v letih 1930 in 1931 - Je železniška uprava v Zidanem mostu zgradi.a moderen, gra.ndiozno konstruiran železniški most iz železobetona, za katerega _?e celotni gradbeni program izdelal ter vršil srradbeno nadzorstvo naš ugledni strokovnjak univ prof. dr. inž. Kasal. Novi most nomeni >nrav za prav definitiivno dograditev te proge, saj je mogel biti prejšnji način kontakta med nekdanjo južno že.ez-nico in pa zagrebško progo, ki ni odgovarjal niti željam potnikov niti gosnodarsk.m in prometnim interesom železnice, samo začasen. Kakor sodijo, je novi most v Zidanem mostu gospodarsko tako velika pridobitev, da se bo gradba izplačala že v * Vojaška vest. Pehotni narednik vodnik 2. razreda Tvan Derganc je na lastno prideljen v službovanje v štab 53. pešpoEka v Karlovac. Doslej je bil na službovanju v štabu dravske divizijske oblasti. * Uradne ure v območju dravske direkcije pošte in telegrafa. S pooblastilom ministra za promet so se določile v pisarnah dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani od 1. t. m. dalje nove uradne ure, ki bodo ob delavnikih od 8. do 14. V predsedstvu te direkcije se bo vršila dežurna služba, ki bo trajala ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Pošte, telegrafi in telefoni bodo vršili službo kakor doslej. ♦ Vojaška podkovska šoia v Zagrebu sprejme do 50 gojencev, ki izvršujejo kovaško ali podkovsko obrt in nimajo pod 18 in ne nad 23 let. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra na poveljsko IV. armijske oblasti (referentu za veterinarstvo) v Zagrebu ter jim je treba priložiti: domova leo krstni list, samski list, šolsko odpustnico, nravstveno6 izpričevalo, dovoljenje staršev in potrdilo učnega mojstra, vidlrano po pristojnem obrtnem oblastvu. Zvočni kino Ideal Premiera! — Film po Shakes-peareu prošnjo Trgovski ln privatni nameščenci dne 6. oktobra ob 21- uri V VELIKI KAZ3NSKI DVORANI (ZVEZDA) H822 Otvoritev plesne šole trgovskih nameščencev Z. P. N. J. je danes ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela UNION Igra jazz band »Sonny boy«. — Plesni mojster g. prof. Jenko. — Vstop proti vabilu. 11806 (il&rccena trmoglav Ga Douglas Fairbanks, Mary Pickford Ob 4., 7. in 9. zvečer- ♦ Otvoritev smuške koče na Rožci. Podružnica TK >Skale« na Jesenicah otvori v nedeljo 9. oktobra ob 11. novozgrajeno smučarsko kočo na Rožci (1352 m) v zvezi s svečano blagoslovitvijo. Koča, ki je za planinske razmere zelo dobro opremljena razpolaga s 42 ležišči in kuhinjo v posebnem poslopju. Do koče je izvedena zložna in dobro markirana pot, tako da je poset koče vsakomur mogoč. V okolici so prekrasni smuški tereni Ln pa lepi razgledi. Planinci naj se svečanosti udeleže v čim večjem številu, da s tem pokažejo svoje simpatije požrtvovalnim članom jeseniške »Skale«. + Zadruga »Dom učiteljic« v LJubljani vabi učiteljice vseh kategorij na sestanek, ki bo v nedeljo 2. oktobra oh 9. v i. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani. _ ♦ Razstava jugoslovenske mladinske literature. ženski pokret bo v začetku meseca decembra priredil v Beogradu razstavo jugoslovenske mladinske literature. Prihodnje leto se bo razstavni materij al prenašal v večja mesta naše države, v katerih delujejo podružnice Ženskega pokre-ta. ♦ Šolnina za dijake, katerih starši so v konkurzu. Finančno ministrstvo objavlja naslednie pojasnilo glede plačevanja šobni« ne za one dijake, katerih starši so v konkurzu. Td dijaki morajo ob priliki ^vpisa prediožfrti potrdilo pristojnega sodišča o tem. Šolska oblasrtva pa bodo -'ede šolnine postopala z nji™ kot s siromašnimi osebami, to je, da jim šolnine ne bo treba pla-c&ti ♦ Vpisovanje na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. šiška-LJubljana bo 1. dn 2. t. in. Mesečnina z vso oskrbo in prvovrstno hrano 800 Din; s preprosto hrano in vso oskrbo 600 Din. Zunanje učenke plačaco mesečno 450 Din. Prospekt za gospo i miško šolo in za kuharske tečajo se dobe brezplačno pri upraviteljstvu šo'e. ♦ Nov grob. V ljubljanski bolnici je preminila ga. Frančiška Arharjeva, role-na Bajčeva. žena poštnega zvaničnika. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. Izpred mrtvaške veže splošne bolnice. — PokoJ-nlci blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Dar. Gospa Terezija Mallyjeva in Štefanija Poljšakova sta darovali namesto cvetja na grob pokojnemu Lambertu Mal-lyju 200 Din za občinske reveže v občini Aržišah pri Zagorju. ♦ Ameriška poroka v Mostarju. V Mo- starju se je te dni vršila zanimiva poroka Mostarke Marice s človekom, ki živi v Ameriki in katerega nevesta še nikdar ni videla. V Ameriki že več let živd neki Martin B. Iz Hercegovine, ki ima zeta v Mostarju. Martin je v pismu na svojega zeta izrazil željo, da bi se rad oženil in za ženo rad imel žensko iz Mostarja. Zet je našel dekle v Mostarju, staro 18 let, nakar je Američan v svrho ženitvenih priprav poslal večji denarni znesek. Poroka se je vršila v odsotnosti ženina, katerega je zastopal njegov pooblaščenec. Ko pa bi mlada ženka morala odpotovati k možu v Ameriko, je izjavila, da ne pojde v Ameriko. Zastopnik Američana je izkušal vpa-vatl na Delavsko zbornico v Mostarju, da bi mlado ženo prisilila na potovanje v Ameriko k možu, katerega ni nikdar videla Epilog tragikomedije je odlok, v katerem se' veli, da se Marica ne more prisiliti, da bi odpotovala v Ameriko, _ oškodovana stranka pa ima pravico na tožbeno pot. ♦ Dva tatova koles. Iz Selške doline nam pišejo: V noči na 23. t. m. se je izvršila pri Boštjanovih v Knaplh tatvina dveh koles. Sum je padel na nekega delomrzne-ga domačina in njegovega tovariša. Sum se je še povečal, ker orožmštvo prvega ni moglo nikjer izslediti. Orožniki so kmalu ugotovil; sled, ki je držala proti Kam. natou kjer so orožniki oba zlikovca prijeli v neki gostilni. Oba sta pod težo dokazov priznala tatvino. Izgovarjala sta se pa, da sta hotela odnesti samo nekaj živil. Nasi orožniki so res prav požrtvovalni in ; m g.re vsa hvala za njdhov trud, predvsem komandirju orožniške postaje g. Tomejcu. ♦ Za storjeno uslugo okraden in pretepen Pred dnevi se je proti večeru pojavil v trgovini g. Mešička Zvonka v Podložu pri Ptujski gori neki Šilak Franc, pristojen v Gorišnico, ter poprosil trgovca za preio-čišče. G. Mešiček je šilaku ustregel ter mu odkazal prostor na skednju. Okoli 23. pa ga je prebudilo pasje lajanje in ko je pogledal skozi okno, je zapazil, da se popotnik suče okrog trgovine. Ko ga je vprašal, kaj išče tam, mu je odvrnil, da bi šel rajši spat k hlapcu v hlev, kar mu je trgovec tudi dovolil. Ko pa se je hlapec Brglez Ivan zjutraj prebudil, je zapazil, da so mu iaginili novi boksasti čevlji, namesto teh pa je našel stare, raztrgane čevlje, ki jih je popotnik tam pustil. Trgovec in in njegov hlapec sta se takoj napotila .ia zasledovanje in sta šilaka dohitela. Ko je trgovec g. Sesiček pozval tatu, naj vrae ukradene čevlje, ga je šilak vrgel po t.eh in ga začel z roko suvati v prsi, pri čemer mu je raztrgal srajco, šilak je nato pu-stlvši nove ževlje in pobegnil. Šilaka zasledujejo orožniki. ♦ Obleke in klobuke kemično cisti, bar-va, plisira »n lika tovarna Jos. Rerch. ♦ Zdravo in čisto zobovje brez kamna ohrani zobna pasta »Diana«. Cena normalni tobl 5 Din, dvojni 8 Din. ♦ Sokolska četa pri Mali Nedelji kupi bradljo in drog. Ponudbe do 10. t. m. ♦ Mi smo pridni tudi za Vas! LUTZ. hitro se razmere malo odpro. šolska poslopja so se o počitnicah dodobra reaovi-rala, zdaj čaka skrbne renovacije samo inventar. Zlasti klopi so po šolah v zelc nerodnem stanju in bo v tem pogledu prav kmalu treba temeljite remedure. Med drugim se je na seji tudi sklenilo, da nekatere šole v mestu, ki tega še nimajo, dobijo telefone. u— Društvo stanovanjskih najemnikov V »redo zvečer se je vršil v gostilni pri Mraku ustanovni občni zbor društva stanovanjskih najemnikov, na katerem sta retenra^ v imenu pripravljalnega odbora g Iiaudek in Josip Erman. Oba sta poudarjala, da ^ spričo težavnih razmer, v katerih se stanovanjski najemniki nahajajo, potrebno da se organiziralo, zakaj samo v enotni sklenjeni organizaciji je moč Prečitane so■ ai.a pravi a. nato se je pa vršila volitev odbo-a. Izvoljeni so bili: Rudolf Steinmetz - boro dol9ki. Rudolf Schildenfeld. sodni uradnik, Rudolf Puc. sreski tajnik. Drafio Cetenn, trgovec, orožniški r>odpo!kovni> KJement. sodr^k uradnik Hrovat. kroiaški monter Kave! Vrtačnik. davčni iztirjevalec Ivan uo-var. višji davčni tr- 'teli W»ura osebni urednik -Tosip Erman in trgovec t ranče Klemen Odbor bo konstituiran na prvi se jn, u_ »Samopomoč* hišnih in zemljam oosestnikov v Ljubljani deluje redno o čemer obveščamo cenjene člane, da ne bodo verjeli neresničnim vestem o njenem poslovanju. S ponosom moramo povedat,, rta smo vse doslej naznanjene smrtne primere takoj, več pa celo. ko so bili umrti še na mrtvaških odrih, plačali bre^z odloga. Dasi društvo deluje šele poldrugo leto. je že izplačalo 61.360 Din posmrtnine. Vsi upravičeni dediči so bili z nami zadovoljni, kar dokazujejo zahvale nekaterih mea njimi. Naj navpdemo nekatere: Tschrd v Ljubljani, Juvrn v Mostah. G.ind v LJubljani. Štele v Mostah. Brimiša v Ljubljani. Poženel na Jesenicah. Mohorič v Ljubljani Can-tonI v Ljubljani. Knol v Mostah, Pro-senc v Ljubljani, Jarc v Mostah. SaW»r v LJubljani. Treba na je, da posajnez.ni člani poravnajo posmrtni.no pravočasno. Denar mora hiti pripravljen stalno za nove smrtne primere, ker ob smrti vsak potrebuje denar za razne izdatke. Prosimo da storite vsi člani svojo dolžnost. Odbor KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730, Danes otvoritev! — Najnižje ljudske cene 2, 4 in 6 Din kot bagda&ska lopova Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Iz Lpbliane a_ s seje mestnega šolskega sveta. \ četrtek popoldne se je vršila seja mestnega šolskega sveta, na kateri so se obravnavale zanimive, aktualne šolske zadeve našega mesta Iz poročil posnemamo, da so načrti za gradbo nove, velike, moderae šole za Bežigradom odobreni. Denarna kriza sicer nj ravno naklonjena realizacij takšnih načrtov, toda z odobritvijo je vse pripravljeno, da se z gradbo prične. Kakor Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Ali ne verujete, da izdeluje tovarna Teokarovič, Paračin najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite magacin tovarne GRADIŠČE štev. 4. — Na drobno in debelo! 336 Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoprni sapi ust, glavobolu vzemite zjutraj ali preden ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenčice HUNYADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesja poudarjajo, da je HU-NYADI JANOS grenčica idealno m ne-prekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah m vseh boljših trgovinah. _ Prt Stamiču iz restorana čez teraso se potrudi, tam ljubka ti novost \e dana „Ekstra-štibe!cu se ti nudi kažejo v moji drami, so nujni. Ob Lope-zu, ki pozna samo da, da in ne, ne, je opazno tudi najmanjše kompromisarstvo in kolebanje. — Drugi kritik mi je očital, da sem pc stavil sence ljudi in njih lastnosti na sceno To ni res! človek, postavljen na tehtnico odločitve, se zmerom pokaže v svojem prabistvu in to je pri posamezniku zmerom isto. Najlepše sem to opazoval pri vojakih, kjer so se mi odkrili znanci, ki sem jih »poznal« že veliko let. v prvih treh dnen v svojih neizpre-menljivih elementih, o katerih se mi do takrat še sanjalo ni. — Očitek, da je moja fantazija bolestna, je prazen. Bolne so razmere, ki jih opisujem. Lopez je zdrav, vesel fant in pozna vojaški humor. Prav tak je Hasdrual. Tudi za Alvaseza in za Santa Feja ne vem, da bi bila »bolestna«. Bolestni nosilec kulture laži je v glavnem samo Bonus. — Tako sem prijel za moralni bič, ker ni bilo drugega, ki bi bil prijel zanj. Kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi. Smešno bi bilo od mene, če bi bil pričakoval od oficielne javnosti priznanja aii celo pohvale. V takem primeru je bila reakcija zmerom ista. Vsa naša kulturna zgodovina govori za tem. Da ima g. Fr. G. nekam rahločutne živce, smo spoznali že pri »Glembajevih«. Iskreno pa sem se začudil, da se mu ni posrečilo ponoviti od sile preproste fabule odkod je vzel »sladke punčke«, ki se prodajajo«, kje je videl kakega »bančni- ka«, kje najrazličnejša tolovajstva, mi je popolnoma nejasno. Razumljivejše se mi zdi, če zagovarja nasproti Lopezu borce za ljubi kruhek. — Duh, ki ga zastopa F. K., je bil zmerom isti, je večen. Pri nas je bilo tako od vsega početka. Kar neka skrivnostna zavest o samem setti me je obšla, ko sem čital njegovo oceno. Davni spomin. Vlačenje nekih osebnih zadev v stvar samo ni umestno. Jaz nisem hotel napasti nikogar, najmanj pa koga žaliti ali celo sramotiti. Nikogar ni bilo, ki bi bil izpregovoril, zato sem moral izpregovoriti jaz. Mislil nisem na nobeno osebo, šlo mi je za stvar. Kompas, da sem na slabi poti, je moj občutek absolutnega moralnega miru. — Nekoliko se je skušal približati intencijam avtorja J. K. Njegova negacija pa je zavita v neke težko razumljive formule, kakor mrgole sploh vse kritike tiskovnih napak, znak, da so bile pisane z veliko vehementnost-jo in zato nečitljivo. Kar se tiče mučno-sti, ki je bila občutna pri premijeri: tudi sam sem jo občutil. (Toda ne več pri re-prizi.) Nič čudnega. Videl sem jih: v strnjenih vrstah so sedeli — dame med rji-mi — njihovi obrazi so bili mrki in mrzli. Nič jih ni ganilo. Mučno odobravanje občinstva. ki je vršalo okrog njih. Odvadili so se misliti o vzrokih. Vajeni so, da pišejo avtorji zanje, ali pa vsaj v njihovem smislu. Vsaka krvava operacija je bolestna. Senzacija! Prvovrstna novost! „RAX" sponke za nizke čevlje! Nobenega truda več in napora pri obu* vanju čevljev! Udobnost brez primere! Nad vse praktično! Trpežno, elegantno in poceni! Kdor enkrat poskusi z »RAX« sponkami, ne bo nikdar več kupil vezalk! Prepričajte se sami! Zahtevajte v vseh trgovinah! — Samoza-stopstvo: Lojze Hočevar, Tavčarjeva 5 u— Zimskj vozni red električne cestne železnice. Uprava električne cestne želez niče v Ljubljani sporoča, da stopi 1. oktobra v veljavo zimski vozni red Redni promet se bo vršil ods ej do 20.45. od 21. So 24. ure pa v mestu, n* Vič in Zgornjo Šiško nočni promet vsake pol ure. V St. Vid -e bo vršil redna promet do 20. ure. nato pa vsako uro do 24. Obenem se opozarja občinstvo. da stopi 1. oktobra v veliavo aovft tarifa in bo stala odslej vožnja za osebo v mestu, na Vič in Zjornjo šiško 150 J n, v št Vid pa 3 Din t>re* 07wa na d/li£iavo' Točnejši podatki so razvidni iz 'anfe n voznega reda. ki je kizobešen v vseh tram. vajskih vozovih. _ o_ Dramski odsek viskega Sokola, ki se nam je predstavil v pretekli sezoni z ne-ka1 skrbno pripravljenimi deli, nam oh^ta v novi sezoni najagilnejše delovanje. Pod režijo br. f~uja Dren ovca, člana narodn^a gledališča, so se pričele že pretekli mesec vale za izredno drama'ično Meškovo igro >N*a smrt obsojeni« ki je verna slika be*-nesa življenja koroških rojakov. Drama se uprizori oh dvanajstletnici koroškega plebiscita 9. oktobra. To w obenem otvoritvena predstava, v novi sezoni. u_ Mladeniči rojstnega letnika 1913., ki so pristojni v občin? Ljubljano ter sa doslej še niso zglasili v mestnem vojašk-rt uradu na Ambroževem trgu 7, v svrho vn:-sa v vojaško evidenco, naj to takoj store bodisi ustno ali pismeno, sami alj po sorodnikih. sicer bodo brezpogojno zasledovan' in kaznovami kot vojaški beguni. Pojaviti je treba tudi one mladeniče tega letnika, ki so morda odšli t eno ali drngo vojaško šolo. u_ Zadnji dnevi kopan a. Kopanje na l:v rijn je še vedno prav pAjetno. čeprav smo že na koncu septembra sonce prav top 17 prigreva. saj znaša temi^aturna še vcd-n *to-wri Celzija. V četrtek n včeraj se ie • kopališču sončilo in ko^aSi oba dne-a pd 100 kopalcev, ki so v puri meri pr-.šli n* ^L^fStna hISa na Polkah Je potrebna policijskega nadzorstva. Ifelnil -veliki v,o-v mestno zastavljalnico Jt dal je mestno načelstvo zanosilo policijsko uroravo, naj se mestna hi^a na Poljanah strožj« nadz-ra. So mnoge nerednosti. ; t jih je treba policijsko clpraviti. Skozi prehod s Poljanske ceste m Poljans^« ra-sip se prirejajo pravcate t lesarske dirke, a pozimi se tam sankajo, podnevi se klatijo tam okrog sumljiv, efenenti nevarni tuji lastnini, ki berač jo. 8 hkratu iščejo priliko, da bi kaj izmakni u_ Polaganje električne^, kabla v šernovj ulici. Zadnje dnevet>.^prestaro ni v Prešernovi ulici kompr>s~>r. s katerim sekajo asfaltni hodnik ob n; ihnih prodajalnah od frančiškanske crk e do -S?->-nas. Izkopali bodo rov, da polože van; tabel za trofazni električni t>k, ki ea bodo napeljali za hišni blok Pokojninskega zavoda in druge hiše ob Aleksandrovi cesi in neposredni bližinL u_ Ribji trg je bil včeraj tere^~ > dobra založen z vsakovrstnimi ribami. C rkniš-:* ščuke, ki e love po dobren mesu, s bile 14 Din kg. Tudi morsk h rib je bilo pre^ cej ln so prodajali tun no po Din > karde po 20, igle, ki so jah ljudje posebno občudovali zaradi n;'ih oblike, so bile po 25 in siipe po 16 Dii. vlnogo je bilo uiti žabjih krakov po 0.75 Din kos. Borba za stanovanja. Kafko huda borba za manjša Ln cenejša stanovanja, nam kaže dejstvo, da je bilo za izpraznjeno { dvosobno stanovanje v nestni hiši za ar-tiljerijsko vojašnico poianih na mesta ekonomat kar 22 prošenj. Mesečna najemnina za to stanovanje je določena na Din. u_ Deložaelje. Stamovanjski oddelek mestmega magistrata je letos že pri 93 sodnih ieložacijah interveniral po večinj s j povoljnim uspehom. V septembru je bilo 7 deložacij, 2 sta pa bili odkleni. Gospodarji pretežno upoštevajo težave najemnikov in potrpe z deložacijaml, le nekateri se ne dado preprositi. Nedavno je med najhujšim nalivom neki gospodar v Trnovem dal vreči bolnega očeta in 6 otrok na cesto., Uboge družine se je usmilil sosed, da ril ostala kar na dežju. Zanimivo je, da silijo Toda bolnik, ki hoče ozdraveti, mora pod nož. Res je: na tesnem živimo in zato odjekne vsaka beseda trikratno; ali to ni razlog, da bi moral človek molčati. Nič »banalnosti fabule, nič tolevajstva«: gre za resnico, za spoznanje nas samih, za ozdravljenje. Kdor je slep, naj ostane Pisal sem za tiste, ki so dobr^ volje m za mladino. Reakcija je morala priri Knjiga je izšla. Cesa se mi je torej bati? Moja vest pred zgodovino je pcpolnoma mirna. Srditi napadi so me navdali samo z neko tiho radost jc: sprejel sem jih kot potrebno očiščenje. Hvaležen sem režiserju in igralcem, da so s takšno požrtvovalnostjo izvršili svoje delo, pa tudi upravi Narodnega gledališča, ki je njih trud omogočila. Delo, ki sem ga opravil, je bilo potrebno. Ta zavest mi daje zadoščenje in trdnost. Ko se bodo razviharjene strasti tekom časa polegle, se bo z mirnostjo pokazalo, dali je bilo iedro pravo in zdravo. Solo ia ritmično gimnastiko in umetniški ples bo — kakor izvemo — otvorila danes v palači »Grafike« znana plesalka ea. Kalin Delakova. Umetnica je študije dovršila na Dunaju, kjer je tudi imela svoio šolo- Njena ljubljanska šola bo obsegala gimnastiko za otroke, ritmično gimnastiko, tečaj za umetniški ples (ljudski in nacionalni plesi, baletne ekserciee in gledališki ples). Ga. Delakova bo v kratkem nastopila tudi na Dunaju, v Pragi in Berlinu. u_ Oglejte Si slovenski svočni film »Bela Ljubljana«! Samo še tri dni imate možnost videti prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana«. Dosedanji obisk je pokazal, kako veliko je zanimanje za našega prvenca v filmski industriji, in vsi, ki so film doslej videli, so bili z uspehom prav zadovoljni. Prvo naše filmsko zvočno delo. in že tak uspeh! ZKD, ki predvaja film v Elitnem kinu Matica, sporoča. da bo predstava danos toJno ob 6 uri zvečer, jutri pa se bosta vršili dve dopoldanski predstavi, in sicer prva ob 10., druga ob 11.15. Na ta način je vsakomur dana možnost, da si ogleda to lepo filmsko delo. u_ Otvoritev kina Ljubljanski dvor. Danes ob 16. se odpro po dolgotrajnem premoru tudi vrata tretjega našega smo-podjetja, kina »Ljubljanski dvor«. V tem k'nu se bodo predvajali oh naj.iižjih cenah 2 4, in 6 Din nami filmi, ki Imajo še vedno svoje prijatelje. Vsak film bo samo dva dni na sporedu tako, da pridejo v tem kino tedensko 3-4 filmi na spored. Zaradi naglega menjavanja sporeda in vredno nizkih cen bo nudil kino Dvor denarno šibkim slojem dovolj cenene zabave m prijetnega razvedrila in ho postal na ta način re-kako ljudsko zabavišče _ ljudski kino. Sezono otvorita največja prijatelja širokih plasti naše publike Pat in Patachon v filmu ,-Bagdadska lopova«. Smeha in zabave bo v izobilju! Poleg otvoritvenega filma bo med tednom na sporedu še >LjubimfC sreče« (Harry Halm, La Yane), »Obrt gospe Genove (Evelin Holt), >žeaska v opas-nih letih« (CMre Brook) ln izvrstni komik Harold Loyd v filmu »Junak«. Otvoritev novega »Ljudskega kina« z nizkimi cenami in lepim, naglo se menjajrčim filmskim programom bo občinstvo neivomno z veseljem pozdravilo, ker bo vsaj ob dolgočasnih jesenskih in zimskih večernih ur;uh našlo v >kinu Dvor« ob najnižjih stroških vedno dovolj razvedrila. u_ Odvetniška vest. Odvetnik dr. . . .....1:1 „ vrT/rin I usmia a.knn-ni vrednosti 22.50 Din na 3 mesece in T dni zapora. Predmete je bil ukrade] 2. septembra na gorenjskem kolodvoru. Sedem dni Je dohil zato, ker se Je povr iM kljub izgonu v Ljubljano. A. š. Je tatvino priznal, a glede povratka se je zagovarjal, da je prišel v Ljufbljano za delom, ki ga na deželi ni mogel dobiti. a_ Društv© >šola In dom« vabi starše naše mladine na prvi redni občni zbor. ki bo v nedeljo 9- t. m. ob 10. dopoldiie v dvorani Delavske zbornice v L.jnbljana (Miklošičeva cesta) z običajnim dnevnun redom in referatom o našem šolstvu (poročal bo direktor dr. Dragotin Loučar). Starši! Društvo Čuva Vaše koristi, zato vsi na občni zbor, kjer boste imeli prViko, da izrazite svoje želje in pritožbe! u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone v nedeljo ob pol 11. dopoldne v društveni sobi. Obleka koncertna. Zaradi slikaija. u— TKD Aten a otvori 4. t m. svoj vsakoletni damski tečaj moderne telovadbe. Kdor si hoče ohraniti ali pridobiti vitkost in gibčnost telesa, elastičen korak in kreP-ko zdravje, naj se ga udeleži. Društvo otvori letos za dame in deklice tudi tečaj predvaj za smučanje, ki imajo namen, fla telo i©vežbajo in streinirajo, tako da se temu športu lažje priučiš ln ga uživaš brez prevelike utrujenost; ln škode za zdravje. Tečaj bo trajal dva meseca. Vse podrobnejše informacije dobite pri vpisovanju za oba tečaja v ponedeljek 3. t m. v pritličju ženske realne gimnazije ra Bleiweisovi cesti od pol 18. do 19. ure. Oba tečaja pod vodstvom strokovnih moči. u_ Zveza bivših salezijanakih gojencev I« oratorijancev na Rakovniku bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 2. t. m. ob 9. Vabljeni tudi vsi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. u_ Kuharski tečaji ob nedeljah dopoldne m ob delavnikih popoldne na Krekovi gospodinjsKi šoli v Zg. Šiški se prično prvi teden v oktobru. Pojasnila daje upravi teljstvo šole. u_ česalnj salon, E. & H. Fettich-Frank- heim frizlranje, manikura, masaža barvar nje, vodna In trajna ondulacija. Pri najboljši izdelavi globoko znižane cene. u_ Otvoritev piesn© šole. Družabni <>d- sek »Svobode« otvori plesni tečaj drevi ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičev} cesti. Plesni tečaj bo vodil priznani učitelj g. Koršiček, igral pa bo pr-vovrstni jazz >Odeon«. u— Plesne vaje na Taboru. Začetek 2. oktobra Vstop samo z vabili. Reklamacije vabil r pisarni Sokola I. Tabor, vsa:* dan od 17. do 20. u_ Priporoča se na novo moderno preurejena staroznana delikatesa-buffet Jane, Židovska 1. Iz Celja Ljudsko vseučilišče v Celju bo imelo svoj redni le fin i občni zbor v ponedeliok 10. t m. ob 20. v rsalnioi deške meščanske šole. e— Družabni večer v korist brezposelnih bosita priredili podružnici CMD v soboto 8. t m. v Celju in prosita ostala društva, da bi upoštevala ta datum. e— Mesečni obtn'-ški s>etanek. Društvo jugoslovanskih cVtnikov v Celju bo prirejalo v spodnjih prostorih Narodnega do* m a stalne mesečne setanke za svoje članstvo. Prvi sestanek bo v .ponedeljek 3. t. m. ob 20. Na dnevnem redu je razprava o noveliranju obrtnega zakona in o obsegu delokroga posameznih obrtnih panog. e— Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Po odredbi banske uprave bo pouk v I. razredu vsak ponedeljek, v II. in III. razredu pa vsak torek in petek, vsakiikrat od 14. do 18. Telovadba, ki je obvezna, bo od 18. do 199., in sicer za deklice ob torkih, za I. oddelek dečkov ob četrtkih in za II. oddelek ob petkih. Začetek pouka bo v ponedeljek 3. t. m. za I. razred, v torek 4. oktobra pa za II in III. razred, vsaikikrat ob 14. in ne ob 16., kakor ie bilo javljeno. •— Prijave za pouk v neobveznih predmetih, srbohrvaiščini. etrojepisiu in stenografiji, se sprejemajo še v ponedeljek 3. in torek 4. t. m. ob 13.30. e— Žrtve ne reč in napadov. V sredo je omedlela na cesti v Rimskih toplicah 21-lefina služkinja Marija Petrinova. Ko se je zgrudila, je padila tako nesrečno a men, da si je zlomila roko v desnem ramenu. — Na Št. jungerti pri Galiciji srta v 9redo dva mo ka napadla 48-letnega vini-čarja Antona lokana in ga tako obdelala s poleni, da s:a mu zlomila več reber. — 50-letni delavci Konrad Dolinar iz Rogatca si je pri padci zlomil levo stegnenico. — V Breznu pri Vitanju se je 26-letni delavec Štefan Anet v rorek pri delu vsekal v levo roko in se obe itn o poškodoval. — 28=1 etna dninarjeva žera Marija Fijavževa iz Bukove!] j pri Konji ah si je v sredo pri padca presekala levo nogo pod kolenom. — 21-letnega posesti kovega sina Jožeta Poanca iz Marija-gradca pri Laškem je v siredo napadel neki delavec z nožem in ga težko poškodoval na d sni roki. — 21-letni hlapec Janez Debelak iz Košnice pri Celju je v sredo trčil na cesti v nekega kolesarja. Debelak si je pri padcu poškodoval levo nogo pod koienrm. — V Št. Juriju ob južni železnici si je 1!-letni prevžitkarjev sin Josip Plansteiner v sredo pri padcu poškodoval levo roko v komolcu. — 32-letno posestnikovo 5e o Pavlo Jamniškovo iz Viš* nje vasi pri Vohiku je v torek neki moški v prepiru uda>r s polenom in jo težko poškodoval. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski b< niči. e— Hlapca je okradel. 36-letni delavec Viljem Kaušek, rojen v St. Vidu na Ko« roškem in pristo -n v Radohovo vas na Dolenjskem, je ukradel hla.pcu gostilničarja in mesarja g. Gore jaka v Celju dežni plašč in hlače ter obe e proda1 nekemu posestniku v Petrovčah ; a 20 Din. Kauška so kmalu prijeli in ir.ro ili okrajnemu sodišču. e— V celjski bolnici je omria včeraj 68-letna dninarica A ia Plajhnerjeiva iz Škofee vasi pri Celju. Blag ii spomin! e— Umrljivost v Celju. V septembru je Wrlo v Celju 23 oseb, in sr^fr 2 v mestu in 21 v javni bolnici. e— Nemudoma si nabavite srečke razredne loterije v pod-užrniai »Jutra« v Celju, ker bo žrebanje že v nekaj dneh. e-— Mestni kino bo predvajal dTevi ob 20.30 izvršni 7Jvo,m-nalo. Naš dinarski tečaj v inozemstvu so potisnile navzdol, le večije ponudbe rezanih dinarskih dobroimetij inozemcev v Jugoslaviji. Kolebanje inozemske notacije dv narja. pa tudi glede na obsežen klmnsfci promet in na devizne omejitve nima tistega pomena, kakor bi ga imelo pri prostem deviznem premetu. Kakor druge države, s:5 je tudi nasa država z deviznimi omejitvami -n klirinškimi pogodbami precej 'ZOlH-rala v mednarodnem plačilnem prometu, zato je tudi obseg kupčij z dinarjem, ki sc vršijo po ližjem tečaju na inozemskih bor* zah, zelo omejen. . Kakor je neumestno zaradi nižjih notaci] dinarja v inozemstvu vdajati se pesimizmu crlede bodočnosti naše valute, tako bi bilo tudi pogrešno, če bi ta pojav docela ignorirali. Nasprotno, naša skrb mora iti za tem, da se neenakost med pravo vrednostjo dinarja v tuzenistvu in inozemskimi notacijami čim prej odstrani. V našem primeru namreč nikakor ne gre za prilagoditev inozemskega tečaja valute izpremenjenemu razmerju cen, kakor je to na primer pri avstrijskem šilingu, kajti dinar je v notranjem prometu obdržal nespremenjeno kup^ no moč. Naziranje, da z našim dinarjem ni bolje nego z avstrijskim šilingom, je torej docela pogrešeno. Avstrija inozemske notacije šilinga tudi tedaj ne bi mogla dvigniti, če ne bi imela povsem izčrpanih zlatih m deviznih rezerv, ker bi taka izravnava zahtevala občutno znižanje sedanjega nivoja avstrijskih cen. V našem primeru ni teh ovir. Nivo naših cen je tako nizek, da ni govora o notranjem razvrednotenju dinarja. Vrhu tega pa imamo v 36°/« zlatem in deviznem kritju plačilnih sredstev Narodne banke {bankovcev in žirovnih dobroimetij) in v 43"/o zlatem in deviznem kritju same-ia obtoka bankovcev možnost, da spravimo inozemski tečaj dinarja zopet na pariteto. V Avstriji je danes položaj tak, da skoro ni več misliti na stabilizacijo šilinga pri stari pariteti. Po uradnih podatkih so cene industrijskim izdelkom v Avstriji za 30 do 33°/o višje nego v inozemstvu, cene kmetijskim pridelkom pa eo celo za 80—100°'« višje (če jih preračunamo po zlati pariteti). Naš indeks cen pa ie kakor znano tudi še v zadnjih mesecih ponovno nazadoval, in to v času. ko so se indeksi cen v inozemstvi) že pričeli nekoliko dvigati zaradi mednarodne okrepitve cen sirovinam. V avgustu je naš indeks cen v trgovini na debelo nadalje padel za 3 točke na 62.6 točk in je od lanskega avgusta nazadoval za 12.3%, približno v enakem obsegu kakor v inozemstvu. Zaradi nižie notacije dinarja v inozemstvu pri sedanjih razmerah tudi ne moremo sklepati, da inozemstvo nima ▼ naSo valuto zaupanja. Za inozemca Je dinar blago, ki se kupuje in prodaja. Ce je preveč ponudbe mora biti cena nižja tako dolgo, dokler se višek ponudbe dinarjev v zvezi s povečanim izvozom ne izravna. V tej zvezi ie pozdravili nedavni odlok finančnega ministrstva, da se vezani dinarji inozemcev (to so oni dinarii, ki se ponujajo na inozemskih tržiščih) porabijo za izvoz sadja, hmelja, vina itd. Vendar to ne bo zadostovalo. Priskočiti bo morala čim prej na pomoč tudi Narodna banka. Z nekai sto milijonov dinarjev deviz je možno eliminirati s trga pretežni del prekomerne ponudbe dinarjev. Nizek tečaj dinarja na inozemskih tržiščih ni morda stvar, proti kateri smo brez moči. Ko se je leta 1924- in 1925. dinar stalno dvigal, smo pogosto čuli, da tega dviga ni možno zaustaviti. Ko pa ie Narodna banka sredi leta 1925. pričela kupovati devize v vsaki količini po fiksnem tečaju, ie bil dinar stabiliziran. Danes moramo postopati v obratni meri. Kakor eo postopali v drugih državah (zlasti v Nemčiji), bomo morali tudi mi žrtvovati del našega zlatega in deviznega zaklada, kajti drugače bo neporavnani saldo naših trgovinskih dolgov v inozemstvu nadalie pritiskal na inozemski tečaj dinarja. Zlata in devizna podlaga ima končno vendar le pomen kot rezerva za kritje salda naše plačilne bilance. Kadar je dotok deviz prevelik, mora novčanična banka te devize kupovati in vzeti v podlago (kakor n. pr. 1. 1928. in 1929.), kadar pa je premajhen, iih mora oddajati. Nikoli še ni bil zunanji tečaj kake valute sam po sebi stabilen, brez intervencije novčanične banke (to velja tudi za čisto zlate valute, kjer mora banka oddajati in sprejemati po pariteti zlato). Na visoko kritje valute v zlatu in devizah nihče nič ne da, če je podlaga sterilizirana in ne služi pravemu namenu. Napačne predsodke glede kritja moramo končno opustiti. Seveda pa morama, če hočemo na ta preizkušeni način zaščititi našo valuto, spremeniti določbe zakona glede kritja (kakor smo to iznesli že v članku >Naše kreditne razmere*, glej »Jutro< nd 2S. sept. t. 1.). Ni ee nam treba bati. da bomo potem kmalu prišli zopet v eličen položaj. Saj se je celo avstrijski šiling, ki je prvotno padel na 40% pod pariteto v zadnjih mesecih tako popravil, da se je sedaj stabiliziral na višini 20®/e pod pariteto. Gospodarske vesti = pred povišanjem francoskih uvoznih kontingentov ia les. Francoska vlada je kočno spoznala, da je bila lanska uvedba uvoznih kontingentov velika napaka, ki jo sedaj skuša popraviti. Pred kratkim je francoski ministrski predsednik Herriot sprejel delegacijo francoskih uvoznikov mehkega lesa iz baltiških držav. Priznal jim je popoln neuspeh sistema uvoznih kontingentov, ki je spravil v nered ravnotežje v lesni trgovini- V teku razgovora ie Herriot izjavil, da je proti kontingentiranju, ki ee mora polagoma nadomestiti z drugimi sredstvi, tako v obliki višjih carin, kakor tudi s pre-osnovo sistema trgovinskih pogodb po načelu, da se mora v prometu s posameznimi državami uvoz in izvoz več ali manj kompenzirati. Iz Pariza prihaja sedaj tudi druga vest, ki pravi, da je lesna 6kupina glavne zveze francoskih producentov in trgovcev sklicala posebno sejo, na kateri je prišlo do sporazuma med francoskimi lesnimi pro-ducenti in uvozniki lesa v tem cilju, da se povišajo kontingenti za uvoz lesa, in sicer kontingenti takih kvalitet lesa, ki jih Francija ne proizvaja. Po isti informaciji iz Pariza se imajo povišati predvsem kontingenti za uvoz rezanega lesa iz baltiških držav in iz Poljske. Morda bi bilo na mestu, če bi tudi mi poskrbeli za povišanje našega kontingenta, ker nas bodo drugi sioer prehiteli. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 7. oktobra ponudbe glede dobave 4000 kg repičnega olja. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divu-ljah sprejema do 12. oktobra ponudbe glede dobave električnega materijala, do 1. novembra pa glede dobave naprave za čiščenje kovinskih delov, zračnega kompre-eorja in ekshaustorja za prah. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 12. oktobra ponudbe glede dobave cevi. do 19. oktobra pa glede dobave bakrenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. oktobra ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi, glede dobave konjskih podkev in rašpel za kopita, 500 m* heraklitnih p.ošč in 25 kg žebljev za te plošče, 10 komadov nepremočljivib rudarskih oblek ter glede dobave naprave za klozete. Dne 4. oktobra se bo vršila pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu licitacija glede dobave 150.000 komadov cinkastih gumbov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Čitaite tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Hmelf 2alee, 30. septembra. Zelo živahno povpraševanje pri neizpremenjeno čvrstih cenah. Razlika raznih v ceni kvalitet je skoraj popolnoma izginila in se je danes ponujalo tudi za slabše blago 18.50—19-50. Prodala se je zelo malo, ker so hmeljarji neodjen-Ijivi. Kljub židovskim praznikom je ostal% velika večina kupcev v dolini in kakor kaže ne bo zastoja v povpraševanju. Borze 30. septembra. Na ljubljanski borzi so ostali tečaji deviz večinoma neizpremenieni razen devize Prage, ki se je malo okrepila in devize Trst. ki je za nekaj točk popustila Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda poskočila ter se je trgovala po 178, 176, 185 in 180. Do zaključkov je tudi prišlo v 7®/o Blairovem posojilu po 41. 41.50 in 42 in 8% Blairovem posojilu po 46. Med bančnimi vrednotami se je trgovalo =amo z delnicami Priv. agrarne banke po 218. Efekti Zagreb. Amsterdam 2309-57 — 2320.93, Berlin 1365 69 — 1376.49. Bruselj 797.74 :lo 801 68, London 198.14—199.74, Milan 294/55 do 296.75. New-York kabel 5721.44—5749-70, New-York ček 5699.44—5727.70. Pariz 225.24 do 226.36. Praga 170.13 — 170.98. Curih 1108.35—1113.85. Curih. Pariz 20.3225, London 17.9050, New York 518.75. Bruselj 71.9750. Milan 26.605, Madrid 42.425, Amsterdam 20^.375, Berlin 124 40. Stockholm 91-90. Oslo 90.20, Kobenhavn 92.90. Sofija 3.74, Praga 15.35, Varšava 58.1250, Bukarešta 3.06. Devize. Zagreb Državne vrednote. Vojna škoda 177—178, za okt 177—180. za nov. 175 do 178, za dec. 173—177. 7°/» investicijsko posojilo 49 den-, 7°/. Blair 41-41.50. 8°/o Blair 44—46, T/o posojilo Drž. hip banke 40 den., 6°/« begluške 34 bl„ bančne vrednote: Priv. agrarna banka 216—218 Beograd. Vojna škoda 179. 175 zaklj., za nov. 180 zaklj., 7Vo posojilo drž- hip. banke 46 50 den.. F^iv. agrarna banka 223. 222 zakli. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14. Staatsei-senbahnges. 17-21, Alpina-Mont. 13.15. Blagovf*^ tržišča ŽITO. + Chicago, 30. septembra. Začetni tečaji: pšenica: sa dec. 51.50. za marc 53.375, za maj 58.625; koruza: za marc 27-50. za maj 32.375; oves: za marc 17.375. za maj 20; rž: za marc 34.875. -t Winnipeg. 30- eeptembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 49.375. za dec. 61.625, za januar 56.625. 4- Ljubljanska borza (30. t. m.} Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevsl-a tariTa, plačljivo v 30 dneh): sremska, 76 kg po 187.50—190, baška, 76 kg po 190-192-5^, sremska stara 78 kg po 192.50—195. baška stara, 79/80 kg po 197.50—200; moka (slov. postaja, plačljivo v 30 dneh): baška »0« po 310—315, banatska >0' po 320—325; koruza (slov. post., plači j. v 30 dneh): baška stara po 145—147-50. nova. umetno sušena po 110 do 112.50. -f Novosadska blagoma borza (30. \ m.) Tendenca nespremenjena. Promet 54. vag. Pšenica: (nova 76 kg): baška, okol- No-ji Sa t, okol. Sombor, srednjebaška. gornjsbaškt 137.50—140; baška potiska, baška ladja Tisa, ladja Begej 140 — 142.50; gomjebi-natska 132.50 — 135; banatska, parite'1 Vršac 130 — 132-50; sremska 137.50 da 140 Ječmen: baški. sremski, 64/65 kg 90 — 95. Koruza: baška 90 — 92, baška okol. Sombor 91—93. banatska 87—89. sremska 91—53. sremska par. Vršac 92—54. Moka: baška in banatska >0c in >0ggc 225 do 235- »2< 207-50—215; >5« 185—195; >6« 1^5 do i®; >7« 135—145; >8« 82-50-86.50. Otr*>: baški in sremski. v jutastih vrečah. 57.50 do 60; banatski, v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. beli. 102-50—107.50 4- Somborska blagorna borza (30. t m.) Tendenca mirna. Promet 100 vagonov. Pšenica (nova. 76 kg): baška 135—137-50; gornjebaška 137.50 — 140; sremska 134.oO do 140; sremska 134.50—135; baška potiska 140—142.50: banatska potiska 137-50—140, banatska 135—137.50. Kornra: baška, stara 86—88; baška, stara, okol. Sombor 88 do 90; nova za dec.-jan. 57-50 —60. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg< 225—235; >2« 200—210- >5* 185—195; >6« 155.50 do 165; >7« 135-145; >8« 84.50-87-12. Jermen: baški. sremski 64/65 kg 90—9 j. Otrobi: baški 57.50 — 60. Fižol; baški. uzančni 102.50—107-50. + Bndimpeštanka terminska borza (o0. t m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za okt. 12.76—12.79. za marc 14.(.8 do 14.09; rž: za okt. 8—8.02. za mare 9-27 no 9.29; koruza: za maj 9.23—9.24._ Repertoarji Drama. Začetek ob 20 Sobota. 1. okt.: Zločin in kazen. Red D Nedelia. 2.: Marii Izven. Ponedeljek, 3.: Celjski grofje. Red B. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 1. okt.: Fra Diavolo. Premijera. Izven. Nedelja, 2.: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20-Sobota, 1. oktobra: Za narodov blagor. Otvoritvena predstava. Nedelia, 2.: Zvedave žene. Premijera. V nedeljo 2. oktobra zvečer se igri v naši drami Pagnolova štiridejanska igra Marij. Kakor Velika abeceda istega pisatelja je imel tudi Marij v Parizu ogromen usneh. Delo je bilo potem sprejeto na vsa evroo-ska gledališča, saj spada avtor med najboljše sodobne francoske dramatike. Predstava je izven abonmana. Premijera znane komične opere Fra Diavolo bo jutri ob 20. v operi. Vprizoritev je nekoliko spremenjena od že znane \*pri-zoritve pred leti. Režija je skušala dejanje poživeti in je storila to predvsem z tnsce-nacijo, ki večkrat menjava prizorišče. Prav tako se je naslonila na drugo verzijo libreta, ki se končava takorekoč z veselim koncem, kar je za današnje pojmovanje komične opere samo po sebi razumljivo. Opera Fra Diavolo je polna melodijoznosti in južnega temperamenta. V naslovni vlogi nastopi g. Gostič. Sodeloval bo tudi baletni zbor pod vodstvom mojstra Golovina. Upamo, da bo tudi ta vprizoritev vzbudila pri občinstvu veliko zanimanje, ker bo poleg zabavnih in veselih prizorov tudi mnogo prav lepih mu-zikalnih točk.. V glasbenem pogledu j|e na-študiral opero dirigent g. Nefat. režija je Kreftova. Sobotna premijera je izven abonmana. pri običajnih opernih cenah. Pred-prodaja pri dnevni blagajni v operi. Iz življenja in sveta Orkan na Portoricu t-r>- "ftftr»*)'. -•>•••»» -mr+r.**.• wt.'"v*-? • Na otoku Portorlco je razsajal te dni hud orkan, ki je uničil več mest in naselbin. Škoda gre v milijone. Na zgornji sliki vidimo San Juan, najvažnejše pristanišče sred-njeameriškega otoka, na spodnji pa opustošenje po orkanu Vid in starost Zavod za matematično statistiko v Got~ trngenu je izvedel sistematična raziskovanja o razmerju med starostnimi znaki in trajanjem življenja ter -e kot prvi starostni znak upošteval zlasti starostni vid. Z rastočo starostjo očesna leča, kakor znano, čedalje bolj otrdeva, prilagodljivost očesa se manjša in s tem se veča najkrajša razdalja, v kateri je še mogoče razločno videti, dokler ne preseže nekako v 40. letu normalno razdaljo povprečno 30 cm. Seveda je tudi petem ta razdalja za različne ljudi zelo različna in so takšni, ki še v 50. letu ne potrebujejo naočnikov sa čitanje v bližini. S proučevanjem teh pojavov na mnogih esebah je prišel dr. Steinhaus iz Lipskega n. pr. do spoznanja, da je 47-letnim osebam z nadnormalnim starostnim vidom določenih še povprečno 17.9 let življenja. če imajo povprečni starostni vid, bodo živeli še 22.5 let če imajo pa manj nego normalen starostni vid, jim bo življenje trajalo še povprečno 31.8 let. ženske kažejo prilično iste razmere starostnega vida, a večje številke glede dobe, ki jim je še živeti. Dr. Heidemann iz Gottingena je naše! zadevne razlike tudi med mestnim in kmečkim prebivalstvom, med višjimi in nižjimi socialnimi sloji. Najnovejša raziskavanja gredo za tem, da določijo, ali se da po vidu ugotoviti doba, ki jo bo človek učakal, že pred 40. letom. Poskuse so izvršili s šolskimi otroci ^ io—12 let in z dijaki od 20—22 let. Ugotovili so, da se zorna razdalja v tej starosti silno počasi spreminja, a pravih številk za dobo, ki naj bi jo še živeli, do-zdaj še niso dobili. Zračni taksameter »Sokol«, ki so ga te dni izročili prometu na tempelhofskem letališču pri Berlinu. V desnem kotu zgoraj konstruktor letala Focke D zdravju in boleznih Za kosilo velja danes kot najboljši čas med 12. in 13. Večerjati ne smemo kratko, preden ležemo, ker bi trpela prebava ni spanje, temveč najmanj 1 ali 2 uri prej. Najprikladnejši čas za izučenje drsanja in poleti plavanja je 5. do 7. starostno leto, ker so otroci tedaj že dovolj krepki in dovolj prožni, da jim ne škodi vsak veter :n padec. * V novejšem času so nas izučile izkušnje, da ne učinkuje samo kisik rešilno, temveč tudi vdihavanje ogljikove kisline, ker povzroča pri nezavestnikih posebno krepko dihanje. Zato si rešilne postaje omišljajo tudi balone z ogljikom, ne samo s kisikom. * Ogrel v koži niso živalice, temveč lojevi vozli, ki zapirajo izhodne luknice kožnih žlez in so dobili črno glavico od prahu. Odstranimo jih s previdnim iztiskavanjem s posebnim iztiskovalcem in se zavarujemo pred njihovim zopetnim pojavom s pridnim umivanjem z žveplenimi mili in vročo vodo. * V večini primerov mrzlice je telesna temperatura okrog pol 5. popoldne najvišja. • Stranske obisti ležijo nad gornjim robom vsakih obisti m nimajo razen imena in te lege nič skupnega z njimi. Stranske obisti so »žleza z notranjo sekrecijo« in produkt, ki ga proizvajajo, adrenalin ali suprarenin, urejuje med drugim krvni pritisk. Zdi se tudi. da so stranske cbisti v nekakšni zvezi z barvili, kajti pri Addisonovi bolezni vedno obolijo, pri čemer dobi koža bronasto barvo. ženske, ki imajo večinoma nepokrit vrat, trpijo manj pogosto zaradi vnetja v vratu nego moški • Prvi pojav življenja pri novorojenem otroku je prvi dih. Srce mu utriplje že v materinem telesu. Prvi dih se zgodi običajno po rojstvu trupa in le redko že po rojstvu glave. Normalno dihnejo novorojenci 32- do 36-krat v minuti in to med spanjem, mod vekanjem 40- do 48-krat, v drugem letu življenja 28-krat, v 3. — 5. leta 24-krat in od 10. leta dalje 14- do 20-krat. * Odrasel človek vdihne v 24 urah kakšnih 740 g = 516.5 1 kisika in izdihne kakšnih 900 g = 455 1 ogljikove kisline. * Koščene »žlice«, ki jih ljudstvo Se zmerom uporablja za čiščenje ušes, so zelo nevarne, ker lahko ranijo kržo zunanjega ušesa ali celo bobnič. Osušelo ušesno mast odpravimo najbolje, če kanemo nekoliko kapljic segretega glicerina v uho, ker to mast raztopi in jo potem lahko odstranimo brez nevarnosti z mehko, čisto cunjico. * V staroindijski medicinski knjigi »Suz-rata« je naslikan idealni zdravnik naslednje: Lase naj ima kratke, nohte čiste in obrezane, z doma naj ne gre nikoli brez dežnika ali palice, predvsem pa naj se izogiba vsakih zaupnosti z ženskami. Biti mora lep in lepo raščen ljubezniv, resen in duhovit; govori naj nežno in ohrabrujoče kakor prijatelj, srce naj mu bo plemenito in naj bo vzor zmernosti in treznosti. Svoje bolnike naj ljubi bolj nego vse svoje bližnje, človek sme oVutiti strah pred bratom, materjo ali prijateljem, pred zdravnikom pa nikoli. Osem milijonarjev na zatožni klopi Pred newyoTŠkimfl sodniki se zagovarja osem gospodov, ki bi morali plačati odškodnino v znesku 138 milijonov dolarjev. Pri« šli so ne zatožno klop, ker so biM dovolj naivna, da so se dali po nekem devetem gospodu ogoljufati za ta znesek. Ta deveti gospod je bil Ivar Kreuger — »finančni genij« pred svojo smrtjo, po smrti pa »pustolovec« im »slepar«. Tožbo j© vložila Ir-ving Trust Companv. ki upravlja imetje Kreugerjeve International Match Conpora-tSon. __ Obtoženi gospodje so bffi ravnatelji te koriporaieije ki jim očitajo, da niso dovolj ostro pazili na Kreugerjevo delovanje. To so Percv Rockefeller, član ameriške finančne dinastije in ra-vnatelj 51 podjetiilj, Framcis Hliglgioson, ravnatelj 12 podjetij, Frederik Ali!en. ravnatelj 33 podjetij, Donald Du-ramd, ravnatelj 6 podjetij Henrv Haveme-yer, ravnatelj 13 podjetij, Samuel Prvor, ravnatelj 33 podjjetij, Adrian Lamkin, ravnatelj 10 podjetij in John Hugh. ravnatelj 7 podjetij. Kakor je videti, v Ameriki nimajo podjetja samio preobilice ravnateljem, tem« več todfi ravnatelji imajo preobiloo podjetij- _ Novo vlado sestavlja časi so se spremenili honvedski minister Julij G&mbSs, mož, ki je znan po svojem desničarskem ra-dikalizmu izza propada komunistične vlade Bele Kuna na Madžarskem Zakonolom in nmetnost V Berlinu so te dni izvajali z velikim uspehom nov filmi »Sanjave ustne« z Elizabeto Bergmerjevo in Rudolfom Foisterjem. Ko so ga hoteli proizvajati v Monakovem, mu je tamošnjn osrednji zavod za vzgojo m uk, ld opravlja posle najvišje cenzurne instance za Bavarsko, odrekel priznaivajooo označbo »umetniško visoko vredno delo«, češ da ima za vsebino zakonolom. Neki nemški list pripominja k temu upravičeno, da bi moral zavod z istega stališča zatvreči celo vrsto najznamenitejših oderskih del. med katera spadajo »Tristan in Izolda« g z dvojnim dnom, med katerim je ležalo za 40.000 dolarjev bankovcev. Mladenka^ je imela nalog izročiti kovčeg neki ženski v Švici, ki bi b'la orna vila ostalo. Smo1« pa je hotela, da sta dva moška doznala za tihotapstvo. Predstavila sta se lemd tihotaipkS v vagonu ta detektiva in sta od nje zahtevala denar. Mladenka jima je kovček premostila brez u«ovoM. ker z 80. leti postaneš pač bolan in slaboten.« — »A oglejte si E > denburga,« ga je tolažil Kisch. »ta i. ia 85 let in je še vedno svež in boder.« — »Seveda,« je dejal stric, »zato pa ni tudi nobenih skrbi.« Vsak San ena »Jurček, reci, kaj misliš, čemu cvili?« »Afi ne vidiš, da ji oni tam stoji na r&-piL« se ena V Zvezdi. Zakaj pa vidva oblegata vremensko hišico? Ali ne vidiš, fige tiščiva, da bo v rse-deljo dobro vreme za Gregroričev fo)to izlet v Žužemberk. Mlcfoe! Z6vaco: 157 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ko je Jehan Hrabri položil rešetko na ta papir, je bral: »Pod samostanskim dvoriščem boš našel dvanajst stopnic. Kopiji pod dvanajsto stopnico, dokler ne prikoplješ do kameraite plošče. Pod ploščo ieži krsta. V tej krsti je zaklad.« Ko je prebral to pismo, je mladi človek dolgo časa zamišljen strmel v zadnjo stopnico. »Pod to stopnico so torej skriti mflijoni? Ce bi vendarle pogledal? Pha! Kaj mi je do njih?« Tiho se je zasmejal sam pri sebi: »Kralj, kraljica, Concini in vsi ostali, ki jih niti ne poznam, pa kopljejo pod kapelico kakor neumni! Ali bodo razočarani, ko se prepričajo, da zaklada ni tam, kjer ga iščejo, in da je bilo vse zaman, čas in trud in denar! Vraga, rad bi videl te dolge obraze!« Mehanično je zložil oba papirja, pobral še tistega, ki ga je bil zavrgel, in spravil vse skupaj v prsni žep svojega jopiča, vprašujoč se: »Kako je prišel ta tok semkaj?... Kdo ve, koliko časa je že ležal tu? Ali ga je kdo izgubil, ali je bil nalašč nastavljen? Kdo ve? Pha, kaj bi si belil glavo!« Vrnil se je v votlino k tovarišem — in, čudna reč! — niti besedice ni črhnil o svoji najdbi. Po lakoti, ki se je oglašala, so sodili, da mora brti že pozno. In res je bila zdavnaj noč. JeK so pripravljati večerjo. Na eno izmed skrinj, ki jim je nadomeščala mizo, so postavili vrč vina, celo gnjat, obilno klobaso in nekaj štruc kruha. Jajec so imeli v obilju, takisto tudi nekaj kur. Trojica je v kotu zakurila ogenj in jela peči dve pitani kokoški. Jehan si je pridTŽal pripravo jajčnice, kadaT bosta putki pečeni. Kmalu je bilo vse narejeno. Vihteč ponvioo z jajčnico, z obrazom žarečim od vročine in življenjske radosti, je Jehan veselo vzkliknil: »Za mizo, tovariši! Pokusite in povejte, kako vam tekne!« A tisti mah je zazvenel v votlino jasen glas: »Ali smem tudi jaz prositi za majhen založaj?« 17 Četvorica je preplašena planila pokoncu. Tuj človek je bil prišel v votlino, ne da bi ga bili slišali! Kod je bil prišel? Glej, že je stopal proti njim! Toda preplah je trajal samo trenutek. »Gospod de Pardaillan!« je vzkliknil Jehan, ko je razbral črte njegovega smehljajočega se obraza. Začudenje mladega človeka je bik) tolikšno, da ni našel druge besede v pozdrav. »Da, jaz!« je odvrnil Pardaillan, in njegov smehljaj je postal še porednejši. Nato je s smešnim očitanjem dejal: »Kaj, smrti mi božje, takole me sprejemate? Pa ne da bi hoteli napoditi starega klateža, ki ga hoče biti konec od lakote in žeje? Ce je tako, ste malo prida kristjani dn ne boste našli milosti na onem svetu.« »Prizanesite nam, gospod!« se je s prisrčnim smehom oglasil Jehan. »Dobri kristjani smo in si ne želimo večnega pogubljenja. Srečni bomo, če se nam pridružite!« »To je prava beseda!« »Niti sanjalo se mi ni, da vas bom zagledal v tej votlini! Ne zamerite, da sem v prvem trenutku osupnil...« »Razumem vas in nič ne zamerim,« je velikodušno odvrnil Pardaillan. »Pričakujem le, da mi odmerite delež jajčnice, ki ste jo tako ljubeče pripravili... in teh kokošk, ki se mi zdita baš prav pečeni... Ln grižljaj te rožnate gnjati... in košček te prijazne klobasi ce ...« In Pardaillan se je takisto veselo zasmejal kakor njegov sin. Ko je trojica to videla, se je nehote pridružila njuni dobri volji. Nekaj trenutkov je pod skalnimi oboki kar bučalo od hrupnega, prešernega smeha. Jeham se je prvi opametoval. »Da bi nas vrag,« je vzkliknil, »jajčnica se nam bo shladila! He-jo, fantje, dobodite sedež za gospoda viteza, ki nam je namenil čast svoje družbe!« Klateži so brž ustregli temu povelju. To pomeni, da so k skrinji, ki je predstavljala mizo, privlekli drugo skrinjo; Pardaillan in njegov sin sta se usedla nanjo, med tem ko so sami polegli po tleh. Vsa petorica se je z junaškim pogumom lotila pripravljene gostije. Pardaillan je opazil, da mu ni zadal Jehan niti nafmanfšega vprašanja zastran Bertille. Takisto ga tudi ni vprašal, kako je prišel v votlino. Razumel je rahločutje, ki mu je prepovedovalo celo ta vprašanja, ki bi bila zdela vendar tako naravna. Zato je sam izpregovoril in rekel s tisto mehkobo, ki je bila zmerom dokaz, da mu je človek ugajal: Službene objave LNP I (Seja u. o. dne 28. IX. 1932.) Prisotni gg.: Rybaf, Stanko, dr. Kosti, loret. ravn. šetina, Novak, Berdajs, arh. saell, Buijevič, Drufovka, Kralj, inž. Ku-1;S, Malovrh, Fridi, Dorčec, Vospernik in Dgar Opozarjajo se klubi, da morajo v izogib htdih posledic paziti, da se tekme odigrali' v redu. Na igrišču mora biti dovoljno ,vJEOstne straže. Kjer se bodo incidenti •ivršili, bo LNP prime ran izreči poleg dru-£ga tudi zaporo nad igriščem. V interesu %ibov je, da se tekme odigrajo v redu. ližbujoči odborniki merajo odstraniti z it-ijča vse, ki se nesoortno obnašajo in ltnjo red. Vplačilo sodniških stroškov s. -j j. Kramaršiču po SK Amaterju se od-Tfž do razčiščenja, kdo je prijavil priče-* k tekme Jugoslavija : Amater. — Dopis i -rite rja z dne 27. 9. se vzame na znanje, r SK Celju se speroča, da je ugodeno njej vi pismeni prošnji od 27. 9. v toliko, 1 oravna globo 8 Din po objavi tega hkI] a v izogib suspenza. — Poziva se MO da z ozlrcm na izjavo g. Tomca v /U n:ku L seie MO Celje imenovanega ^ ter pošlje takoj zapisnik LNP. — OB«un prvenstvene tekme Rapid : Svo-0fi 25. 9. se preda podsavezni bla-T Pozivajo se Svoboda Ljubljana, i V0003 Vič Hermes. Sparta in Grafika, dalO£avnajo do 8. oktebra t 1. dolžne sodSke takse kot je bi]o objavljeno v glde_ P-l.se ]e u. o. z dne 7 9 gZNg sicer ^ sled suspenz. - Dopig SK IUrije ^ 25 ». 2. v zadevi sklepov skupščine LNP z dm7. 8 se smatra za protest le, če se Prf q S SK^i se na njen dopis od 3- 9.32. v zadevi pridevka v Poškod-benfcndi spontfa da je u. o. LNP postrv paie v smislu sklepov skupščine LNP in ?,e fc 07 sklepov anulirati. Dopis SK Hir9 od 27. 9. v zadevi delegirani* :0 se zavrne in potrdi sklep p. o. Ponovna tekma se bo odigrala v Celju 2 X. na igrišču Atleti SK. Dokler SSK Celje ne sprsri v red svojega igrišča, se na njem ne dovoljuje odigranje prvenstvenih oogometiih tekem. — Ker sta zadostila pogojem 'a sprejem v JNS, se sprejmeta za začasn : člana SK Sloga Rad-na in SK Svoboda Zdog. Poslednja ne more igrati prvenstven i tekem do snrejema v redno članstvo JNS. Zaostale tekme bo odigrala naknadno. Oba kluba se predložita JNS v sprejem a redna člana. Imenuje se za predsednika v MO Trbovlje g. R. Pleskovič. — Zadevo Rapid : Svoboda Lj. se bo obravnavalo, č'm bo isto preiskal p. o. — SSK Celje se v zadnje poziva, da javi ime pod. funkcionarji, o katerem je pisal v dopisu od 5. 9. štev. 2&>-32. Odobrijo se prijateljske tekme Rapid Maribor Jugoslavija, Celje 2. oktobra v Mariboru, nadalje reprezentanca Maribora proti reprezentanci Gradca 28. 9. v Gradcu; naknadno se odobri pnjatelj.ska tekma Korotan Kranj : Bratstvo Jesenice 24. 9. na Jesenicah. Tajnik I. (Nadaljevanje s seje p. o. od 28. IX. 1932.) Verificirajo se s pr. vom takojšnjega nastopa za Čakovečki SK Čakovac: Sa!ay Ladislav, Vas Franjo, B: cak Josip, Jovič Božidar, Behojnik Mi jo, ^enjiko Josip, Mako-vec Josip, Srej Ladislav, Madjarič Evgen, Hrebak Mi j o, Horvat Koloman, Vugrinec Stjepan, Filo Franjo, ipitzerr Pavao, Krz^-narič Viktor, Gudel Mirko, Gyory Josip, Megla Stjepan, Horva Stjepan" I., Mihol-esk Josiip, Takač Stjep n. Vugrinec Franjo, Martinak Silvio, Kozjak Ljudevit, Makovec Aleksander. Vamplin S jepan, Kovačič G., Janič Viktor, Vegi Josip, Zdravkovič Sve-tislav, Miloševič Gjor^je, Galovič Vladimir, Bavčevič Niikola, (lavez Ljudevit, Bu-janič Franjo, Potkrivač Pavao, Krčmar Josip, Žimič Martin, Kolmamič Anton, Tičar Boris, Skok Ferdo, Ho vat Anton-Viikitor, Horvat Stjepan II. Horvat, Valent-Veljko; Za Pustakoveaki seljački SK Pustakovec: Belovič Anton, Bujanič Juraj, Belovič Pe-tar, Babič Anton, Erenreioh Stjepan, Ga-berc Ivan, Jelenič Anton, Kerleža Stjepan, Kocijan Tu-go, Magdalenič Stjepan, Miha-linčič Franjo, Sa-rič Peta;-, Sarič Imbro, Ša-rič Franjo, Tkalčec Blaž Vabeč Fran, 2e-Ieznjak Josip, Žiškovič Pavao, Sarič Ivan, Rajkovec Josip, Majeršdak Bela, Novak J., Mašmondor Stjepan, Belovič Juraj, Krčmar Stjepan, Sarič Josip, Dohos Josiip, Moko-šak Anton, Adonič GjuTo, Vrtarič Ivan, Vidovič Franjo, Marjanovi« Rudolf, Žerjavic Juraj, Iverovič Ivan. Pozivata se Čakovečki SK in Pustakovečki SK Čakovec, da takoj pošljeta savezrae legitimacije za Imenovane igralce z eno novo sliko v potrdilo. Tajnik II. Službene objave LHP. Za pokalno tekmo Borec : Ilirija v nedeljo se določa sodnik g. Vohini, s čimer se anulira sklep XVHI. redne seje u. o., po katerem je bil določen za to tekmo sodnik g. Bal tesar (rez. g. Zupan). SK Ilirija se obvešča, da se vrši tekma Borec : Ilirija popoldne. Za nedeljo se določi nadaljevanje izpita (praktičnega) gg. Smoleia Ignaca in Smoleja Albina za podsaveana hazenska sodnika. SO Borec se pooblašča, da organizira v ta namen nastop dveh družin jeseniških klubov. Izpiti se vršijo dopoldne. Borec naj orzojavno sporoči na naslov tehn. referenta g. Baltesarja, ako je nastop zahtevanih dveh d nižin zasiguran in s tem omogočen izpit V b-zojavu naj bo navedena ura nastopa obeh družin in igrišče. Brzojav mora biti odpremljen tako, da pride v Ljubljano najkasneje do 16. v soboto 1. X. G. predsednik se obvešča, da je tekma na Jesenicah popoldne. Jugoslovenski table tenis savez v Zagrebu poziva vse felube na teritoriju dravske banovine. krt imajo table tenns sekcije, da vplačajo članarino in se včlanijo v savez, ki namerava prirediti v kratkem prvenstvo dravske banovine. Pravico sodelovati bodo imeli samo verificirani Slani oz. klubi. V decembru bo državno prvenstvo, na kate rem 6e bodo dolo5i'li reprezenitanti države na svetovnem prvenstvu v Badnu nri Dunaju Vse dopise in informacije nošlnte na ta jnik« g. L. Missera. Zagreb. Tli ca 16. denarne zadeve na na blagajnika g. 0«4cara MuHera. Zagreb, Palmotičeva uilica 5-1, pri g. &ukeeu. , ASK Prlm«rje (Lahkoatletska sekcija). V nedeljo obvezen trening nastop za klu-bove člane, ki so določeni v državno reprezentanco za Atene in sicer: 2orga F. ob 9.30, Slapar ob 10. dopoldne, Kovačič Leo ob 15. V nedeljo se vrši hsndicap tekmovanje: dopoldne ob 10. v tekih 100, 200 m, skok v daljavo z zaletom in met kopja. Dopoldnevni nastep je obvezen za Slaparja, Kovačiča Alfonza, Peroviča, Ce-rarja, Putinjo, Raiča E., Slamiča, Cepina, popoldne pa za Krevsa, Kovačiča Leona, Gabrška Hansija, Ogrina. Poleg imenovanih naj se vsi atleti, ki želijo nastopiti, prijavijo tekom današnjega dne, oziroma najpozneje v nedeljo zjutraj pred tekmovanjem trenerju. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevii od 16.30 naprej obvezen trening za vse ju-niorje. Istočasno se vpisujejo novi člani za juniorsko moštvo. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Na handicap mitingu tekmujejo dopoldne ob 10. Stepišnik, Zupančič Lado, Outrata, Dečman ter Lejka, ob 15 30 Lejka, Oster-man, Bručan in oba Senčarja, Rupnik Zdeno. Točno. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri odigramo na Jeseni.jan poslednjo pokalno tekmo. Odhod iz Ljubljane se doioči danes popoldne na sestanku za tekmo določenih igralk, ki .se vrši v klubski sobi kavarne Evropa ob 17. Sestanku morajo prisostvovati brezpogojno vse določene igralke. TSK Slovan. V nedeljo 2. t. m. morajo biti najpozneje ob 6.30 pred glavnim kolodvorom: I viko. Vika. Slavo, Marijan. Dolfe, DiJšan, Stane, M uši. Rudi, Stane. Franci. — Rezerva Maks. Vodja moštva g. Ivan. Igralci potujejo z vlakom. Vsi čland in prijatelji kluba, ki so se že priglasili, odnosno se še nameravajo pri g. An kotu. naj bodo ob 8 zjutraj pred Fgiovcera. Odhod z avtobusom ob 8.30 v Celje. — Danes ob 20.30 pri Sokolu redna odborova seja. Naprošam gg. Kunaver, Felber, Grm Bucik, Anko, Novak Rudii in Kobi, Dorčec, Gluhak, Globel-n>ilk, Thuma in Suiigoj, da so sigurno navzoči in točni. ŽSK Hermes. Pozivajo se vsi, ki so se prijavili v keglaško sckcijo, da se današnjega prvega keglanja ob 20. v Reining-hausu pod vodstvom strokovnjaka sigurno udeleže. Posebno se pozivajo novinci. Vsi in točno. Na sestane^ v tajništvu ob 20. naj pridejo: Burja Sernec, Prešern, Zore, Kretič, Klančnik, Košenina, Glavič, Poženel, Kos, škrajnar, Sterle, Pikič, Moko, Barducky ter vsi igrači rezerve in ju-nijorjev. Posebne pa se poziva igrač Klin-genstein. Važno radi t>rv. tekme z Jadranom. Uprava igrišča ŽSK Hermes sporoča, da mora vsak tekmujoči klub, ki bo .igral na njegovem igrišču prvenstveno tekmo, preskrbeti vsem igralcem in rediteljem tozadevne izkaznice za prost vstop, m sicer za 12 igTalcev in 3 reditelje. Imenovani morajo oddati pri vstopu izkaznice pri blagajni, katere se jim po končani igri zopet vrnejo. Brezpogojno pa zahtevamo, da ima vsak reditelj znak ter klubsko legitimacijo, sicer ne bomo pripustili ne igralcev ne rediteljev na igrišče. SK Grafika, Igralci Stupica II, Mfhelič, Pipan, Novak, Potrato, Bsžaai, Katsivič, Zin-ke, Mekina, Trobevtšek. K obal, Štrukelj, Strupi ca I in Strobmajer nej bodo jutri to6» no ob 15. n« igrišču Korotana, Rakovnik. Reditelji: Ploh, F/rnnfioh, Trpin in Blokar istočasno. Stranski sodnik Burič. SK Reka. Jutri naj bodo na igriSSa Korotana (Rakovnik) ob 9930: Jaka. Lujo. LaNjegova edina hči«. — 17.30: Trboveljski slavčki (mladinski zbor) — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 20.40: Salonski kvintet. — 22: Poročila- — 22.15 Mago6trov šramel tercet. BEOGRAD 12.05: Orkestralen koncert. — 17: Narodna glasba. — 20: Prenos z Dunaja. — 20.50: Sluhoigra. — 21.20: Jugoslovenska glasba. — 22.30: Orkester. — 23. Plesna glasba. _ ZAGREB 11.30: Beethovnova glasba. — 17: Plesna glasba. — 20: Koncert z Dunaja. — 20.55: Instrumentalna glasba. — 22.40: Godba za ples. _ PRAGA 19-30: Koncert Brnske filharmonične Besede. — 21.45: Plošče. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22-10: Plesna glasba. — DUNAJ 8.45: Zborovsko petje — 11.45: Simfoničen koncert. — 12.55: Lahka glasba. — 15.50: Koncert orkestra. — 17.50: Komorna glasba. — 20: Pevski koncert Elizabete Schumannove. — 20-40: Dunajske melodije, — 22.25: Godba za ples. _ BERLIN 20: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — K5NIGSBERG 18-10: Orkester mandolin. — 20.10: Orkestralen in pevski koncert. — Plesna glasba iz Berlina. — MtJHLACKER 20: Dve glasbeni pravljici. . Dobro nrefeno •Vi -■»'■A i^-iC'-'"' V-T ' u-f+i z dvema polnojarmenikoma, za ugodno in povoljno dobavo zlasti bukovega lesa, iščem za dolgoletno najemnino event. tudi kupim. — Ponudbe pod „Šifro K. V." na oglas. odd. „Jutra" 11791 Potrebujemo železne cilindrične te$etva%je čim večje prostornine, dobro ohranjene. Ponudbe z navedbo dobavnih pogojev ln skice poslati na Bosansko d. d., za elektrino, Jajce. H832 VSAKA varčna gospodinja uporablja VTTE-KOVO VAREKTNO za pranje in ribanje. 307 (Balinanje 11 V nedeljo, 2. oktobra popoldne ob 2L uri velika tekma na krogle v Zadružnem domu — »NAPOLEON«. Igralo se bo v treh skupinah po tri igre. Igralci z največ točkami bodo odlikovani. — Vabljeni vsi prijatelji tega športa! Posebno tudi kibici, katerih gotovo ne bo manjkalo. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča 11831 gostilničar TONE HUČ Glince, Tržaška cesta 10. I Radinm-mftftftfta dr. Geraldea vsebuje radium v prahu, kakor kozmetični pudri. Radium nadomešča povsem nedostajanje svetlobe, zraka in solnca. S svojim zračenjem zgoščuje in napenja kožo, nasi-ča in polni s cirkulacijo pomnožena krvna telesca, dalje zglajuje vse pore ln zgrbljena mesta, pri čemer izginejo z obraza zajedno tudi vsi madeži, vse koze in vse pege, in pokaže se, da izginjajo tudi znamenja in dlačice. Koža se pomlaja, polt se po-svežuje in postaja napeta in nežna. Cena zavojčku Din 25 in velikemu zavojčku z vsem, Ki stane Din 50. Izberite najzanesljivejše in najboljše sredstvo, zahtevajte samo dr. Geralde-ovo Radium-ma-sažo. Dobiva se v vseh boljših drogerijah in parfu-merijah. Glavno skladišče: W. Honig, Zagreb, Rokova ulica 6, L — Telefon br. 5865. — Samoprodajo za večja mesta oddamo. 321 Grdo obliko 0*>lik0T««i)e nosa aOrtbo-Aor«, Id odstraajnje obenem tm drifcne kakor todi ufetvijeoo, defcefo, iiroko. do4g>o, kratiu, tope Ha. obtefoo mn, ■ Čemer si olefčaite ki Ofiie-roemite izraz oWi-sto. Naslov v »glasnem oddelku Jutra 39537-1 Prodajalko H«-jew> ta z dobrimi spričevali, ki sna aranžirat" telo^be, sprejmem Mik »j. Zg!as.iti »e je osebn-o pr por tir jn (vrtela Slon med 6. fo" 7. u.ro zvečer. 394S8-1 Pozor, šivilje! V večjem trgu dravske banovine" je eksistenca dohri šivilji zasijriifima. Stanovanje Im sa'om na razpolago. Ponudbe na ogla« ni oddelek »Jutra« pod šifro »Bo.!j&a Mja«. 39492-1 Iščemo osebo i daroim govora. m ob iskovanje privatnih strank T Ljubljani. Ponudbe pod »Vztra-ien« na »irlas "»d delek »Jutra«. 39305-1 Delavec (vaienec) za lahko delo, dobi stalne službo. S kolesnim prednost. Naslov pove orasni oddelek »Jutra«. 30551-1 Kuharico c dobrimi spriceva.H. sprejmem k 2 osebama. proti dobri plači. Naslov v o?l oddelku »Jutrac. 30602-1 Mlado postrežnico p?' s3n®k5mi'o sprejmem. — VtsIov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3fWVil-l Pokladalce parketov mttio dobro imr j en e snr<4 mem. Ponudbe na oc-lasni cdde'eik »Jutra« pod š;fro delavce«. 39650-1 Vaienca srvejime-m taikoj v špoe,erij fko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. S05.1S-44 u Kdor išče mast« potnika, plač« ti TM-ko besedo 50 par; va dajanj« naslov« ali ta iifro 3 Dia. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Dtaj ta dajanje naslona ali za šifro pa C Dia. (5) Komercijal. uradnik verziran T knjigovodstvu, dopisništvu, vseh pisarniških poslih, perfekten v ilov., srbobrv.. nemškem im italijanskem jeziku ter zmožen samostojnega vodstva pisarne, išče mesto pri večjem podjetju — tn. di na deželi. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna sila«. 39401-2 Dober vinski potnik samo prvovrsten, diobi mesto za vso dravs.fco banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinski potmi,k«. 39283-5 Trgovski potniki! Nimate avtomobil a ? Sprejmem sn-po-trnka. Dopise na oglas. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Limuzina za jesen«. 39391-5 Službe išče Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova aH za Šifro pa 3 Din. (2) Odvetniški koncipijent z d vol »tirno sodno in odvetniško prakso, išče primerno zaposlitev. Ponudbe na o o-; a s. oddeleik »Juitra« pod šifro »28«. 39311-2 I/ dečjega doma tjnppndična. želi slnržbo k mailifiiim otroik-oim. Naislov v nffla.sinem oddelku Jutra ali ponudbe pod šifro -Negovalka«. 30374-2 Mlada postrežnica išče zaiposlenje. Nasl-OT v oflaisnem oddel&u »Juitra« 39550-2 Prodajalka samostojna ira do-bro_ ii-ve5-baina v memufakturi, špe-eeriji, želeenrai iin galanteriji, ki gonori več jeil kov, išče kjerkoli name ičenje. Ponudbe na oglas, oddekik »Jutra« pod šifro »Agilaa 25«. 39606-2 Prodajalka zvesta pridma im pošt-ena., ilšče mestio v ka,kii mlekar-m aJi prodaijiailmi kruha. — Pomudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta-peštena,«. 39610-2 Radio Vsak a beaeda i Din; ia dajanj« oaftors »H Sifr® pa 5 Kil. (9) Štlricevni radio na vzin emicmii tiofe — in gramofon s 30 pliošč.a.™ n.aiprtodaj T Lamgusoivi uitiioi štev. W — Mirje. 39535-9 Prodam radio Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Štiricevni«. 39480-© A vi o, moto Otroški voziček dobro obrainjen, naiprodaj. Naslov pav« oglas, oddelek »Jutra«. 394,16-6 Vozove iaipraivljiivčeik na pereefh, emoviprečmi kmečikd vioz iin 2 ročni diiri proidain. — Sprejmem pa 15 l-et sta-rega vajenca F. Ko-e;mfim ta,ko\ Na-lo,v v mr'as>nem oddelku »Jutra« 39552-14 fe«**!* 1 Din; « jaD>e naslova ali za šifro 5 Diu. Dijaki, ki iščejo instrukc-ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ili za da-ja.nje naslova 3 Din. (4) 'Mesto natakarice iščem. a.Tli pa rzamem gostilno na račum. — Tmnin osebno pravico Vn veJSleitno praik^o paimos+ojnega vod-sfira. Na,si ov porve oglasni oddeleik »Juitra«. 30S04-2 Odgovorno mesto r>ri večiem podjetju v me-stn al" na debeli W prevzel Sfleten. zdrarv, energi-?e,n rn pod i p t en. v vseh poslih verziran urad-TOlk r znan iem ieziikov pomudbe na nfr1««™ od-dMek Jutra 5,'fro »Rentabilen sodelavec«. 39400-2 Šiviljska pomočnica s* SiviHska v^lenka p-^dni. sipreit.nl ''n zanes- IHivi. želiita siln^he. Naslov nove on*la.3. oddelek .Tnt.ra 30377-2 Plačilna natakarica mlada m imteliigentmfl. ana.nieni nemšč;ne in zm,ož-na kavcije, išče slirabo. Ponudbn na orr'a«. oddelek »Jutra« pod »InteJ.iffentna« 39315-31 Dekle ki ma ?irvat.i in opraivljati vsa hišna dela. išče celodnevno zanoslenje. Naslov v Oiglasnem oddelku Jutra 39165-2 Vaaika beseda 1 Koj 1» dajanj« hmU>*» aa h iifro p* S D4a. (10) Avto šesfcoiilSnder. limraiima, fiin, skoro tov, poceni prodam. Pomudbe na naslov: I. Ratoe, trg., Mosite. 30384-10 Tovorni avto 1 ii,toinsk'i, vzaim^m v najem ter plačacn od km. — — Tozadevne pomudlbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober tov. arpto«. 30464-10 Avto »Creysler« (liimuzinal skoraj nov, o« prodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Juitra«. 394-15-10 Ogiaai o«, soafeja p* 1 Dia beeeda; t« o-bno ohra.nieffl, s lečo 6.3 ailii 4.5 kuipri Ing. Freyer v Hrastniku. 39616-7 v«ai» beseda 1 Dm: u dajanje naslova ali za ttfra pa 6 Din. flfi) V najem VuLta beeeda t Din: • dajaao* Mtan* «M t. Utr* pa i Dta. fW) Usnjarsko podjetje ve6je — i lastno vodno močjo, v večjem me«tu na Gorenjskem oddam v najem ali prodam. Naslov v oclasnem oddeLku »Jutra« 30146-17 Pridelki »DKV« motiorno kolo s prikolico in rez. motorjem, zamenjam za motorno kolo hre-z prikolice in moško kolo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »D. K. V.« 30133-10 Enodružinska hiša s sobo, kabinetom, kuhinjo in vrtiom, v Zg. Šiški za 45.000 Din proda »Posest«, Miklošičeva ce^ta 4. 395711-20 Stanovanje ozir. oelo hišo 3—5 sob. s panketi, kopal-ntico. pielktrilko in velikim vrtom, leip razirlod, event. s tel-efomom oddaim tako,] »H pozneje pod Rjoižmiilk om Vasliov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39592-20 Krasno zidanico r lnpim vrimosradiom prodam Naslov pove nerlasni oddelek »Jutra«. 30630-20 Stavbno parcelo v Grbičevi nlieJ prodam tudi na vknjižbo. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« ^ 30640-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: sa dajanje naslova aH m Šifro pa 5 Din. (12) Tovorni voz drvotiomskd Chevrolet, dobro ohranjen po ®elo nizki ceni naprodaj v gararai Stupica. Ljiubljama, Slomškova ulica 6. 39561-10 Prodam Instnikcijo srednješolca prevzame pro-Hi nizkemu honorarju osmošolec. Naslov v oglas, .-iddelku »Jutra«. 39.517 4 Šoferska šola Goiko Pipenbacher »e je preselile na Gospo svetsko cesto štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču). Miklošičeva 711 Predavatelji z višjo strokovno Š7 obraz bo vodijo tefaj-e francoščine. an?!e-fjine, nemščine in ruščine n<,peh zajamčen. Prijave med 10. in 12. ter 18. in 20. cro. 30075-4 Francaise Cherche lecons pres en-fants jeunes filles sious »Nouvelle an »Jutro«. 39403-4 Revizor knjigovodstva in bilanc se priporoča trgovcem, dustrijcem. obrtnikom, za-d.rnžinim zavodom in reg>i-lativniim hranilnicam. z» vso v knjigovodstvo spadajoče pos.le. pno,ti zmeT-nemu honorarju. Zaposlitev ^r>reime kjerkoli in taikoj. Prvovrstne reference. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilanca«. 38269-2 Trg. pomočnica vešča mešane stroke, želi premenilti »luv.bo v kako več;o trsrovino. Dopise na o362-16 40—50.000 Din posojila iščem pr^ vfkmiiKbi na | novio ?tan'bo. Spre;m'em tu-d)i hramilno knijižico. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«. 30534-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kredliitme banke v znesku 50—1.00.000 Din sprejmem proiti vkniiižibi na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod značko »75«. 30S4746 Razno pohištvo v prav dob remi sitanju proda Voikač, Kreikov trg 10. 396.14-.lf 1 Preskrbite si za rimo tople k o e e, trpežno gorenjsko sulkno ki vsakovrstne pietenine po neverjotno nimki cend v tovarniški zalogi Kristan, Sv. Peitra costa štev. 38. 39352-6 Hranilno vlogo od rca 500.000 Dim. pri Ljubljanski kredittini banki dam na sigurno hipoteko. Po-miidlbe na oiglas. oddeleik »Jutra« pod značko »48«. 39648-16 Posest Trg. ogla« po 1 Din beseda; xa dajanje Ba-alova ali u šifro S Din Oglasi socialnega ina-6aja vsaka beseda 80 par; ia dajanje nariova aJi za Šifro 5 Din. (IS) Vsaka btjseda 1 Din; j ta dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (33) | Lepe orehe štajerske, od 50 kg naprej [*> Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po 15 Dio razpošilja Josip Vecstovšefe, Brežice. 38570-33 Suhe gobe, divji kostanj in želod kupuje V. H. Rohmnaon, Ljubi jama, Sv. Patra nasip Št. 27. 39646-33 Vsaka beaeda 1 Dio: xa lajanj« Baalo-na ali sa tifro pa 8 Dta. (16) Stanovanje Vsaka beaeda 1 Dta: aa dajaoja oadovs al aa iUra pa 4 Dta. (SO) Sostanovalca s hrano »ii brez sprejmem v sredini mesta. Naslov v oglas>nnn oddelku »Jutra« 39484-23 Trisob. stanovanje s k.opa.1 nioo od dam e 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39500-31 Lepo sobo v bližini pošte (Beethovnova ulica) ugodno oddam Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 30S32-33 Več stanovanj oddam. Pomudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 30481-21 Več stanovanj s kuhinjami oddam. Poii-v« se v gostilni Kr&ttlki v St. Vidu pri Ljubljani. 30408-31 Dve stanovanji dvosobno in emosobno oddam b 1. novembrom na Rimski cesti 23/1. 39500-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo takoj oddam od-ae-i im osebam v Šiški, Kavšikova ulica štev. 5. 30545-31 Najceneje vse vrste rezan in tesan les *» mnizarje, stavbenike In tesarje dobit* v vseh dimenzijah in količinah na Kodelievo 19 — dvorišče Kregar. 30414-16 Smrekove deske 40 in 50 mm debele, 5 m dolge, prve iin d.ruge vrste kupim manjše in večje množine. — Tudi tisti, ki imva.jo stare kirlje šele za rezati, naj pošljejo ponudibe na naslov: Ignae Repše, Ljubljena. Dvomi trg 1. 30365-15 Desk smrfflcoviib ta jeflovih, ter bukovih drv Inpih im suhih, večjo množine kupim. Polovico plačam 1 vložkom Prve hrv. štedion«. ostanek v gotovini. Ponudbe na naslov: Viktipr pc-hmidit. drvotnžec v Z&rrebu, Zerjavičeva l!l 301C9-15 Dijaške sobe 3 damski plašči dobro oihranjeni. g pravim kiožuhovin. pvra,tnilk,om in manšetami, ter _6rno krilo poceni naprodaj: Sredin« št. IS. 30512-13 Veaka beaeda I Dtaj trn dajanja aaalddele(k Jutra pod »Zmožna kavcije«. 39638-10 Dvosob. stanovanie f kabinetnim, v vipokem prM®'jm ta.koj oddam mirni straniki. Naslov v ogl. oddelku ».lutira«. 30583-2^ Dvosob. stanovanje lepo. komfortno, oddam r 1. novembrom stranki brez lotrmk. — »ViC.a Zla-torog«, Rožna dtotma, oesta V/27. 30619-21 Stanovanja [ Vsaka beeeda BO par; ■a dajanj, oaatar, al aa Hite t Um. fUrs) Stanovanie v sredini mesta išče gos^-a Ponudbe na ocl.us. oddelek »Juitra« pod šifro »Gospa« 30335-31/a Dvosob. stanovanje s pritiklinami iščem za taikOij. Ponudb« na oglas, oddeleik »Jiutira* poid šifro »Štiričlanska«. 30520 2fl/a Stanovanje 1 al! 3 sob tn kuhinje, na.j-raj« STedi mesta išče ve« dan odsotna stranka brez otrok. Ponudbe na ogla^nJ oddelek »Jutira« r>nd šifro »Za po^n-ije«. 39520-31/a Vaaka beseda 80 par: sa dajanj« naslova aH ia Šifro S Dta (32) Enosob. stanovanje iW.em « 1. novem*vroro. — ponudbe z navedbo cene na oclasni oddelek Jutra pod šifro »Uradnica«. 30447-31/« Opremljeno sobo v *r .-dini mesta oddam. Našlo-- v oglasnem oddelku »Jutra«. 39519-33 Sobo event i hrano oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oigiasna oddelek »Jutra«. 39506-23 Sobo elegantmio opremljeno, * cen* t lino kurjavo in souporabo kopalnice oddam v sr-idfmi mesta. N««.iov v oglasnem oddelku »Jutra« 30314-23 }vosob. stanovanje s 1. novembrom odd sm v Glinški ulici 6. 30616-21 Lepo sobo z z- rt.rkom oddam dv^ma gospidoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30361-33 Opremlieno sobo jn »eparirano oddam soli-ini gospodični ali go-sch> u v iibertovi nii«i 33. pri gorenjskem kolodvoru. 30180-33 Sobo lepo eipre-mljemo, po možno? tri s posebnim vhodom, iščem v bližini Marijinega trsa. Pooudlbe pod značko »Lepa soba« na oc'"«. oddelek »Jutra*. 30606-23/a Lepo sobo tKr-oopreml jemo, e poseb- nim- vhodom, v enodružčn ski vfi 350 Dim takoj od im v Prniaih, Sredina 5 39460 2S Sobico lro opreimiljemo, 1 elektrika takoj oddam. Poirve se v točilnici Bežiigrad 13. 3946^-23 Opremljeno sobo p-ceni odidam 2 osebama v rr -rni ulici v bliiSini centra N'-slov v oglasnem oddelkn ».'ntra*. 30556-23 Mesečno sobo oid3m v Gradišča St.. 2. rriitlič.je. Vprašaitn pri Ja-V-č. ' 3056P-28 Ooremljeno sobo --Mnčmo, s sonporabo ko-r»a1miice, v sredini mesta Mdaim hoJ^emu srosipodu »ii dami. Naslov v o;rlss. i-dd elku »Jutra.«. 30.563-28 Dvosob. stanovanie! _ 2 dijakoma oddam po 300 Dim s-vetSo in solnčno sobo na 'f rju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30540-22 s kuh;njo In pritiklinami. v Sp. Šiški išče stranka brez otrok. Naslov pove o^asmd oddelek »Jutra«. 30405-31/« Visokošolca spreimem v lepo sobo samega, ali v družbi domačega sina viis-okošolca, t veo oskrbo, zelo ugodno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._30483-22 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v Gradišču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30604-22 Enosob. stanovanje zračno, » tiri osebe, išče državni uradmllk v južnem d»lu mosta. Ponudbe pod »&sto 77« n« ogl aisni od -delak »Jutra«. 30575-31/a 2 visokošolca (ki) al! gdč. nraidinici sprejmem v dobro oskrbo v veliko in solnčno eobo s kopalnico. Naslov pove op-'a^nl odidielek »Juitra«. 30507-212 Dijaka siprnjimeim na hra.no im stanovanje. Nas-lov v ogla«, oddelku »Ju.tra«. 30631-22 Dijaka sprejmem na stanovanje ta h^ainio na Sv. Petra cesti št. 46. 30614-32 Edgar Rice Burroughs: Tanan, krali džungle PUH^PERJE R.MIKLAUC L30BL0ANA DRUGI DEL Večni greh ljubezni moškega in ženske! Naročite takoj to novodošlo edinstveno knjigo, katero je spisal dr. E. Zugen. Za mladino neprimerna. Kdor pošlje v pismu Din 20, se mu pošlje franko naslov. Po povzetju Din 6— več. — PošUja se diskretno. AMBROŽIC, Ljubljana, poštni predal 74. 11823 Podružnica Splošnega vzajemnega podpor nega In kreditnega društva v Mariboru, r. z« z o. z. v Ptuju naznanja, da je svoje poslovne prostore PRESELILA iz Can I karjeve ulice ste v. 8 v VošnjaUovo ulico štev. 4 v Ptuju. Poslužite se vsi prekoristne zadruge! UPRAVA. |Edina in največja zaloga v naši držav: RAZNIH FILCEV in PLIŠEV ie nadel Tarzan v vodo, "hitro splaval iz nevarne bližine I za copate in druge vrste čevljev, kakor tudi ves ostali pribor za ladiiikih vijakov. Z iahkoto se je držal nad vodo, in žal mu je bilo čevljarje Vam nudi tvrdka kvečjemu 4a, da so ga sovražni« ^o^ka^re^^Brez ^RL KOŽELJ, TrŽiČ. Zahtevajte vzorce! "808 SoMns. postrežba! Sr; ^ ,u^r kujoče se lad.je. NikoB v svojem živ- tjenju še ni bil klical na pomoč, in tudi zdaj mu ni prišlo na um, da bi to storil. Opremljeno sobo odda Ve-nbvč, Karlovska cesta S;. 15/TT desno. 33564-23 I.eoo in mirno sobo ta.koj oddam etapni gospo-dtičnd v Rožna ulici 17/1. 39665-33 Opremlieno sobo * posebnim vhodom s »top i Trie. elektriko in parke,tom I oddam za 200 D=n. Naslov v oelasn^m oddelku Jutra Stanovanje »obe, kinhirnjie in^ pritikliir. vse pod emim kitjuč«m, sa mo v meftu. Sčem. — P"" mudibe »ia oglasni oddeleik »Juitra« pod šifro »Stare, ša dama«. 39578-21/3 Priletni gospe igčeUi v sredini mesta em"-sobno stanovanje s pritiklinami. pnmnidbe na o^r . oddelek »Jutra« pod šifro »Mk im točen plačnik«. 39501-31 'a Sobo odda Sobo z 2 posteljama event. tanJi i hrano oddam v židovski soeizi štev. fl. 39560-33 Opremljeno sobo zračno, oddani ni Dvor nem trgu 3/1 — naspr««te univerze. 39534-23 O (Veselje in xadovo1istvo je samo. kadar prinesete svojcem fini kamgam ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine Zlendlef £iubliana,Memttii tr$ 22 Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet UlJ Vsaka beeeda St par: - 4a.ta»ja J m Uit* t Dta. Opremljeno sobo s kopalnico, na Pnria h ali na M-h-ju iščem z novembrom ali decembrom za (Jive os*aka beeeda 1 Din: za da tanj« naslova »H »ji šifro r« 5 Din. (31) Obleka dobro oh-an iona na.T>"Od*J — Mauc, Prisojna al. 1, prMičoe. 39S10 iS Akademik išče * 15. oktobrom rrač-to jobo v b'-širni anivOTO Ponudbe na ocrlns. oddo^ok »Jutra« pod značko »45«. 39555glais. odde.'ek -»Ju-tra« pod Šifro »Za takoj«. 39550-23/a Dopisi Vaaka l»meda 9 Dta: sa dajanj« t* Mir. pa S Dta. Vsaka beseda 1 Dir : ta dajanje naslova ai Zg Šifro pa 5 Din. (30 Foto-amaterjem i-zdela v ireh arah vs« foto Jos. Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg št. hI'. 3042S - J 1 B. L. 333 Istre®« hvals. Niti w pnllike ne izbrišejo spominov na »tare lepe čase. 39517-34 Drž. nastavljenec 23 let star. išfe tem potom usmiljeno srce, ki bi mu proti dobri garancijo posodi?« 0000 Dta. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Juwa« pod šifro »Trajna hvaležnost*. 3&S74-34 IVaaK* beseda 1 Din za dajanje naslova ai za šifro pa 5 Dta. (37 Cvetje v naihui zimi boote imeli, ako po«w/ w že sedaj gomolje Irac -t, katere nudi Sever fe K< ,p v Ljubljani. Zahtev; t« ceniki 302g 37 Usnje čevljarske potrebšč« ne, najboljše in na.» cenejše pri Viktor Legan trgovina in to\"arn -ška zaloga usi j, Ljubljana, Palač-i »Dunav«. 327 Vsaka 1 Dm. j sa -"»janje naeio^na ali j za šifro p» K Dta. f20~ i Gospoda sprejmem po niuki _ c^ni na stanovanje. Nariov v oirlaisnem oddelku »Jutra« 30613 33 Remington pimiiai stroj, model 15, nov, zelo poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 39658-28 Prijazno sobo oddam 1 aii 2 gospodoma na Poljanski e. 54/IL 29. 30:58^23 Sobo opremljeno za 2 osebi, t veramdio in posebnim vhodom, s souporabo kopalnice ta telefona, v novi vili 2 mami+i od tramvaja oddam na Pruiaih, Sredina 3. 30375-23 Lepo mesečno sobo popolnoma »epa tiramo, s pa rketi, elektriko in vitorn oddam takoj ali pozneje v hsša Pot na Roindik št. 2. 30503 33 2 veliki sobi erlecaffvtai. vezami, z vhodom s stopnji«, po ieljS opremljeni odda Vokač, Krekov trg 10. 30615-33 Lepo, mimo sobo oddam boljšemu ta solidnemu gospodu na Miklošičevi cesti 20/TT. Vhod pri trgovini Drbančič. 30636-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam takoj dijakoma v Ročni nI. št. 10. 39643-33 šivalni stroj sa 470 Din, diobro gita.ro za 300 Dim in prvovrstno igrano vijiolino za 600 Din proda Blafcič, Rimska cesta št. 5. 30566-6 Pisalni stroj flobro ohranjen, prodam ta 1600 Din. Na-«:ov v oglas, oddelku »Jutra«. 30506-20 Vsaka beeeda 1 Dinj za dajanje na-slova ai za iifro pa 5 Dta. (18) Halo! Ve} na vinsko trgatev na Kodeljevo k Trohi kjer se točijo pristna štajerska ta doleoj6ka vina. TEL^VADNi B L E KI O. L A M A £IB< Trboveljski premog suha dr\a,, angleški koks dobavlja na dom Kurivo d.zc.L Dunajska c. 33 Telef. 34—34 Sobo iračmo ta solnčno, i električno ra®svetHo'aivo oddatn na ?olja.nskd cesti 3H/I. 30503^3 Občtaa Ljubljana Mestai pogrebni lav od Gospodično ?e« dan odsotno, sprejmem na stanovanje v Sa-lendrovti ulici 4. pritličje demo. 30518-28 Sobo z zajtrkom in perilom oddam za 250 Din. Naslov v oelaaneim oddelka »Jutra« 99476-33 Opremljeno sobo g posebnim vhodom oddain v centru mesta. Nasiov v oclaeneon oddelku »Jutra« 90583-33 Sobo ___aH brez oddam Oewta na RorSnok Sit. 46. — Kopalnica ta telefon 30380-33 Lepo, svetlo sobo z elektriko ta parketom oddam, evtot. sprejsnem dva dijaka v vso oskrbo. Klavir na razpolago. Poljanska cesta št. 1B/I. levo. 30553-23 Naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da naju je zapustila najina dobra soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Frančiška Arhar roj. BAJC soproga poštnega zvaničnlka dne 29. t. m. ob 14. url, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 1. oktobra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1932. IVAN ARHAR, soprog — DUŠAN, sinček, in ostak. Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnitor. Za Narod«, tiskan«, cL d. kot tialamarja Franc Jezer**. Za uueratni