PoStuina plačana Spedizione in abbonam. posiate II. grappo Tisk. "Zadružna tiskarna* Uredništvo Via Imbrianf 5 Uprava: Piazza Goldoni 1 Leto II. - Lir 12.-, PRAZNIK 1, MAJA hn manifestacija naše enotnosti, n a š e I) o r h e */ a trden in demokratičen mir V_______________J 6. april se ne sme ponoviti Ji MIR. Z VSEMI SVOJIMI MOČMI PRISPEVATI K SKUPNIM NAPOROM VSEH DEMOKRATIČNIH LJUDI ZA MIR, KI BO S SVOJO USTVARJALNO PLODOVITOSTJO POPLAČAL MILIJONE ZA PRESTANO GORJE IN NJIHOVE ŽRTVE IN VODIL POŠTENO DELOVNO LJUDSTVO PO VSEM SVETU K NOVEMU, BOLJŠEMU ŽIVLJENJU Bilo je v letih najvišega nacističnega vzpona. Hitler se je z vso vnemo pripravljal za napad na Sovjetsko zvezo. Po zločinskem razdejanju Poljske in uničenju držav na zapadu so se nekatere manjše države same vpregle v njegov politični voz, kar je bilo tem laže, ker so v vse'n teh državah nemoteno delovali hitlerjanski agenti in so bile v njih že močne fašistične struje. Nemški vojaki sp bili že na Madžarskem, v Romuniji, v Bolgariji. Treba je bilo pridobiti še Jugoslavijo. Prav za prav se je Sel udinjat tako v Berlin kot v Rim že Stojadinovič pred leti. Poznejša Cvet-kovič-Mačkova vlada se je pa odločila Se za nadaljnji usodni korak, da namreč podpiše pristop Jugoslavije k tako imenovanemu trojnemu paktu. Ta korak bi pomenil zapustiti še zadnjo sled nevtralnosti in popolno opredelitev za nacifašizem. Njegova posledica bi bila — tudi brez formalnega vstopa v vojno — dejstvo, da bi se po Jugoslaviji razlezla nemška vojska, da bi se uporabljale vse jugoslo- JUGOSLAVIJA BO VEDNO BRANIK MIRU Na današnji seji obeh svetov Ljucl_ ske skupščine FLRJ je podal predsednik vlade FLRJ maršal Tito ek-spoze o zunanji politiki FLRJ. ,.Tovariši In gospodje poslanci! Vlada FLRJ zastopa v svoji zunanji politiki neomajno načelo doslednega boja za ohranitev miru na svetu ter ekonomskega in kulturnega sodelovanja. Delegacija, ki je zastopala našo deželo, je vodila na mednarodni mirovni konferenci vztrajen boj za pravične zahteve naših narodov v zvezi s pripravami in pogajanji o miru v Londonu, New Yorku in Parizu. To svojo dolžnost je izvrševala z največjo vztrajnostjo in dostojanstvenostjo in zahtevala, da bi zadovoljili upravičene zahteve Jugoslavije kot dežele, ki je materialno najbolj trpela pod okupacijo in imela v vojni velikanske ljudske žrtve. Prt teh svojih naporih je naletela naša delegacija na popolno podporo delegacije Sovjetske zveze na čelu z g. Molotovom in na podporo dežel Poljske In češkoslovaške. Na žalost pa smo se morali z veliko grenkobo prepričati, da nam nekateri naši zavezniki iz vojne, zlasti Anglija In Amerika, na vse mogoče načine odrekajo pravice in zavzemajo stališče, o katerem bt včasih le težko rekli, da je stališče prijateljskih dežel. Spomnimo se samo našega boja za Istro, Trst in Slovensko Primorje na mirovni konferenci v New Yorku in Parizu. Po mirt»vni pogodbi z Italijo, je ostal velik del naših bratov v Istri, Trstu In Slovenskem Primorju še nadalje izven mej naše dežele, čeprav so dali ti naši bratje med vojno zaveznikom dragocen prispevek v krvi za skupno zmago in za svojo syohodo, katere pa po krivdi teh zaveznikov niso dosegli. Krivica nasproti našim narodom je bila tako velika, da je bila vlada pred alternativo, ali naj podpiše to mirovno pogodbo, ki je pomenila za nas diktat zapadnih držav. Vlada, dosledna v boju za uresničenje in utrditev miru, se je odločila, čeprav s težkim srcem, da bo podpisala mirovno pogodbo z Italijo, ki pomeni veliko krivico za našo deželo, popolnoma prepričana, da tega dejanja ne odobravajo le vsi narodi Jugoslavije, ampak tudi ljudstvo, ki je ostalo izven mej naše dežele in. katerega ne bomo nikdar pozabili, kakor smo to poudarili v deklaraciji pri podpisovanju mirovne pogodbe. S podpisom mirovne pogodbe z Italijo so ustvarjeni pogoji za vzpostavitev normalnih odnosov s to sosedno državo, s katero hočemo živeti po možnosti v čim boljših odnosih m sodelovati zlasti v ekonomskem pogledu. Podobno, ako ne še slabše, pa Je vprašanje Koroške. . Naša vlada je poslala konferenci velikih štirih poslanico, ki neizpodbitno dokumentira naše zahteve po priključitvi onega dela Koroške, ki je naseljem po večini s Slovenci in ki pripada nam iz etničnih in zgodovinskih razlogov. če hočejo danes predstavniki Amerike, Anglije, pa tudi Franclje osvoboditi Avstrijo njenih obveznosti, ki izhajajo iz njene udeležbe v vojni na strani Hitlerja, Mussolinija In drugih, potem naši zavezniki tega ne delajo iz občutka pravice, ampak vsled drugih računov, katerih ni težko uganiti. Predstavniki zapadnih dežel, predvsem pa Amerike in Anglije, vztrajno nasprotujejo zadovoljitvi naših upravičenih zahtev, da bi priključili k Jugoslaviji del Koroške, ki je naseljen izključno s Slovenci. Za to našo upravičeno zahtevo se enostavno no zmenijo. Med tem ko so poudarjali pri Trstu etnične razloge, zaradi katerih Trsta ni mogoče priključiti Jugoslaviji, nc navajajo v primeru Koroške tega razloga, ker govori neizpodbitno v korist Jugoslavije. S tem, da preprečujejo zadovoljitev upravičenih zahtev Jugoslavije glede Koroške, mislijo, da je stvar za vedno likvidirana. Vprašanje Koroške pa za nas ne bo likvidirano in odstranjeno z dnevnega reda vse dotlej, dokler ne bo nekega dne za nas pravično rešeno. Tudi glede reparacij, ki jih mora dobiti Jugoslavija, zastopajo zapadne velesile stališče, ki ni niti malo v korist Jugoslaviji, ker vsole, ki so bile določene na račun Jugoslavije, niti približno ne ustrezajo dejanski škodi, ki jo je utrpela Jugoslavija v vojni. Razume se, da se mi ne moremo pomiriti s takim slanjem stvari In zahtevamo, da nam dajo oni del reparacij, ki je določen za nas, neokrnjen. če pa hočejo nekateri zavezniki spregledati Nemčiji, Avstriji ali Italiji reparacije iz katerih koli vzrokov, potem naj storijo to na svoj TITO: Danes sta na svetu dve fronti. Nevarna, čeprav maloštevilna fronta imperialističnih bojnih hujskačev in velikanska fronta narodov v vseh državah, ki si žele miru. Tej fronti pripada nepremagljiva Sovjetska zveza, tej fronti pripadajo nova Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Albanija, demokratične sile Grči^f, Madžarska, tej fronti pripada velikanska večina narodov Amerike, Anglije, Francije, Italije in vseh ostatili držan ne samo v Evropi, ampak tudi na vsem svetu. v_____________________________ račun, ne pa na račun naše dežele, ki je v materialnem oziru relativno najbolj trpela In se zaradi tega ne more v nobenem primeru odreči ce-lotnehui delu reparacij, ki so ji na- menjene. (Nadaljevanje na i. str.) vanske surovine za nemški vojni stroj, da bi vsak delavec in kmet moral 'delati za (nemško vojsko, a po drugi strani bi se še bolj razbohotile fašistične struje in borci za svobodo ljudstva bi bili izpostavljeni še hujšim preganjanjem. Jugoslovanski _vladi ni moglo biti neznano razpoloženje jugoslovanskega ljudstva, ki je bilo že dolgo časa ogorčeno zaradi jugoslovanske zunanje politike udinjanja nacifašističnim silam, kakor je na drugi strani dospela njegova potrpežljivost do vrhunca spričo nasilja nad tistimi zvestimi sinovi ljudstva, ki so kazali na zmotnost take politike in svarili ljudstvo, naj se ne pusti prevarati. Ječe so bile polne, ustanavljala so se že posebna taborišča. Vendar jugoslovanskega ljudstva ni bilo mogoče več preslepiti. Prišlo je sicer do podpisa o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. 25. marec 1941 je bil navdušeno pozdrav1' Ijen od vseh fašistov. Nemške divizije, ki so stale na meji Sovjetske zveze, bi iže lahko prešle v napad. Toda takrat je jugoslovansko ljudstvo spregovorilo samo, naravnost, brez posredovalcev. Spregovorilo je na beograjskih ulicah. Najboljši sinovi ljudstva so 27. marca 1941 na beograjskih ulicah proglasili neveljavnost podpisa o pristopu k trojnemu paktu. Povedali so jasno in nedvoumno, da nočejo fašizma. Ogromne množice so povedale, da vidijo svojo resnično zaslombo v Sovjetski zvezi. Med ljudstvom je takrat nastopil in mu govoril tovariš Tito s svojimi zvestimi sodelavci. Iz Beograda' je šinila iskra odpora po vsej Jugoslaviji. Vse ljudstvo je s svojimi manifestacijami odločno zavrnilo tiste, ki so hoteli sodelovanje z zločinskim nacifašdzmom, in ki so ga hoteli privezati k stroju, ki se je pripravljal na pohod proti državi, od katere je svet pričakoval odrešitve izpod nacifašistiCne sužno-sti in uničenja te grozne pošasti. Jasno je, da je tak odgovor jugoslovanskega ljudstva pomenil klofuto ponorelima mogotcema tako v Berlinu kot v Rimu. Pomenil je, da nemška vojska pri svojem pohodu na vzhod nima popolnoma varnega zaledja. Zato si je bilo treba zaledje zavarovati in pomesti z vsakim odporom. Brez vsake vojne napovedi je zblazneli zločinec v Berlinu dal povelje za napad na miroljubno državo. 6. aprila 1941 -- na cvetno nedeljo — so že na vse zgodaj Hitlerjeva letala izvedla nad Beogradom najbolj Zločinski napad, kar jih pozna zgodovina. In nemške čete so vdrle čez mejo. V istem trenutku je planil na državo, ki je bila na tako podel način napadena, drugi, sicer strahopeten, a nič manj zverinski napadalec. Iz Avstrije, oziroma Nenv'ije, iz Madžarske, Romunije, Bolgarije in iz Italije je šel napad na Jugoslavijo. Vojska, ki so ji stali na čelu izdajalski generali kot Nedič, Rupnik in drugi ter ljudje, ki so kradli denar, ki ga je ljudstvo s krvavimi žulji plačevalo za oborož-itev, pa so jo v nevarnosti zapustili in pobegnili na varno z nagrabljenim bogastvom, ta vojska se ni mogla upirati. Vojska je bila sicer razpršena, a jugoslovansko ljudstvo nikoli ni priznalo razbitja svoje države in se nikoli ni pomirilo z okupatorjem. Sinovi ljudstva so izkopali skrite puške in pričeli tolči okupatorja na vseh koncih. Dolga je bila ta borba, težka in krvava. Žrtve jugoslovanskega ljudstva so bile ogromne. Sovraž- niku so pri uničevanju pomagali podli narodni izdajalci. Toda s silno vero in s pogledom na napore in uspehe bratske Rdeče armade, ki je zadajala udarec za udarcem fašistični zveri, so borci v tej najslavnejši borbi jugoslovanskih narodov zmagali. Jugoslovansko ljudstvo je dočakalo dan svobode. Prav te dni so odlo'"a na moskovski konferenci o usodi Nemčije, glavnega vojnega napadalca. Slovanski narodi po pravici zahtevajo, da bodi bodoča ureditev nemške države taka, da ta država ne bo več predstavljala večne nevarnosti za njih mirno življenje in državni obstoj. Jugoslavija ima še prav posebno pravico, postavljati svoje zahteve napram Avstriji. Krivda države, ki je bila del nacistične Nemčije, napram Jugoslaviji se s ponovno odcepitvijo od Nemčije ni ni1-zmanjšala. Avstrija ni bila manj hit-lerjanska, kakor katerakoli nemška pokrajina in nemški vojni zločinci v Jugoslaviji so večji del prav Avstrijci. S koroškimi Slovenci ni Avstrija še pred anSlusom ravnala nič bolje kot hitlerjanci. Danes, ko ima Jugoslavija za sosedo novo Avstrijo, je tam še skoraj vse po starem. Nacizem se nemoteno bohoti po conah, ki so zasedene po Anglo-američanih, Slovence na Koroškem preganjajo huje kakor kdajkoli. Jasno je, da predstavlja tako stanje za Jugoslavijo stalno nevarnost. Jugoslavija se ne more zadovoljiti s kako prazno obljubo s stran! tretjega. Avstrija ni pokazala Se nobene prave volje, da hoče zatreti nacizem in se vključiti v krog demokratskih držav, ki streme po dobrih medsebojnih odnošajih in po miru. Glavna zahteva Jugoslavije napram Avstriji pa je, da izroči tisto ozemlje, kjer žive Slovenci strnjeno naseljeni, to je Slovensko Koroško. S to zahtevo nastopa Jugoslavija tudi na moskovski konferenci. Jugoslavija ne mara nikoli več doživeti Se enega 6. aprila kot je bil 1-1941. Zato hoče in zahteva na svojih mejah varnost. Te varnosti pa ne vidi, dokler bodo stali na čelu sosednih držav režimi, ki tolerirajo obnovitev nacizma in fašizma. Jugoslavija si želi miru in prijateljstva z vsemi sosedi. Predpogoj za to pa so take vlade v teh državah, ki imajo resen namen popolnoma zatreti vsak poskus obnovitve tiste sile, ki pomeni že ob svojem prvem pojavu kal nove vojne, to je nacifašizma. Odnošaji z Italijo, ki je bila drugi napadalec 6. aprila, bi bili po ureditvi glavnih medsebojnih vprafianj — razmejitve, reparacij itd. — lahko že boljši, ako bi ne bile tu na delu sile, ki jim mirno reševanje spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo ne gre v račun. In Italija, ki so jo te sile že popolnoma zaplele v mreže svojega kapitala, vse preveč podlega temu kvarnemu vplivu. Jugoslavija zahteva, da njen mir ne bo od Italije ogrožen, in potem 1 vhko pride tudi do tesnejšega sodelovanja, predvsem seveda, če bodo v Italiji odločale tiste sile, ki so izraz naprednih množic, ki streme, da se osvobode domačega in tujega kapitalizma. Nič ne more biti bolj iskreno kot želja Jugoslavije, ki je v tej vojni toliko žHvovala, da se 6. april 1941. nikoli več ne ponovi. VZTRAJNOST V MOSKVI Delo moskovske konference se nadaljuje. Kljub tendencioznim vestem raznih angleških Časopisov, da bo konferenca propadla, se po zadnjih vesteh iz Moskve ve, da je delo štirih ministrov sicer zelo zapleteno, da se pojavljajo vedno nova vprašanja In nove ovire, vendar pa mirna narava štirih zunanjih ministrov in njihova vztrajnost daje vedno veC upanja, da bo konferenca zares prinesla zaželen uspeh. Kof potrdilo tCmu je tudi izjava ameriškega zunanjega ministra Marshalla, ki je rekel, da je pripravljen ostati v Moskvi tudi OD TEDM DO TFDM 30. marca so britanske čete po 64 letih zapustile Kairo in se umaknile proti Sueškemu kanalu. Med egiptovskimi nacionalisti ni to vzbudilo nikakega zadovoljstva, kajti angleške čete so s tem samo zamenjale svoj sedež in ostale so na egiptovski zemlji. — * — V Beograd je prispela 30. marca italijanska delegacija, ki ima nalogo vzpostaviti redne trgovske odnose med Jugoslavijo in Italijo. __ * —, Bivši ameriški trgovinski minister Wallace namerava obiskali nekatere evropske prestolnice. __ * _ Ameriška vlada je imenovala svojega poslanika pri vladi v Varšavi, in sicer je bil imenovan na to mesto g. Hanton Griffes. Neka ukrajinska fašistična tolpa je umorila poljskega generala Karla Swierezewskega. __ * _ Angleški minister za prehrano John Strachey Je Javil, da se Je med Anglijo in SZ sklenil sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza dobavljala Angliji hrano. SZ bo dala Angliji 10 milijonov losovih konzerv in 2 milijona in pol konzerv rakov. __ * _ Monarhofašistična vlada v Grčiji nadaljuje s svojim terorjem. V vasi Molaj so monarhofašisti usmrtili 13 demokratov. Bivši ameriški predsednik Hoover se je z ozirom na teror v Grčiji Izrazil, da samo Stalin lahko privede Grčijo v normalno, mirno življenje. __* __ Madžarsko vrhovno ljudsko sodišče je objavilo tiralico za nadvojvodom Albrechtom Habsburškim, ker je omogočil pobeg mnogim vojnim zločincem in ker je tudi on sam proglašen za vojnega kriminalca. __ * Pred ljudskim sochščc-m v Pragi se morajo zagovarjati nemški kriminalci, ki so zažgali vas Lidicc in pomorili vse prebivalce. delj kot se je predvidevalo, samo, da konferenca uspe in pa izjava avstrijskega zunanjega ministra Fiegla, ki je na nekem zborovanju rekel, da upa, da bo takoj po velikonočnih praznikih odpotoval v Moskvo podpisati mirovno pogodbo za Avstrijo. V zadnjem tednu se je konferenca bavila v glavnem s sledečimi vprašanji: nemška dobroimetja v Avstriji, revizija nemškega industrijskega potencijala, nemška politična in upravna ureditev, vojna odškodnina. Na prvem vprašanju se je debata zaostrila v glavnem zaradi tega, ker sovjetski zunanji minister Molotov smatra, da bi zaplemba nemških do-broimetij v Avstriji mnogo pripomogla k rešitvi vprašanja vojne škode, ker bi se to vštelo v od-vačunanje nemške vojne škode zavezniškim državam in s tem v zvezi navaja možnost koordiniranja teh dveh vprašanj. Toda angleški in ameriški delegat nista soglasna v tem. Tudi francoski zunanji minister Bidault polaga veliko pozornost reparacijam in vključuje v to tudi revizijo nemškega vojnega potencijala. Po njegovem so reparacije povezane z dobavo premoga iz Porurja Franciji, ki ga tako nujno potrebuje. Kar se tiče vojne škode, je SZ podala poročilo, da je ona utrpela škodo v znesku 457 milijard dolarjev in zahteva samo 10 milijard dolarjev, k! naj se plačajo na sledeči način: del vojne škode naj se plača s tekočo proizvodnjo nemške industrije in sicer do 1. VII. 1948, ostalo pa v JO letih. četudi so sovjetske zahteve v primeri z utrpelo škodo izredno nizke in četudi so plačilni pogoji za Nemčijo zelo povoljni, nista hotela niti Bevin niti Marshall pristati na Molotov predlog in nista General Franco je izvršil tako imenovani ..državni udar" in sicer iz falangistične kar je isto kot fašistične republike je napravil falangistično monarhijo in proglasil samega sebe za dosmrtnega Caudina - vodjo — španske države. Zanimivo je, da si s tem svojim dejanjem Franco ni pridobil simpatij niti pretendenta na španski prestol Don Juana. Osebni tajnik Don Juana je namreč 1. t. m. izjavil, da je to Francovo dejanje popolnoma neutemeljeno in enostransko, kajti pretendent na prestol je bil obveščen o tem zakonu šeie par ur pred proglasitvijo istega. Razpoloženje Don Juana do novega arbitrarnega dejanja Španskega diktatorja je vplivalo enako na psihozo tudi med ostalimi monarhisti, ki živijo v inozemstvu in ki smatrajo Francov čin kot uzurpacijo in omalovaževanje dinastije. Ceio med samimi monarhisti vlada mnenje, da je ta Francova gesta zadnji poizkus, obdržati se na oblasti. Toda niti to da se oklepa same monarhije in njenih načel, mu ne bo pomagalo, da bi se obdržal na oblasti. Španski republikanci, ki živijo v izgnanstvu, vidijo nujnost Francovega početja iz dveh razlogov. Francov zakon je nujnost obupnih notranjih razmer, kajti zapuščajo ga vsi oni sloji, ki pristala niti na predlog glede celotne višine vojne odškodnine, ki bi jo morala plačati Nemčija. Zato je ta točka šla ponovno v pretres koordinacijskemu odboru. Kar se tiče bodoče upravne ureditve Nemčije, imamo v glavnem tri stališča. Sovjetska zveza predlaga enotno Nemčijo z močno provizorično centralno vlado in s široko upravno decentralizacijo. Velika Britanija in Amerika zahtevata sicer provizorično centralno vlado, sestavljeno iz predsednikov vlad posameznih „Landtagov", ampak s široko avtonomijo posameznih vlad, tako da bi centralna vlada bila zelo -šibka, skoro samo figurativna Francija pa je nasprotna celo temu predlogu in vztraja na svojem predlogu, namreč na federacij-skl ureditvi Nemčije. Razen omenjenih vprašanj so se v zadnjem tednu obravnavala še razna vprašanja, med katerimi tudi avstrijsko vprašanje, kjer so se debate osredotočile v glavnem na vprašanje bodočih mej£ Avstrije. Zato je bila poklicana v Moskvo tudi jugoslovanska delegacija, da pismeno predloži svoje stališče tako z ozirom na nemško in v posebni vrsti na avstrijsko vprašanje. V Moskvo sta odpotovala s svojim spremstvom Jug. podpr. vlade Kardelj in minister za zunanje zadeve Simič. Kof se iz vsega tega vidi, so stališča zastopnikov posameznih držav v precejšnji meri različna, ven< dar je vztrajnost in splošna želja po uspešnem zaključku mirovne konference dovolj močno jamstvo, da bo konferenca kljub raznim pesimističnim predvidevanjem reakcionarnega zapadnoev-ropskega tiska prinesla zaželene uspehe. so ga spravili na oblast in ga podpirali v času njegovega terorističnega vladanja. Na drugi strani pa vemo, da špansko ljudstvo ni bilo nikoli navdušeno za Franca in njegov režim, ampak ga napalo in rušilo od vsega njegovega začetka. Razen teh vzrokov strogo notranjega značaja, so na Francovo odločitev vplivale tudi zunanje sile, ki bi hotele na tak način utrditi Francov že zelo zrahljani položaj. o O o 1. aprila ob 4. uri popoldne je umrl grški kralj Jurij. Njegovo mesto je zasedel princ Pavel. * * Na Madagaskarju je izbruhnila vstaja. Domače prebivalstvo napada francoske čete z vsemi razpoložljivimi sredstvi. * * V Trentinu je ponovno zapadel sneg. * * Predsednik odbora za proučevanje protiamerl-škega delovanja Parnell Thomas je zahteval od državnega tožilca, da toži Komunistično Partijo Z.D.A. kot agenta neke tuje države. Igra brez uspeha Španslto ljudstvo se Po odslej borilo proti dveoru : fašistu franto in Piallo Ali je Turčija demokratična ? Angleška in iudijan.ska komisija za ureditev trgovinskih odnosov med Anglijo in Italijo sta dokončali svoje delo. Italijanska delegacija je odpotovala v Rim, da poroča o svojem delu. Ameriški predsednik Truman je imenoval g. Cavendish W. Cannona za novega poslanika pil Proeidlju Ljudske skupščine F.L.R, Jugoslavije. « * — Madžarski mintstrski predsednik Ferencz Nagy J* imel govor, v katerem Je podčrtal uspehe, ki jih je s pomočjo Sovjetske zveze in ZDA dosegla Madžarska republika po osvoboditvi. V svojem govoru pa je opomnil opozlcionalce, da sicer dopušča kritiko, ker je ta potrebna in koristna, vendar ne bo dopustil, da bi kdo preprečeval novi - republiki njen polet k izboljšanju ekonomskih in socialnih prilik. __ *___ V Palestini s* napadi na angleške vojaške in industrijske objekte nadaljujejo brez prestanka. M. marca so židovski teroristi, člani „Irguma" zažgali vod nafte. Mogočen požar se širi z veliko brzino In ni mnogo upanja, da bi ga udušili ali »saj omejili. __ * _ Angleške oblasti so prepustile Dodekaneške otoke, ki so Jih od konca vojne držale v svoji upravi, gtškim oblastem. Pred vojno so ti otoki bili v italijanskih rokah __ » _ Fo vesteh iz Asunciona (Paragvaj) so Paragvajski uporniki, ki so se pred desetimi dnevi uprli sedanjemu režimu, bombardirali okolico Asun-efon». __ * __ V zapadnih conah Nemčije se širi stavkovni val. V Hamburgu so stopili v stavko pristaniški delavci, v Diisseldorfu so napovedali stavko rudarji. Tudi v Kolnu in Krefeldu je proglašena skoraj splošna stavka. Turiita hote s Trumanovo in Bevinovo po-motjo vzbuditi svetovno pozornost kot branilec demokracije in svobode. V kratkem bo britanski in ameriški tisk skušal to dokazati. Toda preden zagrnejo Turčijo luli. poglejmo njen pravi obraz. Turčija je drsava, v kateri so milijoni kmetov brez zemlje ali pa s tako malo zemlje, da trpe pomanjkanje in se mučijo, da vzdržujejo izredno bogate veleposestnike, močno pokvarjeno birokracijo, vojsko od 600 do 800 tisoč mol in policijski aparat, prav tako obsclen, brutalen, ki ne ščiti zakonitosti, kakor tisti v Francovi Španiji. Število turških kmetov, ki imajo dovolj zemlje, da dostojno live, znaša komaj 7% vseh, kakor poroča turški časopis Tan. Pet milijonov kmetov je brez zemlje. ,,Niti psi bogatašev, piše nek turški poslanec, ne umirajo tako bedno kakor naši kmetje."" Isti je 1944. leta povedal, da je bilo v Turčiji videli: ..uničena gospodarstva in raztmane in sestradane sinove Turčije."' Razbojniški umor, ki izvira iz pomanjkanja zemlje, je med zločini najčešči. Oderuštvo je prav toliko razvito, kolikor v najbolj zaostalih pokrajinah Indije. Nek turški časopis slučajno poroča: V kmečkih predelih, ki obsegajo 90% dežele, ni zdravstvenih zavodov. Ko so v preteklem letu novice o agrarni refor mi na Balkanu vznemirile turške kmete, so gospodarji Turčije vpeljali zakonski načrt za agrarno rejormo. Nek vidnejši turški časopis je objavil, da je agrarna reforma prirejena po nemških zakonih in da je podobna oni v Vzhodni Prusiji. ,,Polovico drlavnih stroškov Turčije gre na račun vojske, je dejal prejšnji teden prvi minister Feken. On bi lahko pristavil, da se precejšen del preostale polovice potrosi za zaviralni aparat, s katerim vzdrluje vladajoča turška klika svojo nestalno oblast. Ta klika je tista, ki je bila v letu 1940 zaplete, na v intrige s francoskimi in angleškimi zaščitniki Monakovskega dogovora za napad, naperjen proti Sovjetski Zvezi in ki je v letu 1941 in 1942 sklenila tajen vojaški pakt s Hitlerjem. ,,Kot Turek," je dejal prvi minister v letu 1942, „goreče letim uničenje Rusije.’’ Svetoval je von Pape nit, da ,,vsaj polovica Rusov mora biti umorjenih." Turški voditelji so zahtevali zase sovjetski teritorij med turško mejo in Kaspiškim morjem. Zaradi tega so še bolj spremenili svojo politiko in dobili za to milijone od Velike Britanije. Ta je vzdrlcvala njih sramotno vlado in njihove agresivne načrte, skovane po vzorcu protisovjetske politike Londona in Washingtona. Sedaj si ZDA nalagajo kot glavno breme vzdrlevanje te nevarne tolpe. Turški kmetje vedo, da prihajajo milijoni dolarjev v Turčijo, ne poznajo pa poljedelskega orodja in bolnic. Ta denar bo slu~il za nabavo novih topov, tankov, aeroplanov in za vojsko, katere voditelji s polelenjem gledajo na petrolejske vrelce ob Kaspi-škem jezeru. Z.S.S.R- Po izjavi Sovj. zunanjega ministra, je Sovj. zveza v tej vojni >-trpela škode za 457 milijard dolarjev, kar bi pomenilo v sedanji vrednosti like nekaj nad 300 000 miliard lir. Zahteva pa odškodnine 10 miliard dolarjev. ANGLIJA Italijanski časopis «Avanti» piše v komentarjih poročil rimskih in milanskih časopisov kako je Izginil Mussolinijev tajni arhiv naslednje: «Sedaj je vsemu svetu znano, da je bila med Mussolini je vi mi dokumenti tudi mapa ki je bila za Churchilla izredne važnosti. V poletju 1945 vodja angleških konservativcev ni dopotoval na obalo jezera Como samo zato, da bi tam prebil svoj izredni dopust. Gotovo je, da so ti dokumenti izginili prav v tem časa- O tem čudnem naključju se je toliko govorilo- da je o tem bil gotovo obveščen tudi Churchill. Ali ne zaskrbljuje Churchilla, da smatrajo njega in še drug ; n gl ške konservativce, da so bili Mussolinijeve zaupne osebe? Dobro bi bilo. da bi se Churchill malo pozanimal in se o tem izjasnil-» GRČIJA V noči na 30. marec jo v Solunu skupina grških banditov v vojaških uniformah vdrla v tiskarno, kjer se tiska glasilo Komonistič-ne stranke in začela z brzostrelkami kositi po tiskarskih delavcih. V tiskarni je ostalo 7 ranjenih in 3 trije mrtvi. * Nekoliko vrstic iz pisma, ki ga je poslala Anketni Komisiji grška demokratka Kristina Sinovimi: . nato so me iste noči okoli 11 ure zvečer z avtomobilom odpeljali na enajsto pol'cij?ko četrt in me izročili mučitelja Par-feniju, ki mi je nabil na glavo železen obroč- pod pazduhe mi dajal vroče kroglice, pretepal s palico, teptal me s cokljami in jaz sem bila v osmem mesecu nosečnosti. Mučenje je-trajalo od e-rajste ure zvečer do tretje ure zjutraj ... « ZDA V debati o grškem problemu pred ameriškim senatom je senator Janer, republikanec iz države Indiane izjavil, da »ustvarjajo tajne pogodbe in tajne obveznosti vzroke vojne. Prišel je čas, da a-meriški narod izve za vse tajne obveznosti proti tujim državam in za vse obveznosti, ki bi lahko privedle do tega, da bi izgubili mir. * Po zadnjih vesteh je samo v New Yorku 300 tisoč brezposelnih. V mestu in državi New York je samo žensk-šivilj 60 tisoč brez dela. Komentator lista »New York post« Riesel piše, da brezposelnost raste z dneva v dan. V zadnjih 4 mesecih je v ZDA izgubilo zaposlitev nadaljnih 500 tisoč ljudi. 9 Član Predstavniškega doma demokrat Sellen je predlagal, naj vzamejo ZDA otok Ciper, v 99 letni zakup za ureditev ameriškega vojaško pomorskega oporišča. Po Sellerjevlh izjavah bo zahtevala nova Trumanova doktrina navzočnost ameriških pomorskih sil v Sredozemlja za zaščito interesov ZDA na Bližnjem Vzhodu. BORBA ZA DEMOKRATIČNOST Ameriški senator Djonson je z ozirom na Trumanov predlog o pomoti Grčiji in Turčiji rekel: »Jaz sem zato- da se da pomoč Grškemu narodu, ne pa da se nudi vojaška pomoč vladi kralja Jurija« * Washingtonski lisi »News« piše, da dela v novem tehničnem laboratoriji Severno ameriške narice, ki se nahaja v bližini Wa-shipgtona, petnajst nemških specialistov, ki izpolnjujejo aerodinamično raketo, katere brzina je večja od brzine zvoka. »Ti strokovnjaki«, piše list, »so delali že pod nacističnim vodstvom v Peunemunde v Nemčiji, in sicer na na izpolnjevanju projektilov na reakcijski pogon.« ____________ITALIJA______________ Kot javlja Agencija »France Press«, so v katoliškem samostanu sv. Hieoronima v Rimu odkrili večjo skupino jugoslovanskih vojnih zločincev, pripadnikov bivše Paveličeve ustaške organizacije. Po poročilih »Ruter-ja.« so bili med temi ustaši tudi trije vojni zlcunci. katerih izroditev so zahtevale jugoslov. oblasti. Toda italijanska m zavezniška pclicja je veliko večino teh kriminalcev izpustila na svobodo. ___________AVSTRIJA____________ V Celju in po vsej Štajerski dobro znana vojna zločinca Aduli in Avgust Westen živita mirno in udobno življenje nekje na Koroškem v Avstriji, četudi sta oba vpisana v mednarodnm senzamu vojnih zločincev in četudi so jugoslovanske oblasti zahtevale njihovo izročitev. Toda to še ni dovolj. Avstrijska narodna banka je 25. novembra 46. leta odobrila »Koroški banki« v Celovcu izplačilo Adoliu Westnu v znesku 205-886 šilingov. Avgustu Westnu 191.410 šilingov in vse to iz tekočega računa jug^Icvanskega podjetja, Kranjske industrijske družbe. Torej namesto zaslužene kazni, denarna nagrada. Toda popolnoma jasno, da bo Avstrijika narodno banka za to odgovarjala. __________BRAZILIJA___________ List »Financial times« prinaša vest. da je Brazilija v zadnjih 12. letih zažgala količino kave, ki odgovarja 3. letni svetovni potrošnji kave In ki znaša 42.5 milijonov vreč (vreča tehta 60 kg ) List »Tribuna popular« protestira proti obnašanju ameriških vojakov nasproti civilnemu pre-prt bi valsivi-. List piše. da ti izpadi ameriške vojske v Braziliji nfeo dhičajm, ampak posledica ieg«, ker oni smatrajo Brazilijo bot kolonijo ZDA in kar jih o tam prepričujejo njihovi oficirji. __________FRANCIJA___________ francosko ministrstvo notranjih zadev je objavilo, da so v “•sasu našli dve tajni skladišči °rržja in municije. Eno skladi-SÉe so našli v mestu Balasta, drn-9° pa v bližnjem gozdu Hart. Našli so (U)ji kamjon, natovorjen * municijo. irvi XjfVUOXVA. Po «Reuterju» so s* * **to kitajske čete, ki s. °tok Formozo, izvršil P«1«»!) med 'tamkašnj .*°m. Med borbami pri nikom so pomorili naj ^oč ljudi. V splošnem s*e čete vprizorile prave ?° orgftjo ropanja, in klanja P*nb«vatetva. glavno načelo Slovansko = italijanske antifašistične unije Dne 30. marca t. I. se je vrnila seja Glavnega odbora SIALI. Sekretar Izvršnega odbora tov. Branko Babič je podal obširen referat, iz katerega povzenamo glavne misli: Področje SIAU ja se z novo razmejitvijo razdeli na tri dele. Doslej je bilo to ozemlje razdeljeno na dve coni in je zato bilo delovanje SIAU-ja do kaj različno tostran ali onstran Morganove črte. V coni B je Vojna uprava Jugoslovanske armade pustila v veljavi tisti pravni red, ki ga je ustvarila tamkajšnja ljudska oblast, in ni zavirala reform, ki jih je ljudska oblast nadalje izvajala. V coni A pa se je godilo baš nasprotno: ZVU je vzpostavila red, ki ga je bilo ljudstvo -Se odvrglo, in izvoljeni ljudski oblasti je odvzela vsako mo'nost izvrševa nja njenih funkcij. Zdaj stojimo pred lem, da pripade poleg večjega dela cone B tudi znaten del cone A pod Jugo slavijo. Delovanje SIAU-ja v tako nastalem pp-loiaju ne bo v ničemer zavirano. Nemoteno bo mogel nadaljevati svoje osnovne naloge za utrjevanje ljudske oblasti in mobilizacijo ljudskih mnoiic k izgradnji nove ljudske dr'ave Jugoslavije pred- vsem na gospodarskem polju. Organizacije SIAU na ozemlju, ki bo pripadlo Italiji, bodo v teikih prilikah. Našle bodo sicer napredne sile. s katerimi se bodo povezale, a prav tako se bodo morale skupno z njimi boriti proti močnemu nasprotniku od skrajne desne pa globoko v sredino. Na ozemlju STO-ja bo SIAU v glavnem ohranila vse dosedanje naloge; borila se bo še naprej za iste cilje kot doslej. Ako borba za odločitev o pripadnosti te pokrajine ni več na dnevnem redu. zalo m nič manj aktualno pozivanje k enotnosti demokratičnih množic Trsta na osnovi italijansko slovanskega bratstva m k razširitvi demokratične fronte na vse resnično demokratične sile. Boriti se bo treba za ustavo, ki bo sloneč na demokratičnih načelih dala ljudstvu mo-nost. da si samo voli zakone in postave. Braniti bo nadalje treba sociale pridobitve delovnega ljudstva cone B. ki bo pripadlo STO-ju, in delati na io, de se te pridobitve — agrarna reforma in dr. - raztegnejo na celotno trlaško ozemlje. Na gospodarskem področju se bo SIAU boril za tim večjo ekonomsko neodvisnost tržaškega ozemlja, za pojačanje industrije, za dvig tržaškega pomorstva in navezavo ekonomskih stikov z zalednimi državami, SIAU računa na sodelovanje vseh tistih, ki vidijo v demokratizaciji ‘ivljcnja in v onemogoče nju delovanja rovarskih ostankov fašizma pogoj za lepšo in srečnejšo bodočnost na tem ozemlju. k Jugoslavije Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ sta 29. marca sprejela ob živahnem odobravanju ljudskih poslancev predlog splošnega državnega proračuna in predlog finančnega zakona za leto 1947. V temeljiti razpravi so podali važna In nad vse zanimiva poročila resorni ministri. V debati so sodelovali tudi poslanci, ki tvorijo nekako „opozicijo", bili so pa vedno zavrnjeni po temeljitih odgovorih ministra Borisa Kidriča in drugih. 35.000 teposelii Podjetje za graditev cest „Novi put" je končalo zimske priprave za cestne dela na odseku Zagreb-Ivanja Rijeka-Rugvica. Zdaj. so se dela že začeta v Ivanji Rijeki. Najprej bodo nasuli nasip ter zgradili spodnji ustroj. Glavna dela se bodo začela, ko bo primerno upadla Sava. V sredo dopoldne so v Trstu zborovali brezposelni. Vsi ti mladi in starejši moški in ženske, ki so napolnili eno izmed večjih kinodvoran so samo delček one velike množice, ki mora biti v Trstu proti svoji volji brez dela. V Trstu, kjer stotine porušenih stanovanj čaka obnove medtem ko se morajo ubogi ljudje stiskati po zasilnih bivališčih in kleteh porušenih hiš; kjer razbite tovarne že dve leti zaman čakajo, kdaj jih bodo obnovili, da bi se tako moglo začeti delo za produkcijo, ki bi mogla biti silne važnosti tudi za zaledje ; kjer je veliko število šol uničenih medtem ko so ohranjene zasedene vsaj do nedavnega — po zavezniških četah, tako da še sedaj ni možen reden pouk; v Trstu torej, kjer je samo za obnovo treba nekaj leta dela — ni dela. Da tukaj nekaj ni v redu, je očitno na prvi pogled. Zavezniška vojaška uprava, ki je prevzela nase obveznost zaup-niškega upravljanja te cone, ni posvetila vprašanju brezpo selnosti nikake resne skrbi. Brezposelnost sama na sebi je le posledica nekakega nenormalnega stanja, v kolikor bi samo stalo delo, ki bi sicer moralo teči. V Trstu se ZVU ni pobrigala niti za to, da bi delala s polno paro nepoškodovana podjetja. Kje smo še do tega, da bi začela delati še vsa tista industrijska podjetja, ki so bila uničena. Vzrokov za to ni težko uganiti.. Tujemu imperializmu, ki mu je uspelo zagospodovati na tem ozemlju, ni do tega, da bi se na tem ozemlju delalo, da bi se produciralo, da bi od tega tukajšnje ljudstvo uživalo blagostanje. Temu imperializmu se ne mudi, dokler gre za to, da se reši kak kočljiv problem, čigar rešitev bi pomenila pomoč prebivalstva, a trenutno ni v njegovem interesu. To je politika pripravljanja na osvojitev ekonomskih pozicij tudi na tem majhnem a važnem predelu Evrope, s katerih bi bilo možno vsiljevanje volje tujih zainteresirancev tukajšnjemu ljudstvu. ZVU se je razen malenkosti - lotila takih javnih del, katerih izvrševanje prvič ni pomenilo nikake ublažitve brezposelnosti, drugič je za ta dela vse prečesto uporabljala ljudi nedomačine, tretjič so bila ta dela večji del take narave, da niso mogla v ničemer omiliti težkih razmer, ki tukaj vladajo in četrtič so bila ta dela izvajana nenačrtno, nekontrolirano, lahko že rečemo kar neresno, tako da šo pomenila samo po nepotrebnem zapravljene milijone. Na zborovanju smo videli ljudi v skromnih, že kar siromašnih, a tudi v boljših oblekah. Brezposelnost je posegla v vse vrste delavcev in name-Sčencev. 35.000 je presegla armada teh ljudi, ki jim pravijo, da zanje ni dela in pri tem številu še ne bo obstalo. Število brezposelnih se bo še dvignilo. Toda v Trstu lahko dobe zaposlitev ljudje, ki se morejo izkazati s posebne vrste izkaznico-Kljub nekakim naredbam namreč, da se morajo ob sprejemanju na delo prvenstveno upoštevati bivši partizani, povratniki iz taborišč in vojnega ujetništva smo v Trstu priče baš nasprotnega ravnanja. Odpuščajo se ljudje, o katerih je znano, da so sedaj in da so bili v preteklosti demokratični borci, a sprejemajo se v službe ljudje, katerih preteklost je omadeževana s protiljudskim delovanjem, često mogoče celo krvava. V Trstu so dobili zaposlitev najrazličnešji begunci in esuli, ko je domačini niso mogli dobiti. Da, vojni zločinci so dobili celo take položaje, da morejo z njih odločati, kdo naj zaposlitev dobi in kdo ne. Vsa ogromna množica brezposelnih ne more več ostati tiha, neopažena. Treba je, da se vsi ti tisoči povežejo v enotno organizacijo, ki bo v njihovem imenu nastopala v javnosti. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se bodo vršile na belo nedeljo volitve odbora, ki mu bo poverjeno vodstvo organizacije, ki ji bo pripadla nelaskava čast, da se bo mogla prištevati k enemu izmed udružen; s silno velikim številom članstva. Nova organizacija bo morala nenehno kazati na vzroke nezdravega stanja v naši pokrajini in boriti se za odpravo teh vzrokov. Pri tem bo mogla nedvomno računati na pomoč organizacij, ki so z njo v nekakem najbližnjem sorodstvu, t. j. Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, o katerih upamo, da jih bomo videli v korist vsega delavskega razreda kmalu združeni v enotni sindikalni organiza iji, Prav tako sme nova organizacija pričakovati vso zaslombo pri vseh demokratskih ljudskih množicah, kajti njena borba je le del splošne borbe za ekonomsko izboljšanje življenja delovnega ljudstva tržaškega ozemlja. * * V senjskoresavskem bazenu so trije premogovniki rjavega premoga, in sicer v Senju, Ravni Reki in Resavi Bari, Stanovanjske razmere delavstva v teh rudarskih krajih nikakor niso bile zadovoljive, zlasti v Resavi, kjer je bil premogovnik v zasebni lasti. Zdaj so začeli graditi primerna stanovanjska poslopja za rudarje. V Resavi sta že sezidani dve poslopji. Stanovanjske kolonije bodo zidali v vseh rudarskih krajih. Za stavbna dela so že odobreni veliki krediti. * * Kmetijsko-industrijski kombinat, državno posestvo čoka v Banatu. To je drugi kmetijsko-iu dustrijski kombinat po velikosti v naši državi. Posestvo z veliko površino rodovitne zemlje, tovarnami in številnimi velikimi gospodarskimi poslopji, je bilo prejšnje čase last grofov in baronov. Med okupacijo si ga je prisvojil Hermann Goring. Kombinat ima tri tovarne špirita, od katerih zdaj ena obratuje s polno zmogljivostjo. Dalje ima Kombinat svojo elektrarno, tovarno salam, stroj-no-traktorsko postajo, številne delavnice in velike hleve za rejo živine za zakol in pleme. Zdaj so se začeli posvečali zlasti reji plemenske živine dobrih pasem. Na poljih pridelujejo semensko žito in dobro seme drugih industrijskih in kmetijskih rastlin. * * Tekmovanje med okrožji pri pomladni setvi. Na kmetijski konferenci v Slavonskem Brodu so sklenili pozvati na tekmovanje osiješko in bjelovarsko okrožje, da bi bila pomladna setev čim-prej opravljena. Med seboj bodo tekmovale tudi kmetijske delovne zadruge v osiješkem okrožju, kjer zdaj deluje že 18 kmetijskih delovnih zadrug. 7 jih pa ustanavljajo. Zadruge so pripravile vse potrebno za pomladno setev, tako da bo posejana sleherna ped zemlje. * * V Beograd je v soboto prispela italijanska delegacija za trgovinska pogajanja. Na čelu delegacije, ki šteje 13 članov, je dr. Mattioli. * * Jugoslovanska trgovinska mornarica se pripravlja, da bo uvedla redne paroplovne zveze Pulja z zapadno obalo Istre in s Trstom kakor tudi z dalmatinskimi mesti, zlasti z Reko, Zadrom in Ulcinjem. Na teh progah je predviden promet z večjimi ladjami, ki bodo zadostile potrebam turizma. ** S 1. aprilom se Je pričel redni letalski promet na progah Beograd—Zagreb, Beograd—-Ljubljana, Beograd—Sarajevo, Beograd—Titograd in Beograd —Tirana. Letos se bo civilni letalski promet vršil neodvisno od vojaškega letalstva. Opravilo ga bo državno podjetje „Jugoslovanski erotransport", ki je pod nadzorstvom ministrstva za promet, in sicer na vseh progah vsak dan v obeh smereh. Uporabljena letala so zelo dobra in nudijo maksimalno varnost ter udobno in prijetno vožnjo. Poleg tega bo v aprilu pričela obratovati tudi Jugo-slovansko-sovjetska družba za civilno letalstvo „Justa", ki ne bo prevažala samo potnikov, temveč bo imela tudi posebna letala za prevoz blaga. Vodstvo civilnega letalskega prometa bo letos uvedlo še nove'notranje in mednarodne proge, zlasti turistične proge z morjem. 'higoslai/ija bo i/eilno branik miru (Nadaljevanje s 1. str.) Razume se, da je tako stališče naših zapadnih zaveznikov nasproti Jugoslaviji glede njenih upravičenih interesov posledica njihovega splošnega političnega stališča nasproti novi Jugoslaviji, ki ga nemoremo Imenovati prijateljskega. Jugoslavija jim kot taka ni simpatična, ker je šla po poti popolne politične in ekonomske neodvisnosti resnične ljudske demokracije, ne pa po poti psevdo-demokraclje, ki so nam jo stalno in imperativno priporočali. Z neverjetno vztrajnostjo kleveta zapadna reakcija Sovjetsko zvezo, kako naj bi spravila pod svoj vpliv male dežele v Vzhodni Evropi, med katerimi je tudi Jugoslavija, Jugoslavijo pa klevetajo, da je navaden satelit itd. Da, Jugoslavija in druge dežele na vzhodu gredo skupno s Sovjetsko zvezo prav zato, ker vedo, da Sovjetska zveza ne ograža njihove neodvisnosti. S Sovjetsko zvezo smo složni tudi po vojni zaradi tega, ker smo se globoko prepričali, da ima izmed velikih zaveznikov samo Sovjetska zveza razumevanje za naše trpljenje In žrtve v veliki osvobodilni vojni. Mi smo složni s Sovjetsko zvezo zaradi tega, ker prihajajo iz Sovjetske zveze glasovi o miru, kar ustreza tudi našim težnjam, nasprotno pa govorijo na zapadu neprenehoma o atomski bombi in grozijo z vojno. Istočasno pa se strinjamo z vsemi naprednimi demokratičnimi silami na zapadu, ki st tudi želijo miru in prijateljskega sodelovanja. In ki tudi vodijo boj proti vojnim hujskačem v njihovih deželah. Nas stalno vprašujejo, zakaj niso naši odnosi n. pr. z Ameriko boljši. Na to smo često odgovorili in danes odgovarjamo, da to zboljšanje odnosov z Ameriko ni odvisno od nas. Poskušali smo vse, da bi se tl odnosi zboljšali, toda, kaj moremo ml, če ameriško veleposlaništvo z veleposlanikom Petersonom na čelu ni napravilo nobene take poteze, ki bi omogočila zbližanje med Jugoslavijo in Ameriko. Tovariši in tovarišice! Rad bi spregovoril Se nekaj besed o tisti, lahko bi skoraj rekel, zoprni kampanji, ki se sedaj zlonamerno in zelo tendenčno vodi v nekaterih zapadnih državah zoper Jugoslavijo. Kaj je na stvari? Tovariši! Jugoslovanska vlada oziroma zunanje ministrstvo je po ministrovem pomočniku zahtevalo od ameriškega odpravnika poslov, naj pošilja stvarna poročila ameriški vladi in naj sporoči, da se v Jugoslaviji zares čuti potreba po pomoči v žitu. Ničesar drugega ni zahtevala. Storila ni nl-kakega oficielnega koraka. Mi res potrebujemo žito, ker smo imeli zaporedoma dve leti sušo, ker so zlasti najbolj pasivni kraji, kakor n. pr. Dika, Kordun, Crna gora, Bosna in Hercegovina, pa tudi mnogi drugi kraji ostali popolnoma brez vsega, tako da moramo danes napeti vse sile, da prehranimo to prebivalstvo. Po zunanjem ministrstvu smo dali vedeti zaveznikom, da ne prosimo na kolenih pomoči, ampak prosimo pomoči, ker imamo pravico nanjo. če dajejo pomoč Nemčiji, Avstriji in drugim državam, ki so bile v vojni proti nam In zaveznikom, zakaj ne bi imeli ml pravice do te pomoči? Toda oni so to našo zahtevo spremenili v propagando, češ da smo padli na kolena, da jugoslovanska vlada nima sposobnosti, ker je pripeljala ljudstvo zaradi lakote na rob propada. S tem bi želeli izpodkopati naš ugled v Inozemstvu in dokazati, da Jugoslavija ni konsolidna dižava z eno besedo, da jih rabimo, In če mi pristanemo na to, da bodo naši varuhi, da nam bodo dali 200.000 ton žita. Toda ml, tovariši, nočemo varuhov. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da v naši državi nihče ne bo umrl zaradi lakote. Tudi danes se trudimo, ko zahtevamo žito pri tistih, ki ga imajo, da bi ga dali tistim, ki ga nimajo. Kakor sem že rekel, nas obrekujejo, da izvažamo živež. Konkretno pravijo, da smo dali 20.000 ton pšenice in koruze Romuniji in 10.000 ton Albaniji. Tovariši, kaj je na stvari? Ko je bilo lanske jeseni vsemu svetu, pa tudi nam znano, da je v Romuniji težko in kritično stanje, da so kraji, kjer je ljudstvo v nevarnosti, da pomre od lakote, smo Romuniji posodili 20.000 ton pšenice in koruze. Sedaj vodijo v inozemstvu kampanjo, češ da izvažamo žito In zakaj naj bi nam potem oni dali žito. Torej človekoljubno, prijateljsko in najbolj človeško kretnjo naše vlade izrabiiaio reakcionarji zoper nas tudi v naši državi,, češ da razsipno gospodarimo tudi na zunaj In češ da delamo proti svojemu lastnemu ljudstvu. Ista stvar je tudi z Albanijo. Ali naj mi kot narod, ki ve, kaj pomeni trpljenje, ostanemo pri vsem tem pasivni in ali se nam more zameriti, če nismo mogli mirno gledati, kako je albanski narod zapuščen od vseh ter strada in umira, da bi po njihovi zamisli laže postal njihov plen? Mi kaj takega nismo mogli storiti in smo pomagali albanskemu narodu, kolikor smo mogli; če pa bo treba, mu bomo še pomagali. Danes torej izjavljamo tukaj, da n) resnica in da je navadno obrekovanje, da izvažamo v inozemstvo živež, pšenico, koruzo, svinje, mast itd. Danes navajajo že številke, ml pa nismo izvozili Se niti 1 kg masti in ne bomo izvozili niti enega kilograma, dokler ne bomo krili svojih potreb. Se eno vprašanje je, s katerim mislim, da se moram pečati, in to so odnosi z Grčijo. Odkar je narod v tej državi zaradi inozemske „F0SS0LIw - raj ustaških zločincev Italija je po krivdi Anglo-amerikancev in Italijanskih fašistov, ki še danes zasedajo važna odgovorna mesta v italijanski upravi, postala zatočišče vsakovrstnih vojnih zločincev. Nemški SS-ovci, ustaši, četniki, poljski, fran-conski in celo belgijski fašisti so našli pod sinjim italijanskim nebom, siguren kotiček, kjer lahko nemoteno nadaljujejo svoje zločinsko fašistično delovanje. Na tisoče in tisoče tujih fašističnih zločincev, —- da ne govorimo o italijanskih fašistih, — se svobodno potepa po Italiji. Vsi imajo redna dovoljenja za tujce, izdana od italijanskih kvestur, ki so po večini še danes v rokah ljudi iz Mussolinjeve dobe. Poleg teh fašistov so v Italiji še drugi, ki se nahajajo v tako imenovanih taboriščih za nevarne fašistične zločince. Preprost človek si bi po svoji pošteni logiki mislili, da so taborišča obdana z najmanj dvema vrstama bodeče žice ter s številnimi stražami, ki pazijo, da bi kdo od njih ne zbežal ali pa imel stike z osebami izven taborišča. Tako bi si mislili tudi mi, če bi iz poklicne radovednosti ne vtaknili nosu prav tja, kjer se marsikaj zve in sliši. Zato hočemo našim čitateljem opisati, kako živijo ti fašistični zločinci v enem od teh taborišč, in sicer v taborišču Fessoli. TaboriSČe Fessoli je 20 km oddaljeno od mesta Modena v Emiljski pokrajini. V njem živi kakih 800 SS-ovcev, ustašev in drugih podobnih škodljivcev človeške družbe. To taborišče, ki so ga za časa vojne zgradili za britanske vojne ujetnike, so italijanske oblasti novembra 1945 začele uporabljati za sedanje namene. V prvih mesecih so živeli kot gostje SS-ovcev in ustašev tudi italijanski republi- kanci, ki pa so, po „amnestiji** za fašiste kar hitro zapustili svoje prijatelje. Italijansko notranje ministrstvo je imenovalo za komisarja taborišča nekega gospoda Amadasi, po činu majorja bivše italijanske monarhistične vojske. Ta človek se je kar dobro počutil na novem mestu, saj je prišel med svoje stare prijatelje. Da bi se jim ne zameril, jim je takoj dovolil, da so delali, kar so hoteli. Uradi so jim bili vedno odprti, v ravnateljstvo se imeli svoboden vstop in so lahko svobodno stikali po pisarnah, če je kdo zaprosil za dovoljenje, da napravi kratek izlet izven taborišča, ga je takoj dobil. Večkrat jih je celo spremljal v svojem avtomobilu. Pred vsemi pa so pri komisarju uživali veliko simpatijo znani ustaški prvaki, kot n. pr. bivši član častne Paveličeve straže Mirko Drčič, bivši Paveličev tajnik Kralj, ustaška hierarha Milič in Lanza. Tam je komisar Amadasi dajal dovoljenja, da so se lahko po cele dneve odstranjevali iz taborišča. V svojih prostih urah so ti ustaški zločinci zahajali k nadškofu Carpi. Poleg tega pa so se družili s tamkajšnjimi veleposestniki, pri katerih so bili sprejeti kot prvorazredni gostje in kjer se dobivali razne instrukcije, pisma, poročila, denar, zlato, ki je prihajalo iz Rima in drugih italijanskih mest ter iz inozemstva. življenje v taborišču ni bilo slabo. Dobivali so 600 gr. kruha dnevno poleg druge prvovrstne hrane, ki sta jim jo pošiljala Papeška komisija in Mednarodni rdeči križ. Ti dve „dobrodelni" ustanovi sta navezali trdne stike s taboriščniki. Zalagala sta jih tudi z ilegalno fašistično ter protikomunistično literaturo. Ko pa je nekega dne prišlo na dan, da ima komisar taborišča pri sebi v taborišču svojo ljubico in je ta škandal prišel na ulio rimskim vladnim krogom, so Amadasija preselili in poslali drugega njemu podobnega gospoda, ki se je kmalu prav tako kompromitiral z neko žensko. Končno je prišel v taborišče nov komisar, ki je čuteč odgovornost in dolžnost poštenega človeka, takoj prepovedal fašistom vsako dovoljenje. Poostril je disciplinske ukrepe ter jim znižal obrok kruha na 400 gr. dnevno, kolikor so ga dobivali stražarji taborišča. Prefektura iz Modene pa je takoj ukazala, da se mora fašistom dajati 600 gr. kruha. Ukrepi novega komisarja niso prav nič prizadeli zaprte ustaše in druge fašiste. Ti so imeli že dobro organizirano zvezo s papeško komisijo in Mednarodnim rdečim križem, ki sta jim omogočila dobivati pisma in poročila, ne da bi komisar taborišča zato vedel. Tako je torej taborišče Fessoli. Koncentracijsko taborišče za nevarne fašistične zločince, v Fossoli ni drugega kakor centrala fašistične propagande, ki je tesno povezana z ostalimi centralami v Italiji. Od tukaj so organizirali, kakor se je v zadnjem času zvedelo, skupno s papeško komisijo in Mednarodnim rdečim križem izseljevanje ustaških zločincev v Južno Ameriko. Preko pristanišča v Genovi je pobegnilo nešteto ustašev in drugih vojnih zločincev. Vsi so bili preskrbljeni z rednimi potnimi dovolilnicami Mednarodnega rdečega križa, vsi so dobili zatočišče, denar in vse potrebno v neki Vatikanski dobrodelni ustanovi v Genovi, preden so se vkrcali za v Južno Ameriko. Vzdrževanje vojnih zločincev v Italiji predvsem jugoslovanskih je tudi tesno povezano z vso klevei-niško antijugoslovansko kampanijo, ki jo vo»* dijo italijanski in svetovni reakcionarni krogi. Slavko Štoka Kos zgodovine kraške vasi Mavhinje na spodnjem Krasu so s sosednimi Vižovljami, Cerovljaml in Medjevačo doživele avgusta 1944 usodo tolikih In tolikih slovenskih vasi, nad katere se je spravilo okupatorsko divjanje. Vas je skoraj do zadnje hiše zgorela. Kmalu bo obnovljena in človek je vesel, da se vrača življenje v kraj, ki je že stoletja izpričeval svojo trdoživost. Težki dnevi, ki jih je prebilo ljudstvo, bodo še dolgo živo v spominu, toda počasi se marsikaj zabriše, kaKor se je zabrisal marsikateri spomin na preteklost. O nji so vedeli precej povedati start listi, ki sem jih svoj čas dobil pri stricu in jih na srečo nekaj prepisal, zakaj požar vasi jih je uničil, pa tudi mojim prvotnim prepisom čas ni prizanesel. Vas je bila tukaj vsaj že pred dobrimi šeststo leti. Pred več ko tristo leti jo Je morala zadeti podobna nesreča kakor to zadnjo vojsko. V letih 1615—1617 so se namreč ob Soči in na Krasu vojskovali in pustošili Benečani. O tem je pričala latinska pogodba, napisana v Devinu leta 1647. Andrej Pernarčič iz Prečnika je prodal že pred to benečansko vojno Mateju Kolmanu iz Mavhinj vinograd ob mavhlnjskem pokopališču sv. Nikolaja za 14 dukatov (zlatnikov). Pismo je pravilo, da takrat pogodba ali ni bila fiapisana ali pa je v vojski zgorela Zato sta jo dala sinova omenjenih sestaviti spričo Mihaela Blažine iz Vižovelj in Kacjana Perca iz Mavhinj. V Kolmanovl hiši je kmalu ostala le ženska potomka Gendra — staro ime za Jero. Tedaj so bili kmetje pod grofi in po postavah ženska ni mogla sama razpolagati s posestvom. Zato je morala 1699 prositi devinskega gospoda v gradu, da so smeli dedovati njen mož .Tuva in otroci. Ob tej priliki sta cenila posestvo Jožef štrekelj, podžupan iz Gorjanskega, in Gašper Cesnik. Kakšnih osemdeset let pozneje so kmetom precej olajšali tlačanska bremena. Med obširnimi pravdami iz teh časov je bilo pisanje, ki ie pravilo, da so 1784 prišli v Devin podložniki gorjanskega županstva, iz vasi Cerovlje in Mavhinje, prosit za «miljenje raznih rabot Sklenjeno je bilo, da bodo preskrbeli grad z drvmi jih iz grofovskih gozdov pripeljali in razcepili za ognjišče in peči. Živino in voz bo dal grad. Za trgatev morajo pripraviti sode, e naprej služiti za poganjače in nastavljati ob lovu. Poleg tega morajo nositi pisma v vasi devinskega gospostva. Zanimivi so bili prepiri z Gorjanci, ki so nekaj let kasneje šli sekat malo predaleč, tako da so bili obsojeni na občuten znesek in so imeli Mavhinjcl in Cerovci pravico pobrati jim goved, konj, žita in sena, kolikor je znašala škoda. Nekoliko pred dve sto leti je bila v vasi že postavljena cerkev, zvonik pa Je bil zgrajen menda 1797. še po prvi vojski je bila v hišici zraven, ki je bila za občinsko ječo, vzidana plošča z latinskim napisom. Tam Je stalo, oa je bil sezidan tega leta, da je dal prostor in na svoje stroške postavil prve štiri sežnje župan Matija Pernarčič (Kolman) in da je bil takrat za duhovnika Mihael Polak. Ko so vas popravljali, so morali Italijani to ploščo nekam zapraviti. Ta Pernarčič je imel za zeta mojega prednika, pa ga je preživel. Francozi so namreč leta 1809 že drugič šli z vojsko čez te kraje in v boju z njimi je mladi mož padel. Pred POGOVOR S ČITATELJI Pa se spet malo pomenimo. Prav za prav se bo tokrat z vami pomenu tov.’Pučer Andrej iz Brčičev v Istri. Vnet čitatelj Tednika je namreč takihle misli: „Več naših ljudi toži, da dnevnega časopisja ne utegnejo brati m mnogi tudi ne plačevati, zato bi bilo dobro in prav če bi tudi Ljudski tednik prinašal vesti s podeželja. Saj veste, kakšni smo ljudje. O sebi in svojem kraju tudi radi kaj slišimo in beremo. Jaz pravim zato; vsak naš dopis v Ljudski tednik." Dragi čitatelj s podeželja, to so besede tovariša Pučerja; mi smo jih že presodili, toda presodite jih še vi, pa bomo skupno odločili. Vseeno pa vam zaupamo svoje mnenje: če Je že res, da je Tednik udomačen prijatelj podeželja, bi mi ne imeli prav nič proti temu, da bi eno stran posvetili dopisom, samo treba jih je imeti! Ce se tudi vi s tem strinjate, potom kar primite za peresnik ali svinčnik in dopisujte. Tako boste storili vi svoje, mi pa tudi svoje. intervencije izgubil svojo svobodo in odkar Je ta država postala igrača v rokah nekaterih imperialističnih sil, so se odnosi z njo poslabšali. Da se razumemo: ne z narodom Grčije, z njim se odnosi niso poslabšali, ampak s tistimi, ki so jih grškemu narodu vsilili kot oblastnike. Grška vlada je pred Varnostnim svetom oklevetala Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da so one povzročile državljansko vojno v Grčiji in da vse tri balkanske države podpirajo grško demokratično armado in podobno. Ne bom se spuščal v podrobno analizo o tem, kdo je zakrivil, kar se danes dogaja v Grčiji, moja dolžnost pa je, da zavrnem vsa obrekovanja in obtožbo zoper Jugoslavijo kot neosnovane in tendenčne. Vse gradivo, ki ga je dobila komisija v Grčiji, zgovorno potrjuje to, kar sem rekel. Je pa neka druga stvar, zaradi katere moramo biti previdni, kadar gre za Grčijo. V Grčiji ni samo gnezdo, polno vseh mogočih poizkusov monarhofašističnih izzivanj Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, ampak je Grčija postala ena izmed oporišč imperialističnih sil, ki lahko ograža mir na Balkanu in na svetu. O tem govorim na tem mestu zato, da se bo vedelo, za kaj gre, da se bo vedelo, odkod naenkrat taka skrb ameriških uradnih krogov za Grčijo in Turčijo, zakaj tako sovraštvo teh krogov nasproti grškim demokratičnim silam. Tovariši poslanci! Reakcionarji na zapadu navadno govore o dveh blokih: o zapadnem in o vzhodnem. To govore tisti, ki si žele vojne. Ce bi ta njihova trditev postala resnica, bi bila nevarnost vojne trajna, ker imajo blok! v sebi tako nevarnost, toda danes si moramo z vsemi silami prizadevati, da se te želje reakcionarnih vojnih hujskačev ne bodo uresničile. Danes sta na svetu dve fronti. Nevarna, čeprav maloštevilna fronta imperialističnih vojnih hujskačev, in velikanska fronta narodov v vseh državah, ki si žele miru. Neprestana budnost in razkrinkavanja vseh izzivačev, vojnih hujskačev in raznih imperialističnih manevrov je najboljša in najučinkovitejša oblika boja za utrditev miru na svetu. Jugoslavija bo ostala tudi še nadalje zvesta dosedanji smeri v svojem boju za utrditev miru in tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene sprejeti to sodelovanje, ker sem prepričan, da boste to odobrili vi, ljudski poslanci in vsi naši narodi. smrtjo je povedal svojo oporoko domačinom, ki so jo potem dali zapisati v Devinu. Videti je, da se je štel za nekaj, zakaj za pogreb sl je želel kar tri duhovnike. Se bolj košata je bila oporoka njegovega tasta Matije Pernarčiča. Leta 1813., ko so spadali ti kraji s Trstom vred pod Napoleonovo Ilirijo, si je v obširni oporoki, ki je bila dolga 13 strani in pisana zelo zgovorno in samozavestno, določil prav tak pogreb, zraven pa, da se razdelita ob ti priliki ubožcem in pogrebcem dve orni črnega vina in dve peči kruha, ženi Marinci Je namenil, če ne bi hotela živeti z družino, letno 5 polovnikov pšenice, 10 pirjevice (mešanice), nephanega ječmena, 1 fižola, 20 funtov olja, ki so ga takrat še sami pridelovali, 3 orne črnega vina in 2 belega, gnjat, pol rebra in 10 funtov sira, seveda domačega, žena se menda ni mogla pritoževati. In tako so se vrstila volila, kakor da bi jih razsipal. Na koncu je bilo celo omenjeno, da so oporoko pisali v župnišču v prvem nadstropju, in sicer v sobi, ki ima dve okni na cesto in eno na dvorišče, in to od treh do petih popoldne. Napisal jc ta testament in ga slovenskim kmetom po domače prevedel notar Franul iz Trsta, znan tudi iz slovenskega slovstva. Stel se je za vnetega Slovana in je dve leti prej izdal slovnico za italijane, ki bi se hoteli priučiti našega jezika. Ta bogati Pernarčič pa se vendar ni znal podpisati, kar za tedanji čas ni bilo čudno. Od prič je bil razen župnika tega zmožen edinole Anton Gabrovec iz Vižovelj. O njem je govorilo ustno izročilo, da je bil menda zapustil semenišče, da je znal brati iz črnih bukev in več takih reči. Takrat so morali fante loviti v vojake, kar ni bilo prijetno, ker je služba trajala dolga leta. Ko so njega lovili, jim Je bežal proti morju in ko ni mogel nazaj, se Je pognal v vodo in plaval. Biriči pa so pravili, da bi se opravičili, da jim je začel hoditi po vodi in kje naj bi takega ujeli. Se bolj zanimiv pa bo opis bale, ki so jo dali nevesti, ko je šla iz te hiše v Ivanji grad Zanimiv je, ker je v slovenskem jeziku, ki se je začel kljub italijanskemu in nemškemu Jeziku vedno bolj uveljavljati, zanimiv pa tudi zato, ker sporoča o pisani vrsti ženskih stvari, ki jih danes že malo poznamo. Jaz sem sicer marsikaj izvedel, kako je bilo ž njimi, vsega pa ml tudi starejši ljudje niso znali razložiti. Mislim, da bo ta opis zanimal posebno ženski svet. K bali je spadalo dosti reči: 2 orehovi skrinji, postelja, prešita odeja (kovter), 2 volneni odeji, 2 krili valon, 3 iz šaje (domače predena svila), 3 krila mešana, 2 pisani, potem 4 krila rigodin, bombažno, kombrik, židano in še krilo domačka in belo krilo, 18 domačih gendrcev (spodnjih kril domače preje), 3 Jope škrlatave, 2 sukneni podloženi in še 1 jopa, 13 domačih in 3 kupovane (kupljene) ponjave, 9 domačih oplečij (srajc do pasu za poletje). 9 oplečij korame (tenko platno) in 10 oplečij iz mušlina, 6 modrih predpasnikov. 12 bombažnih, 1 vezen, 12 vezenih rut oziroma fa-colov (petelinčki za na glavo, bele rute, na oglih poškrobljene), 8 facolov iz mušlina in še 5 drugačnih, 4 prti cvibah (gosto tkani), 6 namiznih, 2 Židani ovratni ruti, 6 parov nogavic, 3 šolnov, 3 hišni prti, 1 hortvala, ki ne vem kaj je, 5 srajc iz mušlina, uhani in križec. Koliko takih zapiskov se je pogubilo to vojsko! Zraven pa je pomrlo toliko starih, ki so znali pripovedovati o času, ki je moral biti zanimiv, pa tako malo vemo o njem. Treba bi bilo spopolniti taka stara poročila in potem bi nekdanji časi in ljudje zaživeli pred nami. Dr. L. LepišO r~-----------------------------------^ Pepa p**« linci Draga luca! Veš. ta teden sem se bala. da ne bom ti odpisala, ker dmam čez glavo dela. pa sem le trenutek ujela za odgovor. Sem hodila po vsem mestu, da kupila bi priboljšek za te dneve, toda letos bo za reve velika noč slaba fešta; no. saj sama dobro veš. da cene so tako skočile, da s pršutom se mastile bodo le bogate dame. Kje pa reven človek vzame danes naj te tisočake? Vidiš, to so pač napake, ki jih vidi vsaka duša, okupator pa ne skuša, da popravil bi to stanje pa četudi vsak dan nanje, pišejo se dolge vloge naj se brigajo za uboge. Če bi narod poslušali, bi pač „tessere" vpeljali in če znižali bi ceno pa bi bilo urejeno stanje v Trstu vsaj za silo. Pa ne bo se nič zgodilo, kajti tej gospodj siti. mar le lastni so profiti in dokler jih vrag ne vzame tu pršuta ne bo zame. Zdaj z aprilom smo pričeli, pa še nismo se ogreli, jaz ne vem. kaj to pomeni, da vsi dnevi so megleni, morda s soncem je stvar taka, da na guvernerja čaka in da misli posijati šele. kadar „alleati" zapustijo nas za vedino. to bi bilo nekaj vredno! Ali veš za tiste čase. ko teptal pravice naše. Duče je. in ko fašisti vlivali so nam s skvadristi v grlo ricinovo olje? Pa sedaj ni dosti bolje! Kdaj se časi spremenijo? Za Santina govorijo, da še zdaj se rad spotika vsled slovenskega jezika in da jezen nazarensko je na pridigo slovensko. Mislim pa, da za Santine tudi končno slava mine. Sicer pa demokracija tu se prav lepo razvija, to po tem lahko se sklepa ker že vsak voiak pretepa, civiliste kakor hoče. Kadar slisiš kje pojoče in pijane zapadnjake, ogni se jim tri korake. Strašno se množe tatvine, niti ena noč ne mine. da bi spet kje ne vlomili. Zadnjič so izposodili si tatovi policaja in mu odnesli vse od kraja. Vendar bolje bi storili če bi lire mu pustili in bi njega s sabo vzeli, bi jih nekaj manj imeli, kajti je to znana reč. da Čerinov je preveč. Zdaj bom v trgovino stekla, ker sem otročičem rekla, da jim nekaj bom kupila, no. pa sem se odločila, da bom nekaj jajčkov vzela, da bo otročad vesela. To bo letos vsa njih sreča, vsakemu tri jajčka rdeča. Kaj pa ti? Boš ti kaj pekla? Jaz ne bom. saj sem že rekla, da ta luksus ni za nas. Zdaj bo pa že skrajni čas. da lepo se poslovim. In seveda ti želim, da bi zdrava in vesela, vse te dneve preživela, A čez leto bolj vesele, da bi obedve imele! TEDEN V SLIKAH i 1 NEMŠKA POLICIJA V AMERIŠKI OKUPACIJSKI CONI SE BORI PROTI ÒRNI BORZI, KI POD AMERIKANCI BUJNO CVETE BORCI DEMOKRATSKE GRŠKE ARMADE SI PO TEŽKIH BORBAH PROTI DOMAČIM MONARHOFAŠISTIČNIM BANDAM, KI Z AN-GLO AMERIŠKIM OROŽJEM IN TRUMANOVO TER CHURCHILLOVO „MORALNO" POMOČJO IZVAJAJO INKVIZICIJSKI REŽIM V GRČIJI, IN PO DOLGIH POHODIH PREKO GRŠKIH GORA LE REDKOKEDAJ LAHKO PRIVOŠČIJO MALO POČITKA, ZATO JIM JE TEM PRIJETNEJŠI. NA SLIKI VIDIMO ŠTAB NEKE BRIGADE KOT PRIJETNEGA GOSTA GRŠKEGA RODOLJUBA NA OSVOBOJENEM TERITORJU V SEVERNI GRČIJI GRŠKA DEMOKRATSKA ARMADA SE NE BORI SAMO ZA POPOLNO OSVOBODITEV GRŠKEGA NARODA IZPOD MONARHOFAŠI STIČNEGA JARMA IN ZUNANJEGA VPLIVA NA DOMAČE NACIONALNO IN SOCIALNO ŽIVLJENJE, AMPAK SKRBI TUDI ZA KULTURNO DVIGANJE GRŠKEGA LJUDSTVA. VSPOREDNO Z OSVOBAJANJEM POSAMEZNIH PREDELOV GRČIJE, SE SNUJEJO LJUDSKE ŠOLE V KATERIH GRŠKA DECA DOBIVA OSNOVNE POJME ZNANJA IN KULTURE Bernard Shaw o sodobnih problemih Znameniti angleški pisatelj Bernard Shaw je star že fez 90 let, pa je še vedno eden najneod-visnejših in najoriginalnejših duhov današnje glije. Prinašamo izvleček iz pogovora, ki ga je imela z njim Dorothy Royal o političnih problemih, ki vznemirjajo današnji svet. Ali mislite, da je podzemeljska propaganda ki Se vodi v Angliji in ZDA proti, Rusiji take narave, da lahko povzroči tako neprijateljsko vzdušje, ki bi moglo povzročiti vojno ? Da, Toda zakaj podzemeljska propaganda ? Od leta 1917 smo bili celih 20 let priče najtesnejše odkrite propagande proti Rusiji. Ves ta čas so dnevno pisali, da je Stalin brezobziren diktator in krvolok, obenem so se tja do leta 1939 najvljudneje klanjali Mussoliniju in Hitlerju. In vendar ni vse to preprečilo našega zmagonos-nega zavezništva z Rusijo, katerega krona je bito Mussolinijevo linčanje in Hitlerjev samomor ali neronski umor, kar smo vsi popolnoma odobravali. Ta dva izginula diktatorja sta računala z anglo-ttrneriško kriiarsko vojno proti ruskemu komunizmu. Taka križarska vojna ne bi bHa prav nič nepriljubljena pri 'naših fašistih in kapitalistih. Polo’taj je treba natančno zasledovati in Stalin to dobro ve. Ali je svet dovolj velik, da vzdr’uje indusrij-ske sile, kakršni sta Britanski imperij in Z.D A v mirnem času, ko se uničujejo proizvodi, da bit se obdržali dohodki na isti višini ? Ne. Kapitalistična produkcija, ki jc prešla razvojne stopnje konkurence in se združila v fruste, ki niso nič drugega kakor zarote, igra danes razdiralno vlogo, ne da bi odpravila uboštvo in nerednost, ki povzročata bedo in prezgodnjo smrt milijonov proletarcev. Tvoja Pepa -J PANDIT NEHRU PODAJA PRED USTAVODAJNO SKUPŠČINO SVOJ ZGODOVINSKI PREDLOG: INDIJA MORA BITI REPUBLIKA, SUVERENA IN NEODVISNA JALOVOST NAŠE ŽIVINE Zadružna zveza Po prvi svetovni vojni si je moralo ladrulniHvo v Julijski Krajini, ki je hHo odrezano od svojih naravnih sre-diSC, t. j. od svojih zadružnih zvez v Ljubljani in Celju, pomagati samo, kakor je tudi v načelih zadružništva. Potrebe so mu narekovale, da si ustanovi svojo novo središtnico, svojo novo Zadružno zvezo. . Namesto ene sta se ustanovili kar dve Zvezi, ena v Gorici, a druga v Trstu. Prva je zbrala okrog sebe zadruge na Goriškem, druga pa v Tr-štu, tržaški okolici in Istri. Tržaška Zadružna zveza je zbrala okrog sebe nad 100 zadrug. Njeno delovanje je bilo v zadetku navezano na razne težave organizacijskega in gospodarskega znafaja. Toda kmalu si je opomogla in je postala vzor zadružne organizacije. Kakor vse naše ustanove tako ni'bila tudi Zadružna Zveza po volji fašistom in drugim prenapetežem, zato jo je zadela ista usoda kot ostale gospodarske organizacije. Morala je likvidirati. Na novo se porajajoče zadružništvo je jelo po osvoboditvi zavzemati stare položaje in še več. ker so bile potrebe večje. Število in oblika zadrug se ja pomnožila tako, da je postalo nujno, ustanoviti organizacijo, ki naj bi povezala vse obstoječe zadruge in gospodarska društva, da bi pod njenim okriljem razširila in poglobila svoje delovanje. 17. t. m. so se v Kopru sestale zadruge iz Bujskega in Koprskega okraja in si ustanovile svoj višji organ t. j. ,,Zadružno zvezo’J s sedežem v Kopru. Namen nove Zadružne zveze je koordinirati in pospeševati delovanje raznih zadrug, gojiti zadružno misel, dajati navodila in vzgajali nove kadre za vodstvo zadrug. Na ustanovni skupščini navzoče zadruge so popolnoma razumele smisel zborovanja in so se z vnemo zavzele za ustanovitev svoje središčnice, zavedajoč se gesla, da eden za druge, to je zadruga. S. O. Bolezni nožnice in sromnice Večina naSih živinorejcev še vedno misli, da so bolezni nož. niče in sramnice glavni vzrok jalovosti. Ta domneva je popolnoma napačna. Bolezni teh zunanjih delov spolnih organov povzročajo neplodnost Je v manjši meni in se dajo lahko u. gotoviti ter v primeru z drugi, mi notranjimi boleznimi hitro ozdraviti. Vzroki neplodnosti so! 1- - a) Nerazvita nožnica ali sramnioa, ki jo imajo največkrat telice dvojčki z enim sam. cem. Vzrok temu je baje mešanje moških in ženskih hormonov in ženskih hormonov v času brejosti. b) Razni mostovi, ki vodijo iz enega kraja nožnice na drug in tako delno ali popolnoma zapirajo dohod do materničnih ust. Taki mostovi se lahkp odstra nijo z operacijo. c) Mečno razviti himen (ne-dolJriofttna mrena) pri telicah ovira kopulacijo. S prerezom se ta zapreka takoj odstrani. d) Veliki mehurji v sramnici (izhajajoči iz Bartolinških žlez), polni brezbarvne tekočine le redko kdaj preprečujejo skok in porod. Ce je potrebno, jih z lahkoto prerežemo. 2. Kužni sramnični katar (va. ginitis) je veljal do nedavno za sti. Ta spolna bolezen je sicer enega glavnih vzrokov sterilno-škodljiva, a se lahko in hitro ozdravi- Naši hlevi so že tako okuženi s to boleznijo, da skoraj ne najdemo živali, ki bi ne bila na tem bolna. Domneva se, da postanejo starejše krave imune proti ponovnemu obolenju in da bolezen ne škoduje, če ni v zvezi s trihomonasom (druga kužna spolna bolezen). To bolezen prenaša v prvi vrsti bik. Paziti moramo, da se bik po vsakem skoku temeljito razkuži. Kužni sramnični katar se hitro ozdravi z izpiranjem z raznimi raztopinami razkuževalnih sredstev. e) Urovagina t. j. nožnica, v kateri se nabira seč. Bolezen ob. stoji v tem. da visita sramnica in nožnica močno proti notra- njosti telesa, ker so njihove vezi popustile. Ko krava mokri, se en del seči izceja ven, drugi pa se steka proti materničnim ustom in se tam nabira. Zaradi nesnažnosti in razkrajanja seči, nastane vnetje nožnice in materničnih ust. Bolezen je neozdravljiva in ima za posledico jalovost. f) V nožnici se v času gonje nabira pri nekaterih kravah zelo mnogo žlemanja, kj reagira kislo in s tem oslabi ali uniči spermatozo. Od pomore se temu tako, da se nekaj ur pred skokom izpere nožnica s 3% mlačno raztopino bikarbonatne sode. Bolezni materničnih ust Maternična usta imenujemo pre-iiod nožnice v maternico. V normalnem stanju segajo nekaj centimetrov v nožnico, so bledordečkaste barve in zaprta. V času gofije so odprta in skozi prihaja iz maternice povsem čista in prozorna tekočina (žlemanje) v precejšnji množini. Vprašanje: Kako razmnožujemo in požlahtnjujemo oljko? (G. J. Manž-an). Najbolj naraven in priporočljiv način razmnoževanja oljke je saditev semena (peščic) divje ali gojene oljke. Iz semena zraste vedno divjak, katerega moramo potem precepiti. Seme odbrano za setev, moramo prej dobro izprati z lužino, da ne ostanejo na semenu mesnati deli ploda. Na 1 m3 rah'e zemlje pomešane z zidno malto posejemo spomladi 2 kg semena, iz katerega zrase približno 2500 mladik. Naslednje spomladi ali jeseni presadimo rastlinice na dobro pognojeno in rahlo zemljo v vrste 40 cm narazen, drevesce od drevesca pa poa 20 cm. Dobro razvita, navadno prst debela drevesca, cepimo spomladi na oko ali na drug način, udomačen v dotičnem kraju. Cepiče vzamemo od dvoletnih vejic. Cepljenke se presadijo v razsadnik in 3—4 .leta po cepljenju na stalno mesto. Drugi na”in razmnoževanja o'jke so poganjki, ki zrastejo iz posebnih nabreklin, ki nastanejo na koreninah Maternična usta so podvržena raznim boleznim in abnormalnem stanju, ki preprečuje oploditev . Mesnati mostovi, ki pri telicah rastejo pred odprtino ust z ene strani na drugo, preprečujejo dohod v maternico in jih je treba prerezati. Mehurji in izrastki na materničnih ustih navadno ne delajo večjih zaprek pfri oploditvi in jih lahko s kirurgič-nim posegom odstranimo... Preozka odprtina materničnih ust, posebno pri telicah, se razširi s posebnimi instrumenti. Vnetje z vsemi svojimi posledicami je najnavadnejša bolezen materničnih ust. Pojavlja se mnogokrat v zvezi z boleznimi matern'ce in jajčnikov. Maternična usta postanejo rdečkaste barve, mokra in močno nagubana ter se na njih nabira gnoj in žlemanje- Vnetje lahko preide v kanal materničnih ust. Izrastki (polipi) na njih niso redek pojav. Zdravljenje ie odvisno od narave bolezni ter prehaja od izpiranja in mazanja do krvave odstranitve in izrastkov. Dr. Legiša olikinega drevesa. Lahko razmnožu-4 jmo oljko kar direktno preko teh nabreklin, toda te ne smejo biti prevelike, ker je v tem primeru nevarnost, da začne drevo kar od korenin naprej gniti, nakar se gniloba potem prenaša na deblo. Na vsak način je najbolj priporočljivo, da se drevo vzgoji iz zdravega semena divje oljke. Oljko požlahtnjujemo (cepimo) na različne načine. Spomladi na živo oko ali če je drevesce bolj močno, na krono ali na razcep. Vprašanje: Na govedu opažam bete pege, ki v začetku nišo krastave. Pozneje se te pege vedno bolj širijo. Kakšna ie ta bolezen in kako se zdravi? (F. A. — Manžan). Odgovor: Gole pege (izpod dlake) pri goveji živini nastanejo zaradi bolezni lojnih (znojnih) žlez ali zaradi pomanjkljive krme. Lahko gre tudi za bolezen, ki jo povzročajo zajedavci (garje). Zdravljenje: Kožo peremo z milnim špiritom (spirito saponico), mažemo z žvepleno vazelinovo mastjo ali s 5% tobačnim izvlečkom. Svetovalec odgovarja Kratek gospodarski pregled Jugoslavije 4. Orna gora Ćrjia gora je najbolj kamenita in gorata dežela v Jugoslaviji. Ima najmanj obdelane zemlje in tudi najmanj naravnega bogastva. Zato Jo smatrajo za najbolj pasivno deželo Jugoslavije. Iz tega je razvidno, da se Je moglo razviti v črni gori le ovčarstvo in kozjereja. Od rud ima nekaj železa, asfalta in nafte. Na Jadranski obali Čine gore raste nekaj tisoč limonovih in prav tako pomarančnih dreves. V Krivošiji pri Boki Kotorski imajo maksimum padavin v Jugoslaviji, In sicer do <500 mm na leto. To Je druga točka v Evropi, ki ima največ padavin. .1. iVhildiiliiiiija Makedonija je poleg Dalmacije in Črne gore tudi pasivna dežela, ker je večinoma gorata in ima 450 do 600 mm padavin na leto. Tikvež. ki se razteza ob g iški meji, ima najmanj padavin v Jugoslaviji, In sicer ie 440 mm. V poljedelstvu in tudi v naravnem bogastvu zavzema boljši položaj kot črna gora. Ker se njena klima približuje subtropični. uspeva bombaž, riž in precej maka. Znan je tudi makedonski tobak. Ribolov je jako razvit na Ohridskem, Pre-spanskem in Bitoljskem jezeru (jegulje, postrvi). V živinoreji prevladuje ovčjereja in kozjereja. Na Ttkvešu in ob Ohridskem jezeru pridelujejo znana makedonska vina. Rudno bogastvo je skromno. Nekaj nafte in nekaj železnih rud nahajamo pri Ohridskem jezeru, a najbolj znan je Kratovski rudnik, kjer kopljejo pirit, baker, svinec, cink, mangan, itd. Ob vzhodni strani republike in ob grški meji so nahajališča raznih rud. Ob Markovi reki pri Kra-tovu pridobivajo tudi zlato. V Makedoniji je tudi nekaj arzena, ki ga pa ne eksploatirajo (Lojane, Alšaij. lì. Srbija Srbija, h kateri prištevamo tudi avtonomni oblasti Kosmet in Vojvodino, je najbogatejša republika Jugoslovanske zveze. Vojvodina, ki obsega Bačko, Banat in Baranjo, Je žitnica Jugoslavije. Vojvodina Je pokrita s črnoziomom, katere ni treba gnojiti, ker Je po svoji sestavi dovolj mastna, oziroma rodovitna. Ta zemlja je podobna tisti iz Ukrajine in Kanade. Tu je odstotno največ obdelane zemlje v Jugoslaviji. Ker ima mnogo žita in povrtnine. Je v zvezi s tem razvita prašičjereja tn perutninarstvo. Podobna Vojvodini je Mačva, žitnica stare Srbije. Srbija je bogata tudi s sadjem in grozdjem. Znana so Fruškogorska vina, Belocrkveška, Smederevska, Negotfn-ska, Demirkapijska itd. Za bosno ima Srbija največ češpelj ali sliv, ki se tudi izvažajo v vseh mogočih kombinacijah. šumadija je podobna naši štajerski in Goriški glede nà sadjarstvo in vinarstvo. V Srbiji in v Vojvodini imamo poleg drugega več tvornic za sladkor, kajtf sladkorna pesa je najbolj razširjena industrijska rastlina v Jugoslaviji. Kljub temu je bila Jugoslavija med zadnjimi konsumenti sladkorja v Evropi. I.e Romunija in Bolgarija sta bili za nami. Tudi lanu in konoplje ter drugih oljnatih rastlin sejejo še precej v Vojvodini. Notranjost Srbije in njeni vzhodni predeli so najbogatejši predeli Jugoslavije na različnih rudah. Premoga ima Srbija sicer malo, toda Kopao-nik, Bor, Majdanpek In nešteto drugih manjših rudnikov so polni najrazličnejših rud: železa, bakrovih piritov z zlatom in srebrom, svinca in cinka, kroma, mangana, antimona, magnesita, zlata itd. Majdanpek ob Donavi so izkoriščali že Rimljani, nato Dubrovčani in Benečani, in še danes je eden najbogatejših rudnikov v Jugoslaviji na bakrovih piritih z zlatom in srebrom. Jugoslavija je bila pred vojno pretežno poljedelska država na primi- tivni podlagi. To primitivnost skuša nova Jugoslavija odpraviti z mehanizacijo poljedelstva. Kljub obilnemu naravnemu bogastvu so prebivalci Jugoslavije živeli še precej skromno. Pred vojno je Jugoslavija izvažala žito, a pasivni kraji so stradali. To skuša nova Jugoslavija odpraviti z raeioniranjem in pravilnim razdeljevanjem pridelkov na vse kraje enako. Skoro vsi jugoslovanski rudniki so bill v rokah tujega kapitala, ki Je vse rude ali polfabrikate izvažal v inozemstvo, država pa je morala uvažati industrijske Izdelke in jih drago plačevati. Nova vlada skuša vse domače rude predelati doma in Izvažati le presežek, če pogledamo primer manganovih rud, vidimo, da je Jugoslavija bila po produkciji na tretjem mestu v Evropi, a zaradi izkoriščanja tujega kapitala smo bili v manganovih izdelkih šele v dritto desetini. Isto je bilo z bakrom in aluminijem, ko bi lahko bili v Evropi med glavnimi producenti rude, a smo morali izdelke uvažati iz drugih držav. Prepričani smo, da gre Jugoslavija z agrarno reformo, s podržavljenjem industrije in večjih obratov ter z načrtnim gospodarstvom napredku In blaginji nasproti. Za letos je v Dalmaciji predvideno da bodo sadili 60% več tobaka kot lansko leto. Gojitev fige v nižjem delu Kroso Figi posvečajo pid nas na Krasu, posebno po obrežnem delu premajhno pažnjo, se tista ma-loštevilna drevesa tega dragocenega sadja, lei jiih imamo, so zanemarjena. V resnici je figa sad, ki ima velike količine sladkorja in je ž.e po svoji hranilni vrednosti na prvem mestu med produkti naših sadovnjakov (saj ima toliko sladkorja, da se ga za marmelado porabi manj kot pri ostalih sadežih). Naša tovarna marmelad «Am. pelea» je v zadnjih letih, ko je primanjkovalo sladkorja, odkupila celotno količino fig, ki je prekašala normalni konsum. Tudi v destilaciji alkohola je figovec zavzel odlično mesto. Figa se zelo hitro razvija hi v nekaj letih da mnogo pridelka. Normalno da drevo 30 kg, a niso redki primeri, da da tudi 50 kg in še več. Najbolj uspeva v lahki ne vlažni zemlji, bogati na apnu (zato se tako bujno razvija in obrodi v bližini hiš in na ruševinah starih zidov, kjer je obilo apna). V težki ilovnati zemlji slabo uspeva. Razmnožuje se na zelo enostaven način, po poganjkih v bližini debla ali po reznikih. Ne zahteva ne posebne nege ne obrezovanja, le veje, ki kvarijo oblike drevesa, moramo odstraniti. Figa obrodi vsako leto in dobre vrste dajejo navadno dvojni pridelek, in sicer prvi na starem lesu na vznožju listja preteklega leta in drugi pri listnatem peclju. Prvi sadovi dozorijo poprej in so debelejši, drugi se razvijajo z novimi vejami in dozorevajo od poletja do jeseni. Kot vsako sadno drevje, je tudi figa hvaležna, če ji dobro pognojimo. Od umetnih gnojil zelo prija figi kalijeva sol. Dr. J. svile v zastoju Dne 7. marca šo se sestali v Rimu predstavniki italijanske industrije svile in resornih ministrstev, da bi se posvetovali glede nujnih ukie-pov za rešitev krize, v katero je zašla industrija svile, ena najpomembnejših v Italiji. Od 14 milijonov kg svilenih kokonov, kolikor je znašala proizvodnja lansko leto, je ostalo 5 milijonov kg neizkoriščenih, ker je trgovina s svilo popolnoma zastala. Izvoz italijanske svile je skoro popolnoma zamrl, ker so se na svetovnem tržišču pojavili drugi konku-renti, predvsem Japonci in Američani. Cena italijanske svile v Združenih državah je v teku zadnjega leta padla od 23 na 1# dolarjev. Poraba svile je nazadovala tudi radi splošnega obubožanja. Italija ni mogla izvažati svile niti v Anglijo, Francijo in Svico. Tudi neurejene valutne razmere so ovirale izvoz italijanske svile. Položaj se je za italijansko svilo tako zamotal, da se je švicarskim Industrijccm v zadnjem času bolj izplačalo kupiti japonsko svilo v Ameriki in plačati stroške za prevoz v Evropo kakor italijansko v Italiji. Tako so Švicarji zadnji čas kupili v Ameriki 6 tisoč bal japonske svile. Italijanski gospodarstveniki so mnenja, da se to stanje ne bo dalo naglo odpraviti z vladnimi ukrepi in predlagajo, naj bi Italija organizirala zamenjavo svile za tobak in kavo, ki ju mora uvažati iz inozemstva. —O— Posledice bombardiranj groze nemški žagarski industriji. Ponovno morajo žage utihniti, ko njih zobje nalete na koščke jekla v lesu. To so drobci bomb, ki jih je padlo na tisoče po gozdovih. Delavci so se tega že privadtli, toda stvar je zelo resna, kajti tračne in cirkularne žage so zlata vredne in nenadomestljive. ___________________________________________________________________7 KULTURA * KRITIKE * UUEME * /.UMSKI * KULTURA » KRITIKE * OCEME * ZAPISKI NAŠ ODNOS DO GLASBENE UMETNOSTI Ce ocenjujemo posamezne narode in primerjamo njih kulturo, imamo pred očmi njih sploSno kulturno stopnjo, katero pa lahko zanesljivo presodimo šele takrat, ko smo se ustavili pri posameznih kulturnih panogah onega, katerega presojamo. Kulturnostne veje so mnogoštevilne. Ne bo treba naStevati vsake posebej, marveč vzemimo glavni skupini, od katerih vsebuje ena vse, kar spada k teles-n i, druga pa vse, kar spada k duševni kulturi kakega naroda. Iz vsake od omenjenih dveh skupin se raztezajo nove veje Nas bo zanimal predvsem naš odnos in naše stališče do one veje kulturnostnega drevesa, ki daje poslednjemu njegovo popolno obliko, t. J. veje umetnostne kulture s posebnim ozirom na glasbeno panogo. Kakor je primitivni človek sprejema! civilizacijo v teku mnogih stoletij in .tisočletij, od dobe do dobe, tako je napredoval v znanosti in umetnosti. Že najstarejši narodi so gojili glasbeno umetnost; seveda najprej v najprlmi-tivnejših oblikah, kar pričajo razne izkopanine in spomeniki, ki so se ohranili do neke mere vse do današnjega dne. Medtem ko ni bilo v prvih početkih opaziti naglega razvoja glasbene kulture, beležimo pri kulturnih narodih v likovni umetnosti že v najstarejših dobah velik razvoj (stavbarstvo!). Glasbena umetnost je sicer stara, a prišla Je izmed vseh svojih posestrin najpozneje do svojih dognanih oblik. Mytos in pripovedka se pečata z njo že v najstarejših časih, čeprav se izvor prvih početkov glasbe ne da dognati, sega vendarle njena zgodovina daleč nazaj v davnino. Likovnim umetnostim je močno služila priroda kot vzor in opora za tvornost. Glasbena umetnost je to dobesedno pogrešala in hodila svojo lastno pot. Medtem ko so se likovne umetnosti do skrajnosti lahko približale prirodi, črpale iz nje vzor upodabljanja, so s tem že tudi dosegle svoje viške. Glasbena umetnost pa je šla preko te meje v — abstraktnost. Naravnost čudovito pa je, kako je z razvojem stila na zapadu tekmovala glasbena umetnost, ki kaže vse od početka 2. tisočletja dalje ob posameznih prehodih in mejnikih svojega razvoja vedno nove misli, nove smeri in oblike, vse do današnjega dite. Glasbeno naobrazbo so v vseh časih smatrali za sestavni del splošne kulture in so ji posvečali mnogo pažnje. Istočasno opažamo. da umetnosti vobče niso namenjene samo nekemu krogu izvoljencev, marveč najširšim plastem človeške družbe, ki naj jo oplajajo, da pravilno pojmi vrednost in pomembnost ter lepoto človeškega življenja. Poslanstvo umetnostnega oplajanja pritiče kulturnim ustanovam, predvsem umetnostnim. Za izvrševanje tega poslanstva so v glasbeno vzgojnem primeru poklicane glasbene šole od najnižje do najvišje stopnje. Zato bi bilo treba na vso moč podpirati stremljenja takih ustanov, ne samo po celokupni javnosti, marveč predvsem po poklicanih faktorjih! Le tako se bo razmerje med umetnostjo in človekom uravnalo v pozitivno smer. To je važno za kulturni razvoj ili dvig naše splošne ljudske kulture in vzgoje, če je bil ta poudarek kedaj koli umesten, je to gotovo danes. Kakšnega pomena je vzgoja k pravilnemu pojmovanju in razumevanju umetnosti, nam dokazujejo posledice. Napačno pojmovanje nas vodi k težkim nesporazumom. Vsi smo dolžni napram sebi in skupnosti prispevati in pomagati k čim lepšemu razvoju umetnostne kulture našega ljudstva, pa na.i bo izobraževalno društvo, pevsko ali orkestralno društvo ali glasbena šola. Zato moramo voditi čist račun in obračunati z vsem, kar bi nasprotovalo ali škodilo dobri stvari, če bomo dali ljudstvu dobro, zdravo jedro, ga bo ta hlastno zagrabil, piškavo pa odklonil. Zato je važno, da vodimo račun o tem, kar se daje. Torej treba je polagati pažnjo na kakovost! V tem tiči pogostokrat vzrok, ki ga morda zaman iščemo na nepravem mestu. Slaba kakovost je marsikdaj bila povod indiferenci, ki se' od časa do časa polašča ljudskih plasti v odnosu do čiste umetnosti, čitalniška miselnost, ki se je avtomatično prenesla po vojni dobi (I. svetovne vojne) in ostala dalje časa zasidrana med nami, polagoma izginja. Ljudstvo išče in izbira in se oklepa tega, kar mu godi Splošne razmere so barometer, po katerem’ se ravna duševno razpoloženje širokih plasti in posameznika. Vendar odnosa najširših ljudskih plasti do glasbene umetnosti ne iz-premeni. To vidimo povsod, da žeja po čisti glasbeni umetnosti žene ljudstvo v gledališča in koncertne dvorane, ki so polne vernih poslušalcev. Glasbena in pevska umetnost ima čudovit vpliv na naše notranje razpoloženje in to je ona magična moč, ki nas približuje njej in njo nam! V tem pojavu moramo iskati razloga njene pravice do obstoja in njene.eksistenčne moči. Lepa in nepotvorjena vselej visoko dviga naša srca in jih ne pači. Težka je borba proti invaziji napačne miselnosti in plitkemu pojmovanju umetnosti. Borba proti taki miselnosti, ki se zajeda v današnji rekorderski dobi v najširše ljudske plasti. Vzgojno delo ob takih okolnostih ni lahko. Tudi mehanizirana glasba odvaja čestokrat posameznika od samostojnega dela in z druge strani šibi individualno nagnjenje in zanimanje za ustvar- jalno delo. Zaradi tega je tem bolj upravičena potreba, da se ustvari podlaga, ki bo služila uspešnemu nadaljnemu razvoju oblikovanja ljudske glasbene kulture in tu je treba posvetiti vso pažnjo ustroju glasbeno-umetnost-nih ustanov, t. j. glasbenih šol. Te so poklicane, da dvignejo stanje naše glasbeno-umetnostne kulture. Za vse ljudske plasti mora poleg ostalih šolskih ustanov in gledališkega hrama služiti glasbeno umetnostna šola kot glavni vir take vzgoje na osnovi vseh dognanih resnic, po katerih se oblikuje vzor značaja in duhovnega življenja Naša potreba po moderno urejenem glasbenem šolstvu je nujna in enako važna, kakor vsaka druga kulturna ustanova in brez katere ne moremo dopolniti zamujenega. Zato naj merodajni faktorji pomagajo rešiti to vprašanje čim prej, ker s& nas bo vrednotilo tako, kakor si bomo zaslužili! Pomanjkanje primernih učnih prostorov v mestu je glavna težava. Priznati moramo pa tudi to, da zavisi ugled takega zavoda v precejšnji meri tudi od primernosti poslopja, v katerem se taka ustanova predstavlja javnosti. Karlo Sancin: SLOVANSKA GLASBA V MOSKOVSKEM RADIU Moskovski radio je nedavno posvetil več literarnih emisij češkemu novinarju Fučlku. Kmalu nato pa Je odmeril večji čas oddaje glasbi slovanskih narodov. Na sporedu so bile skladbe Čajkovskega, Glinke, Dvofaka, Smetane, Chopina in Wieniawskega. ZBIRKA MAKEDONSKIH PRIPOVEDK IN PESMI Državna založba v Skoplju je izdala zbirko pripovedk iz makedonskega življenja „Rastrel" izpod peresa mladega makedonskega književnika Jovana Bpškovskega ter zbirko pesmi Vanče Nikolevskega za otroke „Mice". „Rastre!" je prva zbirka pripovedk v makedonskem jeziku, ki obnavlja spomine izza okupacije, narodno-osvobodilne borbe in prvih Časov po osvobojenju. RANJENI PARTIZANSKI KOMANDANT OD MIA 3 1KUJK DO ^ K V DI K ^ .1 K H * * H ZA ^ vodnik Tako se je moderni pisatelj, iščoč novih možnosti za življenje, približal človeku, v katerem je našel mnogo novih, doslej prezrtih možnosti. Nasproti poveličanju junaka stopi sedaj v življenje in v književnost junaštvo dela, naspi oti plemiču in gospodu izobraženec, delavec in kmet. Tudi družabno težišče, ki se javlja v književnih delih kot okolje, se je pomaknilo iz plemiških dvorcev v mesto in vas ter v tovarne, nekdanji mali človek je začel dobivati svojo vrednost. Zato moderni pisatelj v svojih delih slika ravno te male ljudi, vse tiste, ki sta jih kakor koli udarila usoda In življenje, ter jih oblikujeta s čudovito silo srca. Bodi kmet ali delavec ali sirota, Vseeno: moderni pisatelj ti z ljubeznijo odpira vrata v svet svoje umetnosti. Bodi Napoleon ali hla-bec Jernej, zanj si pomemben samo z vidika človečnosti. V tem se kaže ravno misel o enakosti vseh ljudi. V tem pa se kaže tudi prepričanje o prvenstveni vrednosti občečloveške-£a ki se odkriva v vsakem človeku, celo v takem, ki je morebiti zašel in grešil. To je ,ePo povedal Ivan Cankar v uvodu k ..Podobam iz sanj", kjèr govori o delu in o nalogah umetnika. On ve — pravi — da je ob tistem èasu, ko je plodil po hramih in stopnicah svo-^ega srca, hodil obenem s prižgano lučjo po zaklenjenih svetiščih svojega bližnjega, vsake-Ma in vseh. On ve. da so si v tistih globočinah Vsi ljudje bratje . . . On ve, da bi se kakor oQ Pspela zgrajene sesule stene med njimi, Če bi kdaj le za hip spogledali iz dna. ,,Pred hl- 0 semenj: tam So barantači, mešetarji, ci-brT*’ tatovi» od vseh strani in na vse strani 1 pohlepnost, škropi zavist, pljuje sovra- štvo. Kadar pa je semenj pri kraju in se barantači, mešetarji, cigani in tatovi zaklenejo vsak v svojo bajto, v tisto pravo, ki je sto klafter pod semanjo zemljo, takrat — jih ni več; en sam človek je; in ta človek je visok v svojih mislih, plemenit, brez zlega in hinavščine v svojih čustvih, čist, nesebičen, brezmejno vdan v svoji vesoljni, vsako božjo stvar lesno objemajoči ljubezni." Te besede nam od krivajo eno izmed osnovnih potez današnjega pisatelja: humanost, ter nam hkrati kažejo pot do nje: če hočeš najti skupnost, občestvo, bratstvo, se morag sklonitt k posameznemu človeku, k brezimnemu človeku iz množice in ga dvigniti na višino človečnosti. Bolje bi se ideja demokracija ne mogla izraziti* Tu sta se v harmonični skladnosti strnili obe skrajnosti: zavest o svobodi slehernega poedinca in priznanje ideala bratstva, kar izključuje tisto veliko nevarnost, ki je bila skrita v ideji demokracije, ki je dala posamezniku svobodo: namreč nevarnost neomejenega, asocialnega individualizma. Dejansko je doba meščanske demokracije rodila prave pravcate izrastke ter ustvarila — tako v življenju kakor v književnosti — tip človeka, ki zanikuje družbeni socialno vezanost, sleherno skupnost. Jasno je, da takšna neomejena svoboda pomeni zanikanje enakosti, a še posebno tudi zanikanje bratstva, ki naj bi bilo najvišji cilj demokracije. Toda pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so junaki skorajda v vseh teh delih po večini anonimni ali bolje osebe z izmišljenimi imeni.. Prav tako se dejanje godi navadno v izmišljenem kraju. Vse to kljub temu, da je pisatelj svoje osebe morebiti opisal po živem modelu in dejanje posnel po resnični zgodbi. Z umetniškega vidika ni mogoče izpodbijati te fiktivnosti (namišijenosti), saj vemo, da ,,resničnost" v umetnosti ni isto, kar „resničnost" v življenju. A nekaj drugega je, kar je v tej zvezi treba poudariti. Medtem ko ta fiktivnom varuje književnost pred preveč grobo aktualnostjo, je pa v tem vendarle velika nevarnost, da namreč književnost izgubi stik z življenjsko resničnostjo. Zato so nekateri pomembni sodobni pisatelji začeli v svojih delih opisovati resnične ljudi z njihovim pravim imenonom. Tako so nastale tudi umetniške biografije, ki smo jih omenili v začetku. Toda doslej so pisatelji upoštevali to načelo navadno le v zgodovinskih delih, torej v spisih, ki pripovedujejo sicer o resničnih, vendar že umrlih osebah; v zadnjem času pa so mnogi začeli uveljavljati to načelo tudi v delih s sodobno snovjo ter opisovati tudi še živeče ljudi z njihovim pravim ali le slabo prikritim imenom. Ta svoj korak utemeljujejo s tem needemokratičnim argumentom: če je v sodobni državi dovoljeno po načelu enakosti in svobode obravnavanje ali celo javna kritika kogar koli si bodi, zakaj bi bilo isto zabranjeno pisatelju-umetniku? Toda kakor ta dela z ene strani kažejo, da je v književnosti napočila doba, ki zavestno stremi po tem, da nadomesti nekdanji mit, legendo in sploh vsako iluzijo s popolno živ-Ijensko resničnostjo — tako je z druge strani upravičeno vprašanje, kje se v teh „umetniških biografijah", kakor bi lahko imenovMi te vrste književna dela, začenja oziroma kje se neha meja med resničnostjo in umetnostjo? SLOVENSKA FILMSKA PROIZVODNJA Slovenci nismo do osvoboditve v letu 1945 izdelovali lastnih filmov. Tudi ostali narodi Jugoslavije v tem oziru niso bili na bol j it c m in lahko rebeino, da v Jugoslaviji sploh ni bilo filmske proizvodnje. Bilo je sicer nekaj skromnih poskusov in k napredku stremeli posamez-niki-amaterji so sami izdelali nekaj krajcih filmov, pretesno kulturne vsebine, toda preko poskusov nismo prišli. Slovenci smo v tem pogledu bili še najbolj napredni med narodi Jugoslavije in naši amaterji so v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno izdelali nekaj tehnično dobrih kulturnih filmov, med katerimi sta na j vel ji uspeh doživela filma: V kraljesivu Zlatoroga in Triglavske strmine. Film V kraljesivu Zlatoroga je prikazal lepote naše Gorenjske z divjimi planinami, zelenimi pašniki, Žuborečimi vodami ter Življenje njenih prebivalcev, kmetov, gozdarjev, lovcev. V filmu Triglavske strmine pa je bilo celo napelo prikazano plezanje nabili najboljših planincev po severni steni Triglava. Dočim smo v prvem filmu videli lepote naše domovine, je drugi prikazoval borbo človeka z goro in bil zalo vsebinsko in reZijsko boljši. Razen še nekaj nepomembnih filmskih prikazov, pa tudi Slovenci v filmski umetnosti nismo drugega ustvarili. seic tedaj, ko je po popolni osvoboditvi ljudstvo samo prevzelo oblast v svoje roke, je bil omogočen razvoj te naše najmlajše, a izredno pomembne umetnosti-Ljudska oblast je postavila trdne temelje naši bodali filmski proizvodnji in ji ustvarila pogoje za vsestranski razmah. V Ljubljani je bilo ustanovljeno drZavno podjetje za proizvodnjo filmov ,.Triglav film” in k delu so bili pritegnjeni vsi naši strokovnjaki in izkušeni amaterji. To podjetje si je postavilo nalogo izdelali kulturne in dokumentarne filme ter vzgojiti tehnične strokovnjake sploh, ustvariti pogoje za izdelavo umetniških jilmov. To delo lepo uspeva in Slovenci smo na najboljši poli, da bomo kmalu dobili prvi umetniški film. Podjetje Triglav film je organiziralo poseben tečaj, v katerem so se izveZbaii mladi ljudje, ki bodo kmalu tvorili osnovni tehnični kader. Ta kader bo sedaj sodeloval predvsem pri izdelavi ozkih, kulturno prosvetnih in znanstvenih filmov. Potrebno je namreč razlikovati tako imenovani ozki film od normalno širokega. Ozki jilm, ki meri 9.5 ali 16 mm (dočim meri normalni 36 mm) sluZi predvsem za proizvodnjo kulturnih in znanstvenih filmov zaradi svoje cenenosti in prikladnosti za snemanje in proiciranje, ter s tem za kulturno prosvetno vzgojo ljudstva. Triglav film je iako Se izdelal nekaj takih filmov, do-Zim nove še pripravlja. Zlasti film ,,Boj jetiki”, ki med drugim prikazuje tudi Življenje v našem zdravilišču na Golniku na Gorenjskem in pljučno operacijo, je posebno dobro u.wel... Nadvse uspešno pa se uveljavljajo dokumentom ifilmi, ki prikazujejo vse pomembnejše dogodke v Sloveniji. Te filmske kronike ali Žurnali z nazivom ..Obzornik” prinašajo wfine politične dogodke, prizore iz obnove, domače industrijske proizvodnje, športne in kulturne prireditve in sploh vse va“ne dogodke enega meseca. Filmi, ki se tehnično vedno bolj izpopolnjujejo, so sedaj Se res visoko kvalitetni in tudi vsebinsko zelo zanimivi ter predstavljajo riiicn dokument našega časa. Vsak mesec novi Obzorniki, ki so uspešno nadomestni tuje filmske Zumale imajo po vsej Sloveniji hvaleine gledalce, ki upajo, da bodo kmalu lahko gledali tudi popolnoma domač umetniški film. Zanj bodo prav kmalu dani vsi pogoji. Strokovno tehnični kader reZjserjev. električarjev, operaterjev bo kmalu izveZban. zreli umetniki-igralci, ki so z uspehom sodelovali v letu 1945 pri snemanju sovjetskega filma ..Vihar na Balkanu”. so tudi na razpolago. Potreben je še scenarij pisateljev, ki ga je pa Triglav film tudi Se razpisal. Po tehničnih pripravah bo podjetje tako kmalu pričelo s snemanjem in čas. ko bomo gledali popolnoma domače filme i: našega Življenja, gotovo ni več daleč. GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE V DALMACIJI S sezijo 1946-47 so stopila gledališča v Dalmaciji v drugo razdobje svojega odrskega delovanja, ko so se gledališke družine izpopolnile z novimi režiserji in igralci. Vsa mladinska gledališča so odprla sezijo z domačimi deli. Danes delujejo na dalmatinskih tleh gledališča v Splitu, • Dubrovniku, Šibeniku in Zadru, poleg tega je še eno okrožno gledališče. Gledališke ustanove imajo samo po enega režiserja, zato pa so uvedena režiserska gostovanja. V založbi „Slobodne Dalmacije", ki izhaja v Splitu, je izšlo več iger. V Splitu Izhaja tudi gledališki časopis „Kazalište", gledališko delo pa podpira tudi Gledališka knjižnica, ki jo izdaja Nakladni zavod Hrvatske v Zagrebu, ^ v smeli ^ ]\!iii/o dcln jugdslnvanske mladine TAKŠEN JE BIL POGLED NA DNJEPROGE S, KO SO GA MORALE ZAPUSTITI XIITLER- JANSKE HORDE TO PA JE NOVI DNJF.PROGRES, KI GA JE V EDINSTVENEM DELOVNEM POLETU OBNOVILO SOVJETSKO LJUDSTVO Največja elektrarna na svetu obnovljena Lahko si zamislimo Bosanski Samac čez deset let: moderno mesto, morda z deset ali dvajset tisoč prebivalci. Ulice asfaltirane, med njimi parki, velike zgradbe, državni uradi, Sole, socialne ustanove, delavska stanovanja. Prometna žjla novega velikega mesta Samca je ulica Rodoljuba Colakovi-ča. Vzhodno od nje se vije proga, Se naprej v Dolnji Mahali stoji velika železniška postaja. Na levi strani postaje je krasen železen most čez Savo, katero je delovni človek s pomočjo jekla in betona ukrotil in stisnil v strugo. Namesto dveh nepomembnih žag na levi strani postaje se dviga neka velika industrija, ki je vznikla hitro, kakor bi Sinila iz zemlje ... 1T0 ni fantazija. Te stvari so predvidene na podlagi dejstev. Danes je Samac s svojimi 2350 prebivalci majhno mestece. Prva hiSa v njem je bila zgrajena 1. 1863, ko so se muslimani iz'Srbije, povečini Užičani, preselili v Bosno. Napravili so nasiip, ki »so ga imenovali ,,Sanac”. Zato so prvotni prebivalci kraj imenovali „Sanac”, ne pa Samac. Moralo je torej tod okrog biti mnogo takšnih „Sancev”, katerih sledovi so vidni Se danes. Tu se zlivata druga v drugo dve reki: Bosna se izliva v Savo. Stihijska moč narave, v tem primeru voda, Se danes popolnoma vlada nad ljudmi. Ob sobotah se ljudje spraSujejo: j Koliko je vode? En 'centimeter.... Za toliko je namreč voda narasla od zadnje sobote. I Sava i Bosna se razlivata. Zaradi tega pomeni višina enega centimetra katastrofo za tako veliko razprostranjenost. A v nedeljo je mož, ki budno spremlja stanje vode razglasil, da je voda narasla Se za dva centimetra. . . Hiše v Samcu so večji del v vodi. Bosna preplavlja pri svojem ustju, Sava pa niže proti Orašju. Ljudje stopajo v svoje hiše s čolnov, na splavih in skozi okna. Predsednik Ljudske fronte in predsednik Mestnega odbora hodita okrog ogroženih hišic siromakov. Pred njiju stopi žena in toži: „Hiša mi propada...” V resnici, hiša se je nagnila, v nji se je pojavila razpoklina. „Takoj se preseli. Vzemi voz ljudskega odboja, naloži les na skladičšu in si pomagaj kolikor moreš, da se ti ne zruši streha nad glavo” Okrog nas je pravcato morje. „Tamkaj”, mi kaže predsednik Ljudske frcnite fl'oti hiši, ki moli iz vode, tam bo nova postaja. Proga pa pojde tam mimo, kjer stojita zdaj dimnika obeh žag”. Danes je vse to pokrito z vodnim plaščem. „To je”, pripoveduje predsednik, „Užjčka ulica, zdaj preimenovana v ulico Rodoljuba Co-lakoviča. To bo glavna ulica novega Samca, ko bo proga zgrajena. Tako se bo središče kraja premaknilo k postaji. Vidite, tukaj zidajo že šolo”. Razen kupa nametanega gramoza in lestev, ki stojijo iz jame je tudi vse pod vodo... . Na obeh straneh bodoče glavne ulice je voda na široko poplavila vrtove. Noga se pogreza vanjo do kolen. Samo sedanja glavna ulica je še nad vodo. Tu je, širok prostor za živinski trg in mesto, kjer je stala šola, ki je porušena. „Tukaj bomo zasadili park”, zaključuje predsednik. Nekoliko pozneje sedimo v kavarnici. Možje se razgovarjajo — kaj mislite, o čem? „Da nam voda ne pokvari načrta!” Na to vprašanje, polno zaskrbljenosti, mu odgovarja starejši možakar: „Ne bo se zgodilo, ker se bodo dela za novo pnogo začela šele okrog prvega. Poleg tega ni nujno, da bi začeli z delom takoj ob Savi. Lahko začnejo niže, čez dvajset dni pa bodo vode gotovo upadle. Saj vemo, kako je s to stvarjo vsako leto. . . Da nam le Donava ne bi nagajala. .. Ce bi se led na Donavi pomaknil dalje, bi bilo vprašanje poplav pri nas takoj rešeno. Donava nas ovira in davi, ker ne sprejme voda, ki se zaradi tega kopičijo pri nas in zaostajajo v strugi ter poplavijo polja. ..” Beseda je o delih na progi in na mostu pri Samcu. Se malo pa bosta Mladinska proga in voda edini predmet pomenkov navadnih ljudi v Samcu, povsod in ob vsakem času. Ljudje so samo v skrbeh, da voda ne bi pokvarila načrtov za delo. 2e lansko leto so tukaj podvzeli vse, da bi obvladali obe divji reki ter ju potisnili v korito. Tisoč mladincev je zgradilo nasip, dolg 1700 m. trov. Navozili so 45.000 kub. metrov gradiva. Letos je predvidena zgraditev nasipa v dolžini 6 (kiiliometrov. Regulacija Save na tem delu je predvsem najnujnejša naloga. Sava poplavlja na tisoče juter najboljše zemlje. Od Samca do Orašja meri njen tok 46 km, razdalja pa znaša v resnici samo 20 km. To se pravi, da Sava v svoji 26 km dolgi vijugi poplavlja ogromne komplekse najrodovitnejše zemlje; a tudi Bosna menjava svojo strugo in povzroča ogromno škodo. Ktvub tem nejevoljam je Samac nenavadno bogat kraj. Poleg Bjeline je to najmočnejše žitno središče v Bosni, poleg Brčkega pa največji center za pridelovanje sliv. Osemdeset odstotkov zemljišča odpade na žitarice. Sejejo tudi konopljo in lani so začeli gojiti industrijske rastline: sončarice in sladkorno peso. Kadar bo zgrajena proga, ne bo brez pomena za razvoj industrije. V Savi je tukaj vse polno prvovrstnih rib, ribištvo pa je še na nizki stopnji. Sele zdaj snujejo prvo ribiško zadrugo. Majhno bosansko mestece Samac se vneto pripravlja na otvoritev proge. Odobren je kredit v znesku 600.000 din za regulacijski načrt Samca. V tem načrtu bo obseženo vse, kar je potrebno za izhodiščno postajo iz vsestransko bogatih krajev Bosne in Hercegovine. Tudi vprašanje pristanišča na Savi je med načrti bližnje bodočnosti. Samčani povezujejo to z nekim svojim velikim načrtom. Ta načrt je prekop od Vukovarja do Samca, ki bi zvezal Donavo in Savo. Prekop bi meril v dolžino 45 km, proga bi se silno skrajšala. Ladje bi lahko vozile celo dalj kakor do Beograda. .. Pravijo, da misel za ta prekop izvira še izza časov Rimljanov. Avstroogrska monarhija je delala načrte, ki jih je za njo povzemala tudi stara Jugoslavija, toda ostalo je zgolj pri načrtih. Zdaj pa so se stvari razvile v tej smeri, da postane Bosna plovna do Doboja. Po tem takem bi bil Samac ne le važno železniško vozlišče, ampak bi postal tudi eno največjih rečnih pristanišč v Jugoslaviji. Zaenkrat je to še samo domišljija, toda zdrava, pozitivna domišljija. A veliko delo, katerega se loteva junaška mladina Jugoslavije, in s katerim bo Samac, majhno mestece v Bosni, postalo veliko železniško vozlišče in bo s tem doživelo svoj preporod — to je že stvarnost jutrišnjega dne. Po reportagi M ahi mula Konj hod" i'U Dne 10. oktobra 1932 je začela delovati pri Dnjepropetrovsku v Ukrajini ogromna elektrarna Leninovega imena, eno največjih gradbenih del naše dobe; dograjena je bila šest mesecev pred določenim rokom. Ta orjaška elektrarna je pomenila samo del splošnega načrta elektrifikacije Sovjetske države, ki ga je Lepote naše zemlje Plitvička jezera Eno izmed najlepših in svetovno znanih turističnih središč Jugoslavije so Plitvička jezera na Hrvaškem. Med osvobodilno vojno so fašistični barbari poigali, razrušili in izropali vse turistične zgradbe na področju Plitvičkih jezer. Ljudska oblast bo sedaj te objekte obnovila in v ta namen je že odobrila velik kredit in tudi izdelala načrt. Obnova Plitvičkih jezer mora omogočiti, da bodo Plitvička jezera čimprej sposobna sprejeti čim večje število domačih in tujih turistov. Ne sme pa prizadeti naravnih lepot; Plitvička jezera morajo ohraniti svojo divjo, nedotaknjeno naravo. Na tem področju bodo v najkrajšem času začeli obnavljati sindikati, razne mladinske organizacije in socialne ustanove tako, da bo tudi jugoslovanskemu delovnemu človeku čim prej omogočen odmor na tem lepem kosu njegove domovine. Velik pa je tudi pomen Plitvičkih jezer z gospodarskega stališča. Saj je turizem ena izmed donosnih panog. izdelal Lenin že 1. 1920. Za to delo so razrušili 2 milijona kubičnih metrov skalovja in izkopali 3% milijona kub. metrov zemlje, jez elektrarne je bil visok 65 metrov. Gradnja sama je predstavljala splošno ljudsko delo; vst delavci so bili mladi. Ogromen je bil moralni rezultat tega edinstvenega podviga; Dnjepro-ges je postal ponos vse Sovjetske Zveze, simbol zmogljivosti socialističnega dela. Pa saj ni čudno! S tem delom so vso Ukrajino spremenili iz nazadnjaške kmečke dežele v najbolj napredno industrijsko in poljedelsko pokrajino Sovjetske Zveze. Ogromna je bila kapaciteta „Dnjeprogesa"; znašala je nič manj kot 650.000 konjskih sil (največja slovenska elektrarna, Fala na Dravi, premore 40.000 k. s., dosedaj največja jugoslovanska elektrarna Gubavica v Dalmaciji pa 96.000 konjskih sil). Tako je „Dnjeproges" oskrboval z električno energijo industrijske naprave, mesta in vasi daleč naokoli, in sicer vse do 18. vagusta 1941, ko so na Zaporožje vdrli nemški fašisti. Ko so se končno morali nemški okupatorji umakniti, so spremenili „Dnjeproges" v kup razvalin, za kar so porabili 600 ton eksploziva; obenem so popolnoma opustošili tudi okoliške stanovanjske naselbine. Nemci so celo mislili, da se Rusom nikdar več ne bo posrečilo vzpostaviti na Dnjepru to veličastno elektrarno. Seveda so se pošteno ušteli. Komaj je Rdeča armada vrgla Nemce čez Dnjeper, še ko so se kadile in žarele ruševine, že so prišli prvi graditelji obnavljati „Dnjeproges." Marca 1944 so se začela prva obnovitvena dela; prihajali so prostovoljci iz vse Sovjetske zveze: Kozaki, Rusi, Uzbeki, Židje, SI-birci, Belorusi — vsi so se z vnemo in ljubeznijo lotili obnove. Pod vodstvom glavnega inženirja Inokentija Kandalova, ki je pri prvi gradnji vodil delo na desnem bregu Dnjepra, delo hitro napreduje. Danes dela pri gradnji 1300 delavcev; kmalu bo stavljen v obrat prvi agregat, kateremu bosta sledila še drugi in tretji. Ko bo stekla zadnja turbina, bo nova kapaciteta „Dnjeprogesa" daleč prekašala predvojno. Obnovljeni „Dnjeproges" bo predvsem oskrbóval industrijo ob Dnjepru, rudnike v Krivem Rogu in premogovnike Donbasa. Istočasno tudi naglo obnavljajo stanovanjsko četrt ob elektrarni; dozdaj so dogradili že 400 tisoč kub. metrov stanovanjskih prostorov. Otroci delavcev, nameščencev in inženirjev ..Dnjeprogesa" že spet obiskujejo obnovljene šole, dočim so zgradbe klubov, knjižnic, otroških vrtcev itd. se v delu. Ko se stemni, spet zažare vsepovsod ob bregovih Dnjepra luči veličastne elektrarne. Kmalu bodo tudi obnovljene industrijske naprave ob Dnjepru zažarele v novi svetlobi, svetlobi Dnjeprogesa". I. MAJ PRAZNIK MIRU /. maj je tu. Samo dobrih dvajset dui Se in ponavljali se bodo po vsem svetu nepozabni prizori mogočnih manifestacij delovnih ljudi. Spet bodo zastave preplavljale ulice in v raznoterosti svojih barv združene s skupnim simbolom oznanjale bratstvo in nezlomljivo enotnost vseh ljudi, ki so jim mir, napredek in lepša bodočnost glavni cilj. Samo dobrih dvajset dni Sc in naš 1. maj bo moral dokazati še zgovorne je kot lani, da /e naša fronta čvrsta, da je naša pot ravna. Naš prvi maj, 2. obletnica zmage, v borbi združenih slovenskih in italijanskih demokratičnih sil nad nacističnimi in fašističnimi okupatorji Trsta in njegovega ozemlja, bo manifestacija odločne volje združenih demokratičnih ljudi, da izbojujejo vsako nadaljno bitko, ki jo bodo morali bojevati za resnično demokratičnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Naš i. maj, maso v U nastop naših mladih sil v plemeniti fizkulturni tekmi bo zgovoren prikaz življenjske sile, ki zagotavlja ljudskim množicam vedro bodočnost in napreden razvoj. Samo 20. dni še ! Program koordi- (II)ARIVIIŠKfl ISTRA Od Devina dn Trsi a Hoteli smo nekoliko zvedeti, kako se vrše priprave za 1. maj. Po dolgem času se je vreme le za čas izboljšalo (izkoristite to za telovadbo na prostem!) in odpravili smo se na pot. Pričeli smo pri zadnjem koncu, pri Devinu. S tov. Tatjano smo se pogovorili o vsem. Nekoliko se je stvar zakasnila, a sedaj je že v teku in vsak dan gre bolje. Telovadijo trikrat na teden. Naučili se bodo vse tako natančno, da se od njih prav gotovo ne bo nihče zmotil in* delal Devincem sramote. Njih število vsak dan raste. Ko smo se domenili, da bi o tem redno poročala koordinacijskemu odboru, smo odrinili v Sesljan. Prostorov nima j n, ker jim učitelj — bivši četniški oficir, nastavljen od ZVU — ne dovoli več uporabljati šole. No, Sesljanci se požvižgajo na to. Pridno vadijo na prostem, prednjačijo pionirji. V Nabrežini smo naleteli na srečo, to se pravi na nekoga, ki pozna položaj v vsem okraju. Na splošno, pravi, gre vse v redu, ponekod odlično in če bi še malo prej začeli, bi znali sedaj že približno toliko kot lani za glavni nastop. ,,Kako pa, ali vas bo dosti?" Tovariš je naredil važen obraz: „Sto". Kaj, samo sto? „Ne. sto procentov več kot lani. Samo telovadcev je precej čez 400, mogoče skoraj 500. Bravo Nabrežinci, ampak vedite, mnogo je še takih, ki vam bodo dali dela. Kržani, smo slišali, so odhudiča — no, sicer bomo šli tako tudi v Križ. Pri Sv. Križu smo se prepričali o resnici, ki kroži o Kržanih in ki po pravici zbuja bojazen tudi pri „močnih". Brž naletimo na družbo, ki nam pove, kar hočemo, Čeprav oni niso ravno „uradni predstavniki". „Boste šli kaj v Trst za 1. maj?" „Če bomo šli? Presneto, ali še mi kam nismo šli? Vsi gremo!" „In telovadba? Ze kaj delate?" „T, kako pa! Pridno gre. Pionirjev in pionirk je kakih 90. Mladincev in mladink nič manj, vsega skupaj pa precej več kot lani." „Kako pa to?" „Kržani se ne pustimo. Hani smo bili med najboljšimi, letos pa smo ujeli, da nas drugod že zdaj prekašajo. No, in mi smo mobilizirali vse." „Pa godbo imate tudi, kajne? Kako močna je?" „Nas'je kakih 20, ampak združili se bomo z Nabrežinci in še s kom, da nas bo okrog 50." „Lepo. In pevci?" x „Pevski zbor se je nekaj ojadal. > ™ nacijskega odbora mora biti izpopolnjen stoodstotno ! Še več: spontani elan naših fizkulturnikov in pevcev mora prekositi vsa pričakovanja širokih demokratičnih množic ! V teh zadnjih dvajsetih dneh pred 1. majem posvetite vso skrb vežbanju in organizaciji. Vsak dan jih je slišati po^ ysej vasi. Takole za dobro partizansko četo jih bo." „Kaj pa vaš stenfias, že kaj piše o maju?" Tukaj pa odgovor ni tako hiter kot povsod doslej. — Evo šibke točke Križanov. Poskrbite, da bo tudi stenčas pomagal spraviti Križ na čim časfnejše mesto. Rečemo vam, Križani so „fejst“ ljudje. Optimisti so, pa ne zaman. Tukaj imate majhen zgled. (Preveč jih ne smemo pohvaliti, če ne nas še pogledali ne bodo več.) Po razbiti cesti pridrdramo na Prosek. Zavijemo na vrt Prosvetnega doma. Kakih deset mladincev se podi za žogo. Hočemo tega ali onega ujeli in kaj vprašati, toda nihče nima časa. Končno smo le uspeli: „Poslušaj dečko! Povedal nam boš kaj, kako bo z vami na prvi maj." ,,V Trst gremo, kaj še ne veš?" me je pogledal postrani. „Pa že kaj znate?" V tem je žoga Zletela čez zid. Nastal je torej neprostovoljen odmor in vsi se zberejo okrog nas. „Ne bojte se za nas. Smo že končali prvo in drugo vajo. če nas je dosti? Seveda, več kot 40. mladink pa še več, okrog 60 jih mora biti." žoga se je vinila in naši prijatelji so nas zapustili. Vsekakor jih ni malo. Pozanimali smo se za njih lansko število, pa je letošnje dokaj večje, že smo hoteli odriniti, pa srečamo še majhnega dečka, ki pride mimo nas: „Ali si ti pionir?" „Sem!" „Koliko pa vas telovadi za 1. maj?" „Vsi!" „Pa koliko je to?" „Ne vem. Od prvega do tretjega razreda vsi." Poslovimo se tudi od Proseka. Pod nami je spet Trst in lepa cesta se vije ob njegovi obali. „Lepa cesta, bos že videl kako lepa", odvrne šofer. In res smo kmalu videli raztrgani asfalt, luknje, debelo kamenje. Eno izmed javnih del ZVU. Baje je stvar stala 26 milijonov, pa jo vrag jemlje še prej ko v enem letu. Odlično gospodarstvo! še nekajkrat krepko zaorjemo po kamenju in kotanjah in spet smo v Trstu. No, in za naše mnenje bi radi vedeli! Berite pod naslovom „Udarniška Istra" in sami si dajte oceno. Mi vam samo pratimo: Le naprej. Vadite in tekmujte, kajti Koprski okraj, ta je od vraga! R. K. Šem na poti skozi Istro in iščem vtisov o pripravah za prvi maj. V Portorožu mi tov. Rupnik pravi: ((Lanskega 1. maja se ni udeležil velikih proslav v Trstu niti en fizkulturnik iz vsega Portoroža in okolice, letos pa j?.h vadi lepo število, in sicer 50 mladincev, 32 mladink, 84 pionirjev, 52 pionirk, 30 pevcev, 12 pevk, a to še ni vse,kajti tudi okolica se pripravlja. Bil bi ostal še dalje z njim, toda čas je odmerjen in avto že meri kilometre proti jugu in po razriti cesti pridrdramo na Titov trg v Buje. Tu mi mladinec - Hrvat pravi: ((Veš, ves dan med trtami ali z motiko, zvečer pa telovadba, vadimo za 1. maj. Vsak drugi večer v telovadnici, precej nas je in število še neprestano Potrebovali bi kako prevozno sredstvo, saj ni važno, kakšno, samo da te hitro kam prepelje.» <(Torej povsod -vadijo in vsak kraj sé pripravlja na 1. maj in lahko rečem, . da .bo ko,-prski okraj prekosil vse druge, samo avto naj nam dajo.» Tako zaktju1’! Pavle svoje poročilo in izgine skozi »portal» koprske telovadnice.-. Ko sem se vračal proti »loži» me dohiti Ogarev. Ogareva pozna ves koprski okraj, a tudi on pozna ves okraj do zadnje vasice, zato ga kar med potjo sprašujem, da’ dopolnim Pavlovo poročilo. Ogarev prepoveduje : »Nova vas je poslala lani za 1. maj trideset pionirjev v Trst, letos pa vadi za fizkulturni nastop 36 pionirjev in 34 mladincev in mladink. Vsak drugi dan imajo vaje, katerih se vedno udeležujejo! Tudi štiridesetčlanski pevski zbor se pridno pripravlja. Godbi iz Sv. Antona in Marezig sta se dogovorili, da se bosta -skupaj učili in bo njihova skupina Stela 50 čla- naraš a. Tu in tam tudi kdo izostane: zima je bila dolga, delo je’zaostalo, toda kljub temu ne bomo napravili kot lansko leto, ko so si šli nekateri Bujčani le ogledat veličastno manifestacijo. Letos se bomo pokazali kot telovadbi in godci. Bodi prepričan, da nam delo na polju ne bo preprečilo priprav za 1. maj, saj je 1. maj tudi naš praznik.» Ko sedimo čez dobro uro pri črni kavi v Ko sem se vračal proti »loži», me dohiti Pavle. Precej shujšan je, pravi, da gara. Vabim ga, naj prisede, toda ne more, nima časa. »Mi di se mi, telovadbo imam.» »Seveda, ti si v tem doma in kot nalašč si mi prišel. Kar povej mi kaj več o tem.» Moral sem kar na hitro popiti kavo in že sva hitela proti telovadnici. Med potjo mi Pavle razlaga in stresa številke kakor iz rokava: ((V Bertokih vežba 60 mladincev in mladink, dvakrat več kot lansko leto, isto'velja za Pobege, kjer telovadi 37 mladine. Tudi Šmarje bo dalo 40 fizkulturnikov, kar je že lepo število in 1’uče jim delajo konkurenco. »In druge vasi ?» ga, vprašam. «Kaj druge vasi, kako naj vem za vse, ko sem privezan na urad in moram povsod peš. nov ! Pravijo, da se bo njihovo igranje slišalo čez ves Trst. Novovaški fizkulturniki so nepo-vedali tekmovanje krkavškim fizkulturni kom, ki po vsem videzu ne bodo zadnji. Enako živo je v Borštu, kjer se pridno pripravlja 51 mladincev in 37 pionirjev. Ti so napovedali tekmovanje sosednim Truškam. Se nekaj iz Nove vasi ! Tu so si člani koordinacijskega odbora napovedali medsebojno tekmovanje, ki obstaja v tem, kdo bo bolje izvedel sirijo nalogo. Ko sva se s šoferjem, na poti v Trst, ustavila na bloku na Škofijah, da nam pregledajo dokumente, nam v strumnem koraku ob petju stare partizanske koračnice pride nasproti lepa skupina deklet ! Takoj sem bil med njimi. « Prihajate od telovadbe, kajne ?» «Da, od telovadbe» »in koliko vas je?» ((Telovadk 30, telovadcev pa samo 12 zaenkrat, To velja samo za Spodnje Škofije, ker na Gornjih Škofijah vadi 14 mladink, mladincev pa ne vemo, koliko». To je rekla vaditeljica in že so jo ubrale dalje. Ponovno je zadonela partizanska koračnica in v oddaljevanju vedno bolj pojemala, dokler je ni preglušilo brnenje našega avtomobila ! TRST SK PRIPRAVLJA V prosvetnem društvu pri Sv. Ivanu je bilo v nedeljo dopoldne izredno živahno, že na hodniku je bilo slišati: ena, dve, tri, štiri in uno, due, tre, quattro . . . Ko sem stopila v telovadnico, me je prevzela pestra slika: na sredi so elegantno telovadile mladinke, ki so prihitele iz vseh okoliških vasi, da ponesejo pridobljeno znanje med svoje tovarišice. Na odru pa so mladinci odločno vihteli roke in iz še neizdelanih vaj je bilo slutiti simbolični pomen gibov, ki naj predstavljajo bodoče kladivarje tižaške u.code. Skozi odprta vrata na verando pa je’ bilo videti marljive voditelje pionirjev in pionirk, ki so s svojimi pripravami za 1. mgj še najbolj napredovali — pa saj ni čuda; k vztrajnosti so jih predvsem prisilili marljivi in navdušeni pionirčki. Ti naj bodo za zgled mladini, ki se po nekaterih krajih, kot na primer v Mačkovljah še do danes ni vključila v priprave za naš veliki praznik. Kaj čakate tudi mladinke in mladinci v Lonjerju, Podlonjcrju in pri Sv. Ivanu? Poglejte si pionirske družine v svojih krajih, ki so že en mesec pred 1. majem nastopile na odru! Ne smemo pa biti krivični! Mladinke in mladinci v Ricmanjih. Boljuncu, Dolini in Borštu, ki so se že lansko leto odlikovali, hočejo bili tudi letos na prvem mestu. Vsak večer prihajajo v telovadnico in njihove vrste se neprestano množe. Tudi telovadna družina pri Sv. Ani je letos številčno precej napredovala. Vasi iz Brega naj se pa zavedajo, da imajo hude tekmece v Miljskem okraju, zlasti I. sektor, ki vadi v Ciamporah, zna odnesti prvenstvo. Mladinke in mladinci, pionirke in pionirji, še je čas, da se pridružite velikim pripravam za našo manifestacijo. Zavedajte se, da moramo 1. maja, na praznik dela pokazati, da vrste naprednih sil na Svobodnem tržaškem ozemlju rastejo In da jih nobena sila ne bo mogla v napredovanju ovirati! *=~~ E==E 'im m ""mi rrr _T- l, = il m llliii, dii m = m "1 II ^r.—rržh "'"■ili..- i r~£--= * : ili 'fl ,1111111 11r «'iii - ^ Ih, .s, L : =f2- r® 11 ■a ■w^ -■~É=* POMLAD, VELIKA NOC, PIRHI Kmalu po naselitvi Slovencev na sedanjem ozemlju je pričela groziti starim slovenskim običajem, ki so temeljili v poganskem verovanju, zmagalo krščanstvo, a zmaga ni bila ščini velja še danes: rumen —; rdeč no. Neukemu, ne lahka ne popolna. Brez dvoma je (n. pr» lice rumeno). Pri „pisankah' obdarovanemu a z zdravo pametjo slovenskemu kmeč- zdaj ta. zdaj oni tekmec moral podleči, še bolj pogostoma pa je pri-,, . bajalo do kompromisov. Le tako si nestutena nevarnost - krščanstvo m Iahko ra2l0Žim0i zakaJ pod krščan- krSčansko bbredje. Med dvema tako skQ plastj0 slovenskih ljudskih ohi-različnima svetovoma se je vnela čajev še danes srečujemo prvine, ki borba, ki je v ostrejii obliki trajala s krščanstvom niso v zvezi ter včasih lag, čeprav je dandanes nekoliko ne- in „pisanicah*' pomislimo samo, ka- kemu ljudstvu so bile take in poko pravimo na gornjem Krasu o dobne razlage od vsega početka tuje črnini, ko pričenja dobivati barvo: in jih zato nikoli ni sprejelo za svoje. „grozdje se piše‘\ to je: postaja rdeče. Koren pir(h) z raznimi izpeljankami pa sploh ne trpi drugih raz kakih tri sto let, od 9. do 12. stoletja in še dalje. Res je na koncu kar očitno kažejo svoj poganski iz- m i jasen. „Pirhati* -- rdeče barvati jajca; „pirhast“ rdečkast; „pir- ha", „pirhana" — krava ali koza, .pirh,, pa vol z rdečimi lisami ali Rdečkasto dlako. „Pirhaste ovce in 'oze" srečamo že v 16. stoletju pri iašem protestantskem piscu Dalmatinu; ostale oblike je našel pred 70. Ob zaključku na kratko povzemam glavne misli: Velika noč in drugi krčanski praz niki pomladne dobe vaino čuvajo v svojem okrilju mnogo pomladnih običajev naših poganskih pradedov. Običaj pisanja jajc je brez dvoma starejši kakor praznovanje krščanske velike noči. Pirh — rdeče jajce — in njegov (danes pozabljeni) obredni pomen ni v neposredni zvezi s Beneškoslovensbi pirhi z rastlinskimi IfiOtjvi leti na Primorskem Fran Erjavec, krščanstvom. Pirh kot ljubavno ve-Poleg teh bi opozoril na priimek žilo zelo spominja na preteklost, a Pirih" ki je precej razširjen v Po- je hkrati porok, da te nu običaju ne Risbe bo še zlepa bila „dvanajsta ura". Opomba: Upodobljeni pirhi so H e n c * kos lo ve ns ki pirhi z Živalskimi motivi Izvor današnjih običajev .#% H iW sočju. zlasti okrog Kanala, ter je včasih bil brez dvoma le vzdevek za človeka z rdečimi lasmi. Zveza med pirhom in rdečo barvo seveda ni slučajna ali samo lokalnega značaja. To nam potrjujejo Čehi in Slovaki z nazivom *„kraslice", Rusi pa z nazivi „krašenka", „krasnoje jal-čko" i. p. krasa — rdeča barva, kra-snij rdeč). Iz tega, kar smo povedali, lahko že izluščimo nekaj važnih zakljuČ- Naši davni predniki so se prav ta- Gorici na veliko soboto zjutraj a kov. Pirhi so doma na celokupnem ko kot’ mi dandanes veselili vrača- hruščem in truščem vlekli „venge" slovanskem etničnem področju. Na- joče se sončne toplote, zelenja, cvet- (verige z ognjišča) prat k reki VI- zi v „pisanka" je skupen nekaterim ja, splošnega prebujenja prirode. Za pavi? Kaj pa razne obredne jedi slovanskim narodom, katerih ozem- to prehodno letno dobo se je na recimo „Iulj“, živca ali žoiica. „me- Ija se med seboj dotikajo. To kaže skrajnem zapadnem robu slovenstva, nihi“. pirhi, itd.? V kakšni zvezi » da so Slovani poznali pirhe že preo spominja na ve- ob Teru in Reziji, obdržal do naših krščansko veliko nočjo so le in d,m- sprejemom krščanstva. Zgodovinski Kristusove smrtl na krl- dni prastar naziv „vilazim" ali „vi- Rt- podrobnosti iz sveta slovenskih '».etnološki podatki temu ne naspro- yelika no6 po kole. lažej" (sorodna je koroška „vigred"), ljudskih običajev? čeprav slovenski u.ie.io. a o n. pr. vemo. ca se ai d kih pravmh v posameznih letih ki dobro označuje pomladno „vila- etnografi in folkloristi niso še konč- vana jajca pojavljajo že v starem diskih piavnm v posa ženje, t. j. izhajanje, klitje v pri- neveljavno rešili vseh teh vprašanj Egiptu in v Mezopotamiji. Jajce Je last Etnografskega muzeja v Ljubija- škimi in terskih!* ovenci. ni. Iz beneške Slovenije jih je poslal je izvršil restati* oi Etnografskega pesnik locm Trinko leta 1906. Nabrali muzeja v Ljublj*nl Maksim Gaspari. so mu jjh njegovi dijaki med nađi- Mutičetov Kdaj je bil dan ff % 23. marca, bi se moral opaziti zve- Prvi nizan (21- j(lec* Je bil petek, čer naslednjega dne, da je krajec 15. nizan torej t' Potek, starejši ko 24 ur in - po takratnem dan križanja, 3e. ' na različne dneve, nastaja koledarskem pravilu bi se moral do- štetju v petek ■ aprila leta 30. kateri etan in slednjič ločiti torej tudi 1. nizan na 24. mar- po Kr. iMo širokih mejah (<5d 22. marca do 25. rodi, Življenje na prostem. Stari Slo- je jašno, da naš velikonočni obredni znano kot obredni predmet po vsej aprila) venci so obhajali ' nastop pomladi s krog krije v sebi prvine trojnega zemeljski obli. Povsod je prispodoba vprašanje, "šMmfm wmm mm ^ 15. nizan torej po našem svojemu veselju, obenem pa teli _ .. . . nih sil rodovitnost polju, čredi in so spet ne samo verjetni ampak ženam. Podrobna folklorna razisko- davno dokazani pogosti poganski zarjo na nebu, je pripisoval te vanja bi nam lahko pokazala, da ve- vplivi antičnega sveta; prvine, na- barvi, barvi žrtvene krvi ali obred židovqke velike neka- stale v novejšem času na naših tleh nega ognja, velik pomen. Z rdečimi petek pashe, t. j. židovske velike iz domačih kulturnozgodovinskih po plašči so se ogrinjali kralji in mo ** T“ Po navedbi evangelija se je vršilo križanje pod Poncijem Pilatom na ni bila luna zaradi oblakov vidna, bodoči koledar*^ Po novem * velike noči vsako leto iv««j o v. ~ -—. — -c------------—--jr so izra- nicah se je določil z veliko verjet- čunali, na dan krila» če je že ve-• * * • • - - - dan ** aPrila. nostjo> 24. marec kot prvi nizan. liki petek na lika noč, jurjevo, binkošti in teri clrugi naši pomladni prazniki hranijo precej potez pomladnih slo- g°jev* bodisi pod vplivom krščan vesnosti iz časov, preden so Sloven- stva, bodisi neodvisno od njega Rad ci sprejeli krščanstvo. Velika noč je najpomembnejši praznik v cerkvenem letu. Dolgotrajna priprava v obliki posta ter raznovrstni obredi, zlasti zadnji teden pred praznikom, dajejo veliki noči poseben značaj. Bolj kot abstraktni nauki pa je od nekdaj Vplivala na preprosto ljudstvo dramatičnost trpljenja, smrti in vstajenja Kristusovega. Vendar pa je človek ostal zahteven: tudi od krščanskega boga, prav kakor prej od prirodnih božanstev, si želi stvarnih dobrin, čeprav le v obliki blagoslova. Cvetnonedelj- bi tudi s konkretnimi primeri podkrepil gornje trditve, pa mi čas In prostor komaj dopuščata, da neko 'ko osvetlim velikonočni običaj piša n i a jajc. Pirhi, pirhi... odkod to ime? Poglejmo najprej, če nam že ljudski nazivi pojasnijo predmet in nje noči. Iz rimske zgodovine je znano, gotci. Pri Slovanih ie v rdečem obla- da je bil Poncij Pilat v letih 26 do čilu nevesta sprejemala ženina (na 36 po Kr. prokurator v Siriji. S tem Tolminskem še v 14. stoletju, na Ru- smo dobili desetletno dobo, v kateri skem pa do zadnjega časa). Obe ti se je moral vršiti dogodek. Druge prvini — jajce in rdeča barva se podatke nam dajejo evangelij sv. Ja-rkladno družita v pirhu, ki tako do- neza in rjmski viri (Dio Kasij). Dio biva še večji obredni pomen. Kasij je bil zgodovinar in je spisal To seveda velja za preteklost. Dan- rimsko zgodovino do leta 229. po Kr današnji so pirhi postali skoro pov- , . . . , , . . z , V drugem odstavku navedenega sod predmet zabave za otroke. Pra- , A .. . . T .» .... * evangeli a stoji, ko se je Jezus prvič vi no znajo ceniti pirhe edino še /a- h, . ___„m ‘ ^ . . . mudil v Jeruzalemu: „Ta tempelj je ljubljenci, ki si jih medsebojno iz- * , . . . , menjujejo na veliko noč. velikonofi- bi! dograjen v 46 letih in ti ga ioni ponedeljek ali belo nedeljo Pirh fieš postaviti v ti eh dneh Za etek kot liubavno vezilo je pomemben S-adnje templja so ugo ov, , po r.m-tudi zato, ker 1e vedno narekoval ***» /«odovinr.kih zapiskih. Graditi izdelovalcu posebno pozornost. Tako so ga začeli pozimi 20-19 pred Kr. je ljudska ornamentika našla pot Torej je moral biti Jezus prvič v ske butare, obhodi na veliki petek gov pomen. Velikonočna jajca ime- tud. do irhov Na pil.hih srečujemo Jeruzalemu 46 let pozneje, torej in ob „vstajenju", ogenj na velik.J nujemo Slovenci različno: „pisanice" soboto zjutraj, blagoslov jedi in dru- v Beli Krajini, „pisanke" na Koro iste ali podobne like kot na veze- letih 27 in 28 po Kr. Javno delovanje ninah. na keramiki in na najrazlič- Kristusovo je po izročilu trajalo dve ga dejanja v velikonočnem obrednem škem, okrog Maribora, na Goričkem ne1ših izdelkih človeških rok v vseh leti in nekaj mesecev ali tri leta in krogu nam pričajo, da prihaja vse- in drugod, „rumenjače" okrog Fra- dobah kuUurnega razvoja, tja do nekaj' mesecev. Na žalost imamo lej in povsod do izraza skrb za zdrav- ma, „remenice" in „remenke1* v Pre*- prazgodovjnskih časov. Načini okra- opraviti tu z netočnostjo enega leta. je, vsakdanji kruh, dom, gospodar- murju, „pirhi" v osrednjih in zanatstvo. Res. marsikaj predpisuje 1 cer- nih predelih naše domovine. Izraz kvena liturgika sama, a nam ne gre „pisanke" in „pisanice" se pojavlja predvsem za izvor nekega*obrednega tudi drugod med Slovani na jugu, dejanja, ampak za način, kako Je severu in vzhodu: pri Hrvatih, ns naš človek dojemal to in ono, kaj Poljskem in v Ukrajini. Na Sloven- ševan.ia pirhov so kajpak mnogovrstni. Med najstarejše in nalbolj piimitivne tehnike štejemo barvanje z domačimi rastlinskimi barvami (čebula, žafran, itd.) in „pisanje" oz. risanje z voskom. Staro je tudi rez- Prištejmo dobo javnega delovanja, torej dve leti, oziroma tri leta k letu 27, oziroma k letu 28 po Kr. pa dobimo, da se je dogodilo križanje v enem izmed let 29, 30 in 31. V enem si je pri tem mislil, pod kakšnimi skem je menda najbolj razširjen na- ,janje z nožjčkom ali kakim drugim izmed te trojice se mora izpolniti po pogoji so nastajale prazne vere In ziv „pirh" (pivih, piruh, pireh). Pod- ORtrim predmetom po že pobarvam evangeliju sv. Janeza pogoj, da pade podobno. Cerkev n. pr. nikoli ni rek- črtati pa je treba takoj, da nam vsa la našemu kmetu, da je ravno na doslej znana slovenska Imena govo- veliki petek dobro prvič zapreči vo- re o tem, kako je velikonočno jajce liče. Tudi o tem, da bo slaba letina, nerazdružljivo povezano z rdečo bar- če na veliki petek dežuje, cerkvene vo. Pri „rumenjačah", „remenicah* knjige molčijo. Dalje, od kod na- in „vemenkah" moramo pač upošte- vada, da so svoiečasno v Mirnu vati starinski pomen, ki v srbohrva- m Živalski motivi za bcneškoslovenske pirh^ ostrim predmetom po - oir_ [3 nizan (nizan je ime židovskemu hov ki' /ih vidimo v priloženih po- mesecu), t.j. začetek pashe, na petek, dobah). Iz obn<>ve židovskega koledarja do- Med ljudstvom so bili pirhi vse- ženemo, da izpolnjuje omenjeni po-kakor tako ukoreninjeni, da jih kr- goj treh let. namreč 29, 3» in 31 po ščanstvo ni moglo enostavno iztre- Kr., edino le leto 30 Začetke mese-bili, temveč jih je raje skušalo pri- cev v starem židovskem koledarju legniti v svoje idejno območje. Na so določali po luninih izpremembah, podlagi krščanske velikonočne sim- in sicer po prvi prikazni ozkega lu-bolike je razglabljanju vdani pravo- ninega krajca po mlaju. Mlaj je bil slavni vzhod iskal v jajcu dvojno 22. marca leta 30. po Kr. ob 20. uri vsebino — rumenjakom in beljakom in 21 minut. 23. marca 30. leta je — podobo Kristusove dvojne narave, zašlo sonce v Jeruzalemu ob 1*. uri božje in človeške. Na katoliškem za- in 15 minut. Luna je bila tedaj stara nadu pa so v jajcu med drugim vi- 22 ur. Ker je v krajih ob Sredozem-deli božji grob. v katerem ie Kri- skem morju ozračje jasno, je verjet-stus ležal 3 dni. nato pa vstal od no, da je bil lunin krajec kljub nje-mrtvih in razbil pokrov-Iuoino. Nam ni majhni starosti viden 23. marca, se to zde slej ko prej duhovite do- Po določilih je bil naslednji dan prvi mislice. a v prejšnjih časih so od dan novega meseca nizana. Po na- v^akdanjega dogajanja odmaknjeni šem štetju je bil to torej 24. marec. ..učeni" ljudje jemali to povsem res- te pa lunin krajec še ni bil viden ^CjXyiA-etvui dezelci Tam, kjer se razprostira neizmerna vodna gladina malone nepretrgoma od Južnega do Severnega ledenega morja, so se nekdaj razprostirale velike dežele, ki pa jih je nemirna Zemlja z ljudmi in njihovimi „za večno" zgrajenimi deli zopet potopila. O tem priča nemirna skorja na vseh teh otokih in velika cev, in to je velika, nerazrešljiva uganka, zaradi katere je dobilo že mnogo učenjakov sive lase. Kjer se končuje otok s širokimi rtiči proti odprtemu morju, se razprostirajo obsežne skalne terase, sestavljene Iz ogromnih skal, ki pa jih ne veže nobena malta. Visoke so po 10 metrov, prav toliko široke in okoli 100 množica ognjenikov. Tak otok pa je metrov dolge. Kvadri so poldrag me- tudi mali VELIKONOČNI OTOK, ki je bil in bo menda za večno ostal uganka, posebno v zgodovini človeške kulture. Leži v bližini južnega povratnika in obliva ga toplo morje. Daleč je od obal kulturnih dežel. Od Južne Amerike ga loči nad tri tisoč kilometrov, od Avstralije pa kar sedem tisoč. Celo do najbližjih otokov, z izjemo malega Sala y Gomeza, je po nekaj tisoč kilometrov. Povsod samo voda in voda. Iz nje pa moli otok s strmo obalo, komaj dvajset kilometrov v premeru. Kakor v svarilo davno minulih nemirnih dob mole iz njega trije ognjeni-ški vrhovi. V ostalem pa je zemlja na Velikonočnem otoku rodovitna, saj je nastala iz razpadle lave In vulkanskega groha in pepela, ki hitro razpade v odlično prst. Vlage je dovolj in- otok bi lahko preživljal številno prebivalstvo. Podnebje je tako ugodno, da uspevajo banane in celo sladkorni trs. S tem se prebivalstvo tudi preživlja. Redi pa tudi perutnino in nekoliko koz, ki omogočajo, da bi se razvil gozd. Nekaj tujih priseljencev redi po obširnih pašnikih velike črede goveje živine in ovac. Ta samotni otok so belci zelo pozno odkrili, šele 1. 1722. je admiral Roggeveen slučajno naletel na to zeleno oazo. A hitro so nanj pozabili. šele 1. 1774. ga je kapitan Cook znova našel. Svoje sedanje ime je dobil od prvega raziskovalca, ki je stopil nanj na Velikonočno nedeljo. Kljub osamljenosti sredi Tihega oceana je našel admiral Roggeveen na ter veliki. Na teh terasah stoje še dandanes veliki podstavki, na katerih so stali nekoč orjaški kipi ljudi. Nekateri so kar do 12 metrov visoki, a dandanes leže vsi križem po terasi in pod njo. Kdo jih je razmetal? Polinezije!, ki so se priselili, gotovo ne, ker nimajo nobenega orodja, ki bi jim omogočilo tako tež- ustvarjali tako silne kipe? Koga so ko delo. Morda je storil to potres, ti kipi predstavljali? Zakaj so jih Gotovega nihče ne more povedati, postavili? Kam je izginil narod? Kaj še manj pa kdo jih je naredil in za- se je z njim zgodilo, da o njem ni kaj. Izklesane glave so iz sivega vul- ostalo nobenega sledu, da nihče o kanskega kamenja, ki se nahaja na* njem ničesar ne ve? Niti grobov ni, vzhodni strani otoka. In to je zopet ki bi kaj povedali o teh davnih Iju-uganka. Kako so mogli prepeljati deh. Le Tihi oceean valovi kakor VSTAJENJE ogromne skale z ene strani otoka na drugo, ko ni niti cest niti niso poznali voza in večjih čolnov? Zani- nekdaj okoli tega čudnega otoka, kjer je nekoč vzcvetelo bujno življenje — in zopet ugasnilo. Velika noč je eden glavnih praznikov krščanske vere, posvečen spominu na Vstajenje Gospodovo. Njegov značaj je radost in veselje. To je najstarejši krščanski praznik, je temelj in izhodišče vseh premičnih praznikov cerkvenega leta. Od leta 200 po Kr je bil najpriljubljenejši in tako rekoč oficielni dan za krste. Po nekaterih srednjeveških listinah se je začelo leto z veliko nočjo. Noč pred praznikom so prvi mu, po 84. letnem krogu, v Aleksandriji in na Vzhodu pa po Meton-skem 19. letnem krogu. Oba kroga sta se pa strogo držala dotedanjega pravila, da pade velika noč na nedeljo po prvem pomladanskem ičipu. šele'na prvem koncilu v Nieeji leta 325. se je zadeva dokončno uredila. Koncil je sklical cesar Konstantin Veliki. Udeležilo se ga je 3)8 škofov. Da se izračuna dan praznika, treba 3. rimsko številko in 4 nedeljsko krščanski dobi prebdeli verniki skup- črko. Ta procedura je bila že večno s svojimi svečeniki, prepevajoč krat pojasnjena po raznih koledar-psalme. Ta noč je najstarejša vseh upoštevati: 1, zlato število, 2. epakta, Rastlinski motivi m beneSkoslovensk e pirhe mivo je, da so glave vseh kipov na vrhu ploščato obsekane, da bi se mogle nanje položiti krone. In več takih kron, izklesanih iz rdečkastega ognjeniškega kamna leži še dandanes v kraterju nekega vulkana. Zdi se, da so že izklesane krone bile pri-oloku okoli 3000 prebivalcev. Kakor pravljene za prevoz. Ena od njih le ostali Polinezijci so se tudi ti odli- kovali s svojo preprostostjo, lepo rastjo in primitivnim življenjem. Kar so potrebovali, jim je dajala bogata priroda otoka. Ni jim bilo treba niti orodja niti obleke. Mnogo rodov še ni moglo bivati na tem otoku, ker po njihovem lastnem pripovedovanju, so prišli na otok iz Tubuaj otokov. Težko pa si moremo misliti potovanje celih rodov preko tisoče kilometrov in to v bornih kanujih! Koliko jih je moralo poginiti od že- iz kvadrov, ki so približn0 cn me_ je m lakote in koliko jih je poto- ter debeli in tako odlično sestavlje-mlo v viharjih, preden so ostali do- „j, da ne potrebujejo malte! Sjene speli do cilja! In še to; kako so iz- so na notranji strani pokrite s izredno velika in meri nad tri metre v premeru! Druga nerešena uganka na tem otoku so stavbe iz lepo izklesanih kamenitih kvadrov. Stoje seveda le še ostanki, a še tisti ostanki pričajo o dokaj veliki stavbarski umetnosti pa tudi o velikem trudu in tehnič- T . T . ,r. “ dviganjem obeliska z žerjavi je bila vigilij, ki jih omenja že cerkveni pisatelj Tertulijan okoli leta 200 po Kr. Okoli leta 800 so se začele velikonočne slavnosti v Rimu že na veliko soboto, in sicer popoldne in zvečer, proti koncu srednjega veka pa že zjutraj. Ob tem času opazujemo vse polno velikonočnih šeg in navad, ki izražajo vse veselje, da sta minili dolga postna doba in čas pokore. Igrali so smešne igre in od 15 stoletja do novejšega časa je sladil duhovnik svojo velikonočno pridigo s smešnimi pripovedkami, ki so pa vse vse-Si^s* V- ?F®*’.ce l®85 .bovale moralno jedro. Sledile so raz- košne gostije, ki so tu pa tam pre- jih. Najboljša velikonočna kupčija -1590) je dal postaviti pred vatikan- nih sposobnostih neznancev, ki so gradili te zidove. Ena izmed hiš Je trideset metrov dolga in okoli 7 me- ško palačo znameniti, 31 m visoki, koračile dostojno mejo tako, da jih iz enega kosa izklesani obelisk. Med je morala cerkev večkrat prepoveda-Uviganjem obeliska z žerjavi je bila jt, že tedaj je bilo v navadi blago-.sirogo zabranjena vsaka glasna be- stavljanje kruha, posebno pa pirhov, seda in to pod smrtno kaznijo. Že so ponekod, posebno v Italiji, se blago- trov široka. Stene pa so sestavljene c,elova’i žerjavi, vrvi so se napele, slavljajo na veliko soboto hiše. J nenadoma se je pa delo ustavilo, obelisk se ni premaknil niti za las. V tem opasnem trenutku Je zavpil nekdo; „Zmočite vrvi! Acqua alle Maólo itn MX Da je maslo mnogo, mnogo miajše od sira, je najbiž malo komu znano. Medtem ko je dobil sir v Memlu celo bronasti kip, se je maslo šele proti sredi n. stoletja polagoma uveljavljalo. Da se mu je povišala trpež-nost, so maslo solili in mu odstranjevali s topljenjem vodne sestavine. Zaradi tega je bilo uživanje masla v postu prepovedalo, kar ti bilo baš prijetno tik pred velokonočniinl prazniki. Dva nemška kneza sta leta 1491. prosila papeža Inocenctja Vlil. (14*4—1492), naj razveljavi prepoved. Tej prošnji je papež ugodil z razlogom, ker ne rasejo v Nemčiji olj- ke in ker je olje iz repnega semena Veliko noč sta obhajala tako Vzhod nezdravo. Za to odvezo pa je moral plačati vsak državljan določen ane- po- vedeli za samotni otok? Kako so se končnimi kamenitimi ploščami in po- funi!“ Mojster je uvidel primernost mogli orientirati brez vseh sredstev, da so točno prispeli na tako majhen košček zemlje sredi sitnega oceana? Nekoliko stoletij je narod živel v miru. Kljub oddaljenosti od Amerike pa jih je ravno od tam zadela slikane z geometričnimi podobami In nasveta, dal je zmočiti vrvi, dviga-siikami živali. Zanimive so strehe, “i6 se ie nadaljevalo in kmalu je ki so tudi iz ploščatih skal, ki se- stal obelisk pokoncu. Toda kdo je gajo v stopnjah vedno bolj navzno- bil nesrečnež, ki se je predrznil kljub ter toliko časa, da puste v strehi najstrožji prepovedi pretrgati splošni luknjo, okoli poldrug meter veliko, molk? Takoj so drzneža prijeli. Bil kakor Zapad od apostolskih časov dalje, gotovo pa od papeža Siksta I. (115—123) na nedeljo po židovski veliki noči. Proti sredini tretjega stoletja se niso ozirali več na židovski praznik, izračunali so veliko noč, in sicer za časa nicejskega koncila v Ri- sek. Četrti del teh vplačil je bil namenjen za obnovitev cerkve v Frei-burgu, ki je bila pred kratkim zgorela. ie dolgo se Je govorilo’ med ljudstvom, da je bila stolnica v Frei-burgu zgrajena z maslom. nesreča. Celo v novi dobi belega člo- velo vklesanih figur in znamenj, •'* mlat* mornar, Bresca po imenu, kt so morda pisava nepoznanega na- 3.6 74 7 Azerbajdžanska SSR (4) 3.2 86 8 Litovska SSR (14) 3.0 05 9 Moldavska SSR (13) ' 2.4 34 10 Latvijska SSR (15) 2.0 65 11 Kirgiška SSR (11) 1.5 201 12 Tadžiškn SSR (9) 1.5 142 13 Armenska SSR (6> 1.3 30 14 Turkmenska SSR (7) 1.3 485 15 Estonska SSR (16) 1.1 46 16 Karelo-Finska SSR (12) 0.5 192 km1 ozemlja, na katerem je živelo leta 1939 okrog osem in pol milijonov ljudi. Središče države se je tako pomaknilo močno (za skoraj 200 kilometrov) proti zapadu. Poljska je postala močna, trdna in enotna, res prava d°movina poljskega naroda. Z vsem poletom, kakor so ga zmožne le države z ljudsko oblastjo, se je lotila Poljska naseljevanja svojih zapadnih pokrajin, iz katerih so Nemci deloma že sami odšli, deloma pa jih zdaj preseljujejo. Ob štetju 14. H. 1946 jih je bilo še 2.300.00, ob novem letu 1947 pa samo še 450.000. Približno en milijon Poljakov je živelo že prej v zapadnih pokrajinah ; neprestano prihajajo novi naseljenci iz vseh delov Poljske; sem prihajajo Poljaki, ki so se v skladu s pogodbo o zamenjavi prebivalstva odselili z ozemlja, ki je pripadlo Sovjetski zvezi, pa Poljaki, ki se vračajo domov iz najrazličnejših delov Evrope in ostalega sveta. Med drugimi je prišlo sem tudi 3000 poljskih družin iz B°sne, katerih prednike je bila nekdanja avstrijska vlada tam naselila pred 75 leti. Število Poljakov na zapadnem ozemlju torej neprestano narašča: ob štetju februarja 1946 jih je bilo 2.700.000, 1. novembra pa že 4.400.000. Danes je tudi ta številka že zastarela. Vsa Poljska meri zdaj 311. 344 km1. 14 II. 1946 je štela 23.622.334 prebivalcev ; kakor pa smo videli, se je ta številka do danes že v marsičem spremenila. Naša domovina Juooslavija Prebivalstvo je podano po stanju leta 1939, toda z upoštevanjem ozemeljskih izprememb: toliko je torej živelo ljudi leta 1939 y posameznih zveznih republikah na ozemlju, kakor ga ima Sovjetska zveza danes. Nova Poljska Razen za Sovjetsko zvezo, kjer je ljudstvo žs v veliki oktobrski revoluciji prevzelo oblast v svoje roke, je za vse slovanske države največja sprememba vojnega časa v tem, da so bili odstranjeni reakcionarni režimi in da je zavladala v njih napredna demokracija. Od vsen je najbolj spremenila svojo obliko in značaj Poljska. Predvojna Poljska je merila 388.634 km’ s 34.800.000 prebivalcev. Toda skoraj polovica tega ozemlja je bila naseljena z nepoljskim, pretežno beloruskim in ukrajinskim prebivalstvom, ki je prišlo v meje poljske države proti svoji volji in so ga reakcionarne vlade panske Poljske neprestano zatirale. Te zemlje so se že lela 1939 vrnile v sklop Sovjetske zveze. Nova Poljska je opustila nesrečno politiko nekdanjih poljskih vlad ; demokratična vlada je sklenila s Sovjetsko zvezo mejno pogodbo na podlagi narodnostne meje (opiraje se na tako imenovano Curzonovo črto). Na ta način je prišlo v Sovjetsko zvezo 180.000 km1 bivše poljske države. Nova Poljska pa se je povečala na zapadu s starodavno poljsko zemljo, z ozemljem do Odre in Nise, ki ga je berlinska konferenca velikih treh postavila pod upravo Poljske in obenem določila, da se nemško prebivalstvo s tega ozemlia preseli. Na ta način je dobila Poljska 102.853 LR Makedonija LR Crna gora 949.958 26.494 360.014 13-839 ž ■ Moskva Tretja po velikosti je Federativna ljudska republika Jugoslavija. Njeno ozemlje se je povečalo p° določbah mirovne pogodbe z Italijo, do-čim vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje še ni rešeno. Pred vojno je merila Jugoslavija 247.542 km1 in je imela po zadnjem štetju leta 1931 13.934.038 ljudi. Danes meri približno 255.000 km1 in šteje približno 15.500.000 prebivalcev — toda to številko je treba smatrati za zelo približno, saj se novo štetje doslej še ni vršilo. S preureditvijo na demokratični in federativni podlagi se je Jugoslavija tudi na znotraj temeljito izpremenila. Navedimo tukajle številke za površino in prebivalstvo posameznih federalnih edinic (prebivalstvo po zadnjem ljudskem štetju 1931). Pri Hrvatski in Sloveniji pa je treba upoštevati, da Slovensko Primorje in Istra še nista priračunani, da gre torej za Jugoslavijo v starih mejah. LR Srbija 5.742.878 88.563 od tega: avt. pokr. Vojv. 1.686.889 22.488 avt. obl. Kosmet 552.061 10.351 LR Hrvatska 3.413.305 52.539 LR Slovenija 1.144.298 16.229 LR Bosna in Hercegovina 2.323.555 51.064 .v.-.-.v,\v.-.;.v.;.v.v.;.y.v.v.y.\;.v.\v.v,;.;.;.v.\ .v.v.sv.v.v \y.v.v. . ..,. Češkoslovaška srce Evrope Naslednja država po velikosti, Češkoslovaška, je merila pred v°jno (pred letom 1938) 140.508 km1 in štela leta 1930 14.004.179 prebivalcev. Med temi pa je bilo 3.300.000 Nemcev in 500.000 Madžarov. Državna površina se je spremenila z odstopom Zakarpatske Ukrajine Sovjetski zvezi, o čemer smo že zgoraj govorili, pa z neznatno spremembo madžarsko - češkoslovaške meje v češkoslovaško korist (tri vasi pri Bratislavi). Ni še rešeno vprašanje končne meje z Avstrijo in Nemčijo Češkoslovaška zahteva neznatne mejne korekture —, pa tudi s Poljsko se bodo še uredila nekatera sporna mejna vprašanja, in sicer v roku dveh let, kakor je bilo sklenjeno ob podpisu češk°slovaške-poljske pogodbe pred nedavnim. Kar se tiče sprememb v številu prebivalstva je pomembno to, da je sklenila češkoslovaška vlada izseliti iz države Nemce in Madžare, razen tistih, ki so bili med vojno protifašistično usmerjeni. Ta sklep je tudi že izvršila, razen kar se tiče Madžarov, ker madžarska vlada zavira pogajanja o izmenjavi prebivalstva. Današnja Ceškoslova-ka meri torej približno 128.000 km1 in šteje 12.300.000 prebivalcev (1. L 1947). Med temi je Nemcev še 250.000, Madžarov pa 200.000. Padec v številu prebivalstva je torej predvsem posledica preselitve pripadnikov teh dveh narodnosti, češko in slovaško prebivalstvo pa je po številu v času 1930—1947 napredovalo. Najmanjši ud Bolgarija je po obsegu in prebivalstvu najmanjša slovanska država. Pred vojno je merila 103.300 km1 s 6.078.000 prebivalcev (1934). Leta 1940 ji je Romunija vrnila Južn" Dobru-džo, bolgarsko deželo, ki jo je bila od nje odtrgala leta 1913, ob drugi balkanski vojni. Mirovna pogodba je potrdila meje iz leta 1940. Tako torej meri Bolgarija zdaj 111.000 km1 in ima po ljudskem štetju, ki se je vršilo 31. XII. 1946, torej pred nekaj meseci, 7.020.863 prebivalcev. Vasilij Melik Kijev seee Ukv ajme ZNANSTVENE ZANIMIVOSTI ^ ZNANSTVENE ZANIMIVOSTI * ZNANSTVENE ZANIMIVO ATOMSKA ENERGIJA Sloviti francoski uienjak prof. Jo-UoUCurie, ravnatelj francoske drlav-ne komisije za atomsko energijo je napisal za »Daily Workera llanek, v katerem odločno protestira proti nazivanju, da se uspehi znanstvenega dela pri raziskovanju atomske energije smejo smatrati za vojno tajno. ,,Znanstveni izsledki so temelj ljudskega napredka", p$e prof. Joliot-Curie. V sodobnem svetu so bila znanstvena raziskovanja skupna dobrina, s katero so prosto razpolagali učenjaki in strokovnjaki. Ta skupna dobrina je ustvarjala solidarnost vsega sveta in podpirala duh mednarodne vzajemnosti. Vem n. pr., da sem dosegel gotove uspehe, ker sem se Šolal pri mr. RuSierfordu, Nielsu Bohru in Hannu, da ne omenjam Se svojih francoskih tov. pa Se angleških, amerikanskih. italijanskih in drugih učenjakov, avedam se, da jim dolgujem hvaležnost, po drugi strani pa je moje delo omogočilo nadaljeva-vanje dela angleških in ameriških znanstvenikov, ki napredujejo po poti, ki se mjo jaz izkrčil. Za zelo nevarno pa smatram stališče, katerega so v zadnjih razgovorih zavzele ameriške Zedinjene države *i> pogledu tajne uspehov atomskih raziskovani. To ni nič drugega kakor sredstvo grožnje in strahovanja, pravi prof. Joliot-Gurie. Ce bi kak drug narod zadržal tajno uspehov s področja znanosti o atomih, bi kaj takega onemogočilo sodelovanje strokovnjakov, ki so se dolgo mučim s tem vprašanjem in bi radi nadaljevali tam, kjer so ostali drugi. C e bi sprejeli načelo tajne, ne bi imeli nikakega tlizloga, da se ta princip ne razSiri na vsa področja znanosti. Kemija, elektrotehnika, medicina, biologija in celo astronomija razpolagajo z odkritji. ki vplivajo na življenjske pogoje človeka ter se dajo izrabiti kot važni pripomočki v ekonomiji prav tako kakor v vojni. Ako se tajna razSiri Se na te znastvene panoge, je napredek civilizacije zadržan, mogoče celo zavrt. Prepričan sem, da se bodo znanstvene ustanove vseh dežel uprle tej tendenci in se zavzele za to, da se omogoči čim širše obravnavanje vseh znanstvenih odkritij. Posledica takšne tajne bi bila tekma v znanstvenih vojnih pripomočkih, nadaljuje prof. Joliot - Curie. Atomska energija ne bi več služila napredku civilizacije, marveč njenemu ugonabljanju. Ce bi se, kar pa smatram za nemogoče, dve velesili sporazumeli o monopolu na tajno orožje. Z razvojem takšne vrste orož-podvizali, da bi zaradi samoobrambe odkrile Se strašnejše in zahrbtnejse orožje. Z razvojem, takšne vrste orožja bi vojna mogla ostati tajna, ia ljudje ne bi niti vedeli, kdaj se je začela. V bodočnosti bi se utegnilo primeriti, da bi država, ki bi razpolagala s stotino atomskih bomb ter bi se zaradi tega počutila varno, po svojih statističarjih razglasila: ,, V zadnjih petih letih se je število porodov iz strahu v osrednjem delu države tako povečalo, da ne pride na šest porodov niti en normalen porod. V pristaniščih se je število požarov podeseterilo, vdor neznanih zajedalcev je uničil žetev, suša v severnih predelih pa je povzročila, da je zemlja osla. la brez električnega loka, ker so hidrocentrale ustavile svoje obratovanje ... Nekaj let bi se torej vodita proti zemlji nenapovedana vojna, ki bi povzročala ogromno škodo in zahtevala ogromne žrtve. Sovražnik pa bi med tem že dosegel odločilno zmago ter si brez boja osvojil zemljo. Preostalo bi mu edino še to, da si podvrže ter uniči tistih sto atomskih bomb, v ka-ter« je bil slepo zaverovan in ki so se izkazale za prav lako veliko iluzijo kakor betonske utrdbe I. 1940. Kar sc tiče francoskih učenjakov, pravi prof. Joliot-Curie, smo mi kljub tajni zmožni sestaviti stroje za proiz- Ivan Polurne Pavic»/ Veliki slovanski naravoslovec vajanje novih radioktivnih elementov in za sproščenje atomske energije v prid človeštvu, kajti Francija je tista država, v kateri se je rodila in razvila znanost o razbijanju atomov. Atomska bomba predstavlja samo eno izmed 'vrste uporab atomske energije. Nadejajmo se, da bo ta najmanj važna za človeštvo. Lahko pa pričakujemo tudi koristne uporabe atomske bombe. Koristi nam lahko v stremljenju, da se spremeni videz zemeljskega površja, da se oblaki preusmerijo ter izzovejo dež nad obširnimi predeli. Prišel bo tudi dan, ko bo mogoče s tem pripomočkom menjati podnebje. Novi radioaktivni elementi bodo kemiji omogočili doseči temperature, ki se ne bodo prav nič ločile od toplotnih stopenj m površini sonca. Učenjaki bomo podvzeli vse, kar je v naših močeh, da podpremo mednarodni industrijski in znanstveni razvoj, ki bo omogočil človeku, da pride do boljšega življenja, zaključuje svoja izvajanja prof. Joliot-Curie. Vsem so nam znane zgodbe o srednjeveških čarovnicah, o hudobnih vilah in škratih, ki so imeli moč,, da so spreminjali ljudi v rastline, kamne, zlasti pa živali. 2e pesnik stare Grčije Homer pripoveduje v svojem epu Odiseja, kako je neka očarljiva boginja spremenila svetovnega popotnika in junaka Odiseja ter njegove tovariše v prašiče. Velikokrat smo kot otroci s strahom poslušali pripovedke o čarovnicah, ki jahajo na metlah na Klek in se tam pajdašijo s hudičem, katerega so nam prikazovali kot kozla z repom, biado in rogovi. Tudi zgodbe o ljubavnom napoju, ki so ga varile čarovnice po skalnih duplinah, nam niso tuje. Dandanes take pripovedke vedno bolj izginjajo in mi se samo še čudimo, kako je ljudstvo moglo verjeti takim nemogočim stvarem. Toda te zgodbe niso brez vsake osnove. Nikoli niso sicer živele kake čarovnice, ki bi bile sposobne čarati, spreminjati ljudi v živali ali jahati na metlah po zraku. Toda resnica je da je bilo v srednjem veku močno razširjeno kuhanje omamnih pijač iz rastlin. Po uživanju takih pijač pa so ljudje srednjega veka v mislih doživljali ali, lahko rečemo, sanjali, o vseh mogočih podobnih dogodivščinah. Ker so bile v srednjem veku še zelo razširjene pripovedke o čarovnicah, škratih in vilah, v katere je ljudstvo verovalo, jih hotelo videti in spoznati, je popolnoma razumljivo, da so preprosti ljudje v sanjah doživljali to, kar so slišali v zgodbah in kar so želeli spoznati. Taka mamila in opojne pijače so prirodo poznavajoči ljudje pripravljali iz posebnih, navadno strupenih rastlin. Vse take rastline tvorijo posebno skupino in imenujemo jih solanaceje ali po naše iaz-hudniki, ker nam razhudijo kri. Mazilo, pripravljeno iz teh rastlin omami tistega, ki se z njim namaže, ga uspava in mu v tem stanju povzroči bujne sanje, v katerih se počuti kot v blaženosti. Isto povzroča tučH kajenje listov teh rastlin ali pijača iz njih. V tem tiči bistvo vseh srednjeveških zgodb o čarovnicah in ljubavnih napojih. Rastlinstvo poznavajo-joče ženščine so iz teh rastlin pripravljale mazila, se same mazale z njimi ter jih prodajale tudi drugim. Na ta način so sebi in drugim pričarale sanje o hudiču, čarovnicah na metlah, o spreminjanju v živali in podobnem, še dandanes se v južni Ameriki ljudje, ki ne premorejo denarja za alkohol, upijanjajo se pa z rastlino, imenovano Toloaki, katero nekateri žvečijo, drugi kade, tretji iz nje pripravljajo čaj ali mazilo. Tako si pričarajo spanec, poln omamnih, navadno ljubezenskih sanj. Tudi Arabci uporabljajo korenine Mandragore, da zaspe, ali pa njene liste polagajo na rane. Znano je tudi, da so prvi kirurgi pri operacijah nesrečnežu dajali piti izvleček Iz teh korenin, da so mu olajšali bolečine. Solanaceje so večinoma strupene Znano je, da se slovanski narodi dolga stoletja niso mogli neovirano kulturno razvijati, ker so jih ogra-žali v samem narodnem obstoju nasilni sosedje z vzhoda in zapada. Kljub temu pa so Slovani podarili človeštvu nemalo mož, ki zavzemajo odločujoč položaj v svetu znanosti in kulture sploh. Odlično mesto ima med njimi Rus Ivan Petrovič Pavlov, po vsem svetu znan in priznan kot eden najvidnejših pionirjev naravoslovja, ki ga pa Slovenci še vse premalo poznamo; zato bo prav, če njegovo delo in uspehe vsaj bežno osvetlimo tudi v „Ljudskem tedniku". I. P. Pavlov se je rodil 27. septembra 1849 v Rjazanu, 200 km južno-vzhodno od Moskve kot sin pravoslavnega popa. Posvetil se je študiju naravoslovja. Po končanih študijih v Rusiji se je še dve leti izpopol- in zdravju škodljive in jih zato uporabljamo le po navodilih zdravnika. Prevelike količine ali prepogosto uporabljanje povzroča začasno slaboumnost ali pa celo trajno blaznost. Sicer so pa te rastline koristne tudi človeštvu. V lekarnah pripravljajo danes iz solanacej zdravila za pomirjenje bolečin, zoper premočno izločanje želodčne kisline in druge bolezni. Znan je zlasti atropin, ki razširi zenice, pospeši bitje srca, ustavi pa delovanje prebavil in izločanje sline. Liste solanacej zvijajo tudi v cigarete zoper astmo. Med te rastline štejemo poleg zobnika, volčje češnje tudi tobak. Zanimivo pa je, da nam nekatere sola-naceje služijo tudi za prehrano. Tako n.pr., uživamo gomolje krompirja. ki spadajo tudi v to skupino, listi in cveti pa vsebujejo strupeno snov. Tudi paradižnik in paprika spadala semkaj, sta pa zelo bogata na vitaminih in zdravju koristna. Nekaj o Velik del lavorik, s katerimi slavimo kirurga, zasluži kemik. Kemik usposablja operaterja, da uporablja nož popolnoma mirno; brez narkoze t. j. omame sl ne moremo predstavljati napredkov moderne kirurgije, ker temelje vsi ti napredki na tem, da se izloči bolečina. Ljudje so se v začetku protivili z rokami in nogami, da bi se jim odvzela bolečina. To je naraven postopek, kazen božja, ki je ne smemo spraviti s sveta, so vpili zdravi ljudje. Bolniki se niso toliko upirali. Vsekakor so morala miniti desetletja, da je zmagala omama. Prvo pobudo, da se je odkrila omama, je dalo kakor pri tolikih odkritjih tudi tu — naključje. Sredi prejšnjega stoletja je opazil nek ameriški zobozdravnik, kako se je mož, ki je bil vdihnil poseben plin, opotekal, padal, se pobiral, poškodoval • se pri vsakem padcu, a ni razodeval pri vseh svojih telesnih poškodbah nobene bolečine. Plin ga je napravil neobčutljivega. Pri iskanju sposobnejših mamil so prišli pozneje do etra Ih do kloroforma. V zadnjih letih se je pridružil obema še plin etilen. Njegov omamljivi učinek so opazili, najprej na — cvetlicah. V rastlinjakih so postajale rastline vedno nekam utrujene, kadar koli so puščale plinske cevi. Botaniki so ugotovili, da je to utrujenost, nekako omamo povzročil etilen, dodan svetilnemu plinu, da ojači njegovo svetilnost. Vsa ta mamila so hlapljiva. Bila bi idealna mamila, če bi obenem ne i opajala. So torej sredstva, ki povzroče stanje, v katerem človek ne postane takoj nezavesten, marveč le zmeden. Ta stopnja razburjenosti, ki je začetek narkoze, ni ravno prl- njeval na univerzah v Nemčiji. Končno je doštudiral še za zdravnika. Obogaten s silnim znanjem je postal univerzitetni profesor v Leningradu (takratnem Petrogradu). Njegova stroka, kateri je posvetil vse svoje življenje in ki jo je tako zelo izpopolnil z lastnimi dognanji pa je bila fiziologija, t. j. znanost, ki proučuje življenjske pojave v organizmu. V tej stroki je dosegel take uspehe, da je po njih upravičeno zaslovel po vsem znanstvenem svetu. Leta 1910. so mu postavili poseben institut za fiziologijo, ki je tudi pozneje ostal najbolje opremljen v Rusiji. L. 1930. so mu zgradili posebno biološko postajo v Koltušah blizu Leningrada za fiziološke študije na raznih živalih, posebno na psu. V avgustu 193». leta je Pavlov predsedoval 15. mednarodnemu kongresu fiziologov v Le-inigradu in Moskvi. Ves potek kongresa je bil pod mogočnim vtisom osebnosti Pavlova, kateremu so Izbrani znanstveniki vsega sveta izrazili svoje občudovanje in spoštovanje. . Ob navdušenem pritrjevanju skoraj 2000 navzočih fiziologov so ga imenovali za „prvaka svetovnih fiziologov". Tako lepega in soglasnega priznanja gotovo ni bil deležen še noben znanstvenik tik pred svojo smrtjo. 2e pol leta kasneje, 27. februarja 1936 je namreč Pavlov umrl Smrt sovjetskega fizika N. PAPtLEKSIJA Dne 3. februarja je umrl v 60. letu svoje dobe znani sovjetski fizik in strokovnjak za radijsko tehniko ZSSR Nikolaj Papaleksi, ki je v Sovjetski zvezi vršil poizkuse z radijskimi oddajami tako, da so njegovi eksperimenti pomenili izhodišče za zgraditev prve radijske postaje v Rusiji. Napravil je načrte za razne merilne aparate. Papaleksi je pripomogel v veliki meri k razvoju ultrakratkih valov ter k razvoju transmisijske energije na velike daljave. Od sovjetske vlade je bil trikrat odlikovan ter je prejel Stalinovo in Mendelje-jevo nagrado. narkozi jetna. Prav tako neprijeten je tudi konec narkoze — maček. Znanstveniki niso mirovali, iskali so boljših sredstev in dobili pred nekaj leti tvarino, ki ne samo opaja, marveč kar naravnost omamlja. Brez predhodne razdraženosti, v kateri se bolnik smeje, glasno govori, neumnosti predava, postane nezavesten. Kakor pri Starih Grkih reka Leta učinkuje ta tekočina, ki izloči vse bolečine tega sveta, samo da se ta tekočina ne pije kakor voda iz reke Lete, da se torej ne uvaja v telo skozi usta, marveč skozi črevo. Aver-tin, tako se Imenuje to novo sredstvo, se vbrizgne v črevo. Količina vbrizgnine se ravna po bolniku; kolikor kilogramov tehta bolnik, toliko decigramov avertina se pomeša v gorko raztopino. Bolnik zaspi, spi kakor otrok, ne bruha, ne čuti nobenih zapletkov v pljučih, bolnik prespi vso bolečino in vpraša kveS-iemu, ko se zbudi, kako to, da se operacija še ni začela. Narkoza skozi črevo bo kmalu prednjačila pred drugimi. Vsa za'deva je še v povojih. Znamenit kirurg se je izrazil; „Ce je kloroform odvzel operaciji bolečine, ji bo odvzel avertin grozo." Pojasnila: kirurg — zdravnik-strokovnjak, ki zdravi z izrezovanjem bolnih udov ali bolnih mest v človeškem telesu operater — ranorezec eter — hlapljiva, vnetljiva tekočina kloroform — oljasta, brezbarvna, hlapljiva tekočina etilen — brezbarven, gorljiv plin posebnega osladnega duha Leta — v grškem bajeslovju reka pozabe v podzemlju za influenco. Zanimivo je, da je še štiri dni prej oddal v tisk svojo zadnjo razpravo. Pavlov je napisal okoli 100 znanstvenih del, ki jih lahko uvrstimo v tri skupine, ki se nanašajo; 1. na srce in krvni obtok, 2. na prebavne organe, 3. na delovanje možganov in čutil. Velika Pavlova zasluga je ugotovitev, od česa je odvisen vpliv živcev na srce. Prav tako je Pavlov izredno hitro umno rešil mnoga vprašanja prebave v živalskem in človeškem organizmu. Da bi dobil čiste prebavne sokove živali, je namreč uvedel metodo fistul, t. j. trajnih odprtin, iz katerih se je cedil prebavni sok v popolnoma neizpramenjénem naravnem stanju. Ogromne uspehe teh poskusov je omogočila čudovita spretnost Pavlova kot operaterja, saj so ga Imenovali največjega eksperimentalnega kirurga v Evropi. Leta 1897. je izšla njegova knjiga „Delo prebavnih žlez", ki je zbudila nejvečjo pozornost. Za ta raziskovanja je prejel Pavlov leta 1904. Nobelovo nagrado za medicino kot prvi nagrajeni fiziolog. Posebne zasluge si je pridobil Pavlov za proučevanje tako imenovanih refleksov. Kaj pomeni „refleks" v fiziologiji? Ce ob topli peči čitamo zanimivo knjigo, pa ge z roko nevede dotaknemo peči, jo hitro umaknemo; če lačni pomislimo na slastno jed, se nam pocedijo sline; če hodimo zamišljeni po cesti, pa .pred nami švigne avto čez cesto, se hitro ustavimo — itd. — vse to, ne da bi na ta dejanja pomislili, oziroma, na nje pomislimo šele takrat, ko smo jih že storili. Vsa ta dejanja, refleksi, se torej vršijo nezavisno od naše volje, torej nezavisno od možganov. Vse te pojave je Pavlov natančno proučil. Najzanimivejša so Pavlova raziskovanja o delovanju možganov. Pred Pavlovim so možganske funkcije proučevali večinoma špekulativno, šele Pavlov se jih je lotil strogo stvarno. Pavlovo delo je bilo tako uspešno zaradi osebnih lastnosti, ki so ga krasile: velika spretnost v eksperimentiranju, posebna zmožnost za koncentracijo mišljenja, neumorna ostra analiza, silna potrpežljivost v raziskovanju. Zanimiva so Pavlova naziranja o človeku, ki jih je izrazil na sprelemu v Puškinovu: človek je najvišji produkt zemlje in prirode, človek Je najnatančnejši sistem. Zato, da more človek uživati zaklade prirode, je dolžan bi« zdrav, močan in pameten. Njegov osebni odnos do znanstvenega dela se nam najlepše razkrije v njegovem čudovitem pismu mladini leta 1935., ki je pravi „avtoportret, zapisan v obliki .zapovedi', ki bo služil za vodilno nit stotisočem mladih sovjetskih znanstvenikov." — Evo, kaj svetuje Pavlov mlademu pokolenju znanstvenikov Sovjetske zveze (v izvlečku); „Kaj naj bi želel mladini svoje domovine, ki se je posvetila znanosti? Predvsem — doslednost. Naučite se besede znanosti, preden poskušate vzpeti se na njene vrhove. Naj je krilo ptice še tako dovršeno, bi Jo vendar nikdar ne moglo dvigniti v višine, če se ne bi oprlo na zrak. Dejstvo — to je zrak prirodoslovca. Brez njega so vaše „teorije" — jalovi krči. Drugo — to je skromnost. Nikdar ne mislite, da že vse znate. Nikdar ne skušajte prikriti nedostatkov svojega znanja s še tako drznimi domisleki in hipotezami. Tretje — to je strast. Pomnite, da zahteva znanost od človeka vse njegovo življenje. Bodite strastni v svojem delu in svojih iskanjih .. ." Težko je zgnesti v nekaj stavkov življenje in delo človeka, ki je delal 58 let na področju eksperimentalne fiziologije. In to — kakšnega človeka, kakšnega dela! Pavlov je vse svoje sile izdal izključno ljubljeni vedi, vse svoje življenje je posvetil iskanju i-esnice. Tudi Slovenci smo ponosni na velikega znanstvenika bratskega ruskega naroda. Rastline ki omamljajo u r L. GOSPA Z MGELJMÌ ____i ^ .v,, / .r _J 1 ROMAN C R O N I N A V neki galeriji v Londonu je bila dražba umetniških del, med katerimi je po slovesu in vrednosti ■J najbolj izstopala Holbeinova miniatura, znana pod iJi imenom Gospa z nageljni, delo slavnega slikarja Holbeina (1497—1548). Ponudbe za sliko so neprestano rasle in ko je cena dosegla 7000 gvinej, se je pričela tekma med dvema kupcema. Bila sta to stari Bernard Rubin, trgovec s starinami, in Katarina Lorimer, lepa ženska pet in tridesetih let. . . Zmagala je Katarina. Katarina je izšla iz skromnih razmer, sedaj pa je v razkošnem poslopju vodila trgovino „Antika" in bila zelo slavna kot strokovnjakinja v vseh vprašanjih dekorativne umetnosti in slikarstva. Imela je mater, kateri je uredila vilo izven Londona, in nečakinjo, ki se je pravkar zaročila. Predvsem ne pozabi pečenih mandeljnov, Katarina ! In ker smo že pri tem, prinesi tudi sardelno pasto. Mi je tako všeč z opečenimi kruhki! Tako dobri so v zimskih večerih s čajem, pri kaminu. Me še’ slišiš, Katarina, me poslušaš? Pozabila sem omeniti volno na tri nitke, za moje novo ogrinjalo. — Katarina, ki je pazljivo poslušala, se je lahno nasmehnila. — Dobro. Tvoja povelja se bodo izvršila. — — Povelja? Glej, glej! — — Glas je postal zopet jokajoč. — Prosim te kako malenkost in ti takoj vzkipiš. Način, kako ti ravnaš s svojo materjo, presega vse meje, Katarina! Če bi še živel tvoj pokojni oče! — Že kar običajno omenjanje mrtvega očeta je Katarino razburilo. — Mamg! — jo je živahno prekinila. — Napačno si me razumela. — Nastal je kratek odmor. — Saj nisi jezna? — Ne, ne mama. — V redu. Vzdih olajšanja je stekel po žici. — Sicer pa, to je razumljivo. Poslušaš? Halo! Ta prismojena gospodična na centrali naju neprestano prekinja. Lahko noč! Bog te blagoslovi, draga moja! In pečenih mandeljnov ne nozabi! Katarina je majala z glavo in zopet obesila slušalko. Čeprav je njena mati postala nekoliko bolj znosna, odkar je imela lastno hišo in vse, kar je potrebovala, je vendar v njej prevladovalo prepričanje, da je večna žrtev. Zdelo se je, da kar uživa, kadar se pritožuje in z večnimi tožbami nad svojo usodo je marsikomu postala neznosna. Katarina je pogledala na uro in odločno pregnala iz svojih misli vso zaskrbljenost. Zbrala je vso svojo energijo, stopila v kopalnico in odprla pipe. Čeprav se ji ni posebno ljubilo iti ven, vendar ne bi hotela za nobeno stvar na svetu pustiti Nancy na cedilu. Slekla se je v naglici in se potopila v vodo. Medtem ko se je njeno telo poživljalo v topli vodi, je mislila na svojo nečakinjo. Njeno čelo se je razjasnilo in nasmeh nežnosti se je pojavi' na njenih ustnicah. Oboževala je Nancy, hčerko svoje starejše sestre Gracije, ki je bila proti materini volji poročila Joe Sher joda. Gracija je preživela z Joem petnajst srečnih let. Toda neka zla prerokba, ki je bila že zdavnaj pozabljena, se je uresničila: obadva sta našla smrt pri avtomobilski nesreči na neki podeželski cesti. Od' tistega prežalostnega dne je Katarina posvetila vso skrb Nancy, ki je bila tedaj le še nežna štirinajstletna deklica. Nancy je uživala vso skrbnost in prizadevnost Katarine, ki ji je tudi omogočila obiskavanje tečaja za igralsko umetnost in ji na njeno neodjenljivo prošnjo končno dovolila — pred dvanajstimi meseci — stopiti na oder. V svoji preveliki ljubezni je Katarina zamerila vsakomur, ki je menil, da ona s preveliko popustljivostjo kvari svojo nečakinjo. Zanjo je bila Nancy najdražja in najboljša deklica na svetu in ni je bilo njej enake v lepoti. Vendar ji je bilo čudno ob misli, da je Nancy sedaj že neka osebnost in da se vrača z Modre obale, potem ko je hladno oznanila svojo zaroko. Vsekakor pa je ne bi moglo doleteti nič boljšega, kot da se poroči in si čimprej ustvari lastno ognjišče, kjer bi z možem in otroki živela najlepša leta svojega življenja. Ničesar ni Katarina bolj toplo želela in ta večer je ta njena želja bila še bolj goreča kot kdajkoli. Ko je prišla iz kopeli, si je krepko zdrgnila svojo leno belo polt. Čutila je nekako hvaležnost napratn temu telesu, polnemu zdravja, kateremu je dolgovala upiranje naporom in preizkušnjam zadnjih let. Oblačila se je bolj počasi kot ponavadi in izbrala je obleko, ki jo je bila na svojem zadnjem potovanju kupila v Parizu. Na splošno si ni dajala posebnega opravka s svojo toaleto. Bila je mnenja, da nima niti časa niti posebnih vzrokov za bog ve kako eleganco, in včasih je nosila ponošene obleke, da je skoraj vzbujala smeh. To se je razlagalo kot izraz originalnosti ženske, ki je bila bogata in ki ji je bil usojen uspeh. Danes je hotela biti lepa zaradi Nancy. Ob pol devetih je bila gotova in pred umetniškim ogledalom iz Vauxhalla, ki je viselo nad njeno toaletno mizo, je ugotovila, da kljub sledovom utrujenosti, ki so ji bili preorali lica, ni bila neprijetna za pogled. Nekaj temnih senc ji je podčrtavalo oči, toda njena polt, ki je ni poživljalo nobeno lepotno sredstvo, je bila čista in sveža. Lepa barva ustnic, ki so se odražale na bleščeči belini zob, je razodevala čisto in bujno kri. Dež je bil ponehal. Lahen veter je osušil asfalt, ki je vabil na sprehod. Nič ni Katarini bolj ugajalo, kot krožiti po mirnih ulicah, toda ker se je bala za svoje lahke večerne čeveljčke iz svile, ni podlegla skušnjavi. Poklicala je taksi in se dala prepeljati na Adelphi, kjer je stanovala Nancy v zadnjem nadstropju neke stare hiše v bližini John Streeta. Stavba. v kateri so bili predvsem uradi, ni imela dvigala, in Katarina je že na stopnicah razločila nejasne glasove iz stanovanja. Ko ji je ljubka Nancyna sobarica odprla in ji je služabnik, najet za tisto priliko, odvzel plašč, je zapazila, da sta obe povezani sobi že polni ljudi, ki so bili precej hrupni in zrak je bil že ves zadimljen. Katarina je komaj napravila nekaj korakov, ko ji je že pritekla Nancy naproti in jo prisrčno objela. »Oh. Katarina,« je vzkliknila, »kako sem srečna, da te zopet vidim. Tako sem te pogrešala vse te dni.« Katarina se je nasmehnila. »Zakaj me pa potem nisi nrišla obiskat? Ali se nisi vrnila že v sredo?« »Zelo rada bi bila prišla, draga, toda nimaš pojma, kako sem zaposlena s ponavljanjem, z vajami, s Chrisom in z vsem ostalim.« »Lahko si mislim.« Katarina je nežno ogledovala Nancy. Ta večer je bila vsa žareča. Čeprav je imela šele štiri in dvajset let, je bila na višku svoje lepote. Obraz je bil ljubek, toda izrazit, ličnice privzdignjene, oči podolgovate in modre, obrvi tenke in visoke. Lasje, pobarvani po zadnji modi, so se svetili kakor zlate niti. Majhna usteča so bila škrlatno rdeča, kajti z rdečilom ni šte-dila. Pod navidezno brezbrižnostjo je njeno telo drgetalo od živahnosti. »Veš,« je rekla Katarina s šaljivo resnobo, »jaz sem vedno mislila, da ti bo tvoja umetnost nadomestila moža. Nancy je bruhnila v smeh. »To je res. Vendar me to ne bo oviralo, da ne bi poročila Chrisa.« »Glej, glej,« se je smehljala Katarina in pogledala okoli sebe. »Toda kje je ta Chris ?« »Smešno! Ti se nikoli ne spoznaš med mojimi prijatelji. Stavim, da ga ne boš spoznala « »Če je človek kot se spodobi,« se je zabavala Katarina, »se mi zdi, o'a bi moral on mene spoznati.« V tem hipu je vstopilo nekaj novih gostov. Nancy se je s poredno kretnjo oprostila od Katarine in jim šla hitro naproti. JACK LOISTDOIN; KRIŠTOF D L MAL PRIREDIT. I.V MARINAI, : MIRKO BAMBIČ! Dimafi je predajal miljo za miljo in izmenjal vprego za vprego. Postalo je že popolnoma svetlo, toda o Velikem Olafu ni bilo ne duha ne sluha. Sele ko se je bližal poslednji preprežni postaji, je zagledal, kako jo bliskovito zapušila pasja vprega. Dimač je naglo vpregel svoje poslednje najboljše pse in se zagnal za Olafom. Prehiteti ga se mu ja zdelo nemogoče, saj je bil daleč naokrog Znan kot najboljši prevoznik, rojen pasji priganjač. Dimač je vzpodbujal svoje živali k večji hitrosti in se vedno bližal Olafu, dokler mu ni bil skoraj tik za sanmi. Kar čudno se mu je zdelo, da se Olaf nič ne razburja, a kmalu se je nehal čuditi. Da bi Olaf tega ne vedel? Spreletela ga je temna slutnja. Spoznal je grozno nakano šele tedaj, ko se je nenadoma pojavila izza kupa snega nova pasja vprega: Veliki Olaf je imel pripravljeno svežo vprego, za katero niso vedeli niti tisti, ki so stavili nanj. Dimačev bič je sikaje švignil preko pasjih hrbtov. Kajti tri milje pred Dawsonom se je Olaf dvignil In s kletvijo zavihtel bič nad psi. Dimač se je zadovoljno nasmehnil, ker je dobro vedel, da bi smel to sredstvo uporabiti šele zadnjih par sto čevljev pred ciljem. Obupno se je trudil prehiteti Olafa, med tem ko se je ta pripravljal, da preskoči z enih sani na druge. Z bičem in besedo je Dimač nagnal pse, da so ga dohiteli in potem dirjali vštric. Olaf se pri tako vratolomni naglici ni drznil preskočiti na sani, ki so drvele poleg njega. Predobro se je zavedal važnosti skoka. Ako bi zgrešil in omahnil v sneg, bi Dimač hipoma šinil naprej in tekma bi bila izgubljena. Primerjal je Dimačcve pse s svojimi In spoznal, da jih je preveč utrudil. Ali naj tvega skok? D V © E O J Leontjev se je vozil v Moskvo k preizkušnji topa, /| ki ga je sam sestavil. V vlaku se je seznanil z “ dvema sopotnicama: prva se mu je predstavila kot Marija Sergejevna, žena profesorja Z ubo va druga je bila Natalja Mihajlovna, žena nekega moskovskega zdravnika. Preizkušnja topa je sijajno uspela. Obšel pa je Leontjeva nemir, ko je zvedel, da je žena Zubova že pred leti umrla. V Sofiji sta se sestala nemška vohuna: romunski veletrgovec Petronescu in lastnik kino-gledališča priletni Popandopulo. Petronescu je dejal, da morata najti nekega ruskega izumitelja. Leontjev je dobil poziv na fronto, da ugotovi bojno svojstvo topa. O njegovem odhodu je Marija Sergejevna takoj brzojavila v Sofijo. Ob 20- uri 30 minut je brzojavko sprejel sofijski mestni brzojavni urad, kmalu nato pa je brzojavni sel odhitel z motociklom v Balkansko ulico. Na trka-nje je prišel ven sam gospod Rusakov — bradat moški z bakrenordečim nosom in zabuhlim obrazom. Na kilometer daleč je smrdel po žganju, česnu in še po drugih, prav neprijetnih duhovih. Vzel je brzojavko, nekaj zarentačil in zaloputnil vrata na nos slu, ne da bi mu dal napitnino. Uro pozneje je prišel v varietetni bar »Londra« neki človek in prosil vratarja, naj pokliče gospoda i etronesca, ki se je zabaval tam z neko damo. Petronescu je stopil v vežo, prebral brzojavko in v hipu mu je pot zalil obraz. Otrl si je čelo s prtičem, ki ga je imel v rokah/poklical plačilnega natakarja, se opravičil svoji dami, zapustil bar in sedel v taksi. listo noč je sofijski mestni brzojavni urad sprejel dolgo brzojavko, naslovljeno v Bukarešto. V brzojavki je stalo, da je Sergej začasno ustavil svoje posle in odpotoval, da poišče nove trgovske prostore. Spričo tega je za pogajanja na razpolago v tistem kraju, kamor je odpotoval točno ob 10. uri 12 minut. Kmalu nato so dostavili v kabinet načelnika nekega oddelka nemške obveščevalne službe dešifrirano poročilo iz Moskve, ki je prišlo preko Sofije in Bukarešte. V tem poročilu je stalo, da je izumitelj Leontjev odpotoval na fronto z vojaškim avtomobilom št. 1012 in da je ta odhod bržčas v zvezi z bojno preizkušnjo njegovega izuma. Rajon fronte, kamor je odpotoval, ni še znan. Načelnik oddelka je dvakrat prebral poročilo, nekaj neodobravajoč zamrmral, nato pa rekel podrejenemu uradniku, ki mu je bil prinesel ta dokument: — Rajon fronte ni znan ... Vrag te nosi! Rogla-vitno je neznano.. Zelo se bojim, da ne bo ta rajon v najkrajšem času še predobro znan. Po vsem sodeč, mora biti to neka hudičeva priprava. Treba je opozoriti štab. Naglo si je oblekel plašč in šel iz kabineta. •1. H;i ironti Avto je naglo drvel naprej. Na obeh straneh ceste so se razprostirala aprilska polja in mlade goščave. Mimo so hitele prijazne vasi, po sivem cestnem asfaltu so drveli številni avtomobili. Tu si videl tovorne vozove vseh znamk, okretne avtomobilčke z majhno porabo goriva, štabne »Emke« in skakajoče toponose »Willise«. Resna dekleta, z obrazi, zagorelimi od jesenskega sonca, ki so jim zato pravili »Indijanke«, so urejevale promet. Na kontrolnih prehodnih točkah so »Indijanke« strogo pregledovale dokumente, potne liste in šoferske izkaznice. Vanja Safronov si je zelo prizadeval, da bi izvabil iz njih kakšen nasmeh ali besedo, toda njegova prizadevanja so bila na žalost brez uspeha. Dekleta so ostala resna, le na poslednji Vanjin sta vek: »Ne bodi vam dolg čas, Vanjuška bo mislil na vas«, so se poredno nasmejale, ali samo z očmi. In zopet se vleče frontna cesta, jesenski veter bije v obraz, vštric, spredaj, zadaj in nasproti drve neprestano avtomobili, ropočejo tanki, z glasnim pokanjem lete mimo motocikli oficirjev, ki vzdržujejo zvezo. Tu živi in diha fronta. Tu pa tam stoje cele vrste avtomobilov. Na njih spe vzravnano sedeči šoferji zagorelih in od vetra ožganih obrazov. Ti mladi ljudje so že neštetokrat vozili ob frontni črti rdečearmejce, artilerijo, igrale^ frontnih brigad, bolničarke, živila in strelivo. Leontjev je prišel v naznačeni kraj zvečer. Poveij nik brigade, polkovnik Sviridov, ki je bil že prej opo- zorjen na njegov prihod, je pričakoval izumitelja. V utrjenem zakopu je bila pogrnjena miza in pripravljena večerja, v kotu pa so bile vidne bele rjuhe skrbno pripravljene postelje. Gost je odklonil večerjo. Ves nestrpen je hotel videti topove. In poveljnik ga je peljal na postojanke, kjer so bili zamaskirani novi »L-2«. Leontjev je pregledal račune topov, s^ pogovoril s poveljnikom in napravil nekaj pripomb. Zaradi bližnje bojne preizkušnje je bil vedno bolj nemiren. Ob 5. uri 00 minut je bil na poveljnikov ukaz določeni čas za prvi poseg »L-2« v boj. Ti topovi so imeli »prvo pozdravno besedo«, kakor se je izrazil polkovnik Sviridov. Vse priprave so bile že končane. Nizi nabojev so bili že pri topovih. Mehaniki so zadnjikrat — koliko je bilo teh »zadnjikratov« — preizkušali mehanizme. Komandirji vseh topovskih računov so točno uravnali ure. Dežurni vojaki so obšli postojanke in strogo prepovedali kaditi na prostem, prižigati svetilke in vžigalice. Jesenska noč je legla na taborišče in moštvo je dobilo ukaz, naj gre počivat. Leontjev in Sviridov sta šla k zakopu. Preden sta stopila navzdol, sta molče postala pri vhodu. Na nočnem nebu, nekje nad njima, so zelo visoko brneli motorji mimo letečih letal. Jasno se je slišalo pretrgano tuljenje nemških bombnikov, letečih na vzhod. Zamenjalo jih je nato enakomerno, zvonko brnenje naših letal, ki so šla na zahod. Prvi in drugi so hiteli natovorjeni z bombami proti kraju, ki so ga nameravali obstreljevati. —Kolikokrat se srečajo ti zračni prevozi! — je pripomnil z nasmehom Sviridov. — Vsako noč slišim to muziko. Mi vozimo bombe na zahod, oni na vzhod. Pojdiva spat, tovariš Leontjev. — Da, spat, tovariš komandir, — je odgovoril Leontjev in šel v zakop. 6. Kom bina t pri Sni o Ionsko Pred davnim časom, dolgo pred odpravo nevolj-ništva, so knezi Belokopitovi zgradili trideset kilometrov proč od Smolenska razkošno graščino. Pripovedovali so, da je zidal to graščino — gosposki dom, grajske pritikline, čudovite paviljone — nek Italijan, ki ga je knez za drag denar pripeljal iz svojih potovanj v inozemstvu. Knez pa je rad potoval in mnogo. Morda je bil prav zaradi tega njegov dom sezidan neskladno. Knez je hotel, naj bi bil podoben srednjeveškim viteškim gradovom ____ s stolpi, razglednimi balkoni, tajnimi sobami, — in dvorcem poljskih velikašev, kakršni so se še do sedaj ohranili na Voliniji in v Zahodni Belorusiji, pa italijanskim palačam, ki jih je večkrat občudoval v Benetkah. Italijan, pravijo, se je dolgo prepiral s knezom in se jezil, toda knez je bil trdega in svojeglavega značaja. Ko se je Italijan prepričal o tem, je pljunil na čistoto sloga in je postavil v dveh letih nenavadno stavbo, ki je bila istočasno podobna viteškemu gradu in ,palazzu\ Ko pa je bilo vse končano, je knez sezidal novo, razkošno hišo, kjer je prirejal lovske zabave. balete s podložniki in umetne ognje. Na ta slavja se je zbiralo vse odlično plemstvo iz okolice in se gostilo pri knezu dober teden. In od tistih časov štrli v zrak trideset kilometrov od Smolenska to čudaško kamenito poslopje, nakazno, kakor je bil značaj njegovega prvega gospodarja.’ Je to ogromna stavba v tri nadstropja in'še z nekim nadzidkom, s stolpi in obokanimi podzemlji, dvonadstropnimi dvoranami z balkoni in marmornimi stebri, s skrivnimi vrati in podzemnimi prehodi. Po revoluciji so dolgo razmišljali, kaj bi napravili s to čudno hišo. V njej so se zapovrstjo nastanili vaški sovjet, šola traktoristov in kolhozni-sovhozni teater. Skušali so napraviti tu celo dom oddiha Zveze poljskih in gozdnih' delavcev, zakaj hiša stoji na lepem mestu. Toda gostje so se pritoževali, da spominja stavba preveč na ječo in trdnjavo in to da slabo vpliva na živčni sestav. Dom oddiha so premestili drugam in od tedaj je bilo v to poslopje prazno. V ogromnih dvoranh in mračnih, obokanih sobah, so se hudo razplodili netopirji, podgane in druga nesnaga in hiša je stala v globokem molčanju, kakor da nekoga pričakuje. Ko so prišli Nemci, so sprva izpremenili gosposko hišo v vojašnico, pozneje pa se je pripodil z avtomobilom neki SS-ovski general, obšel vso hišo, si ogledal podzemlja, nekaj odobravajoč zamrmral in odšel. Nekaj dni pozneje so vojaštvo premestili drugam in hišo so zasedli drugi Nemci. Graščino so od vseh strani zagradili z bodečo žico in postavili vse naokrog straže, ki niso nikogar pustile noter. Tudi vsak nemški oficir ni imel vstopa. V hiši so se naselili neki čudni ljudje, med katerimi so bili mnogi v civilnih oblekah. V podzemlju se je nastanilo urno postarne človeče z imenom Štefan, osebnost tako rekoč evropskega slovesa. Bil je znan policijam vseh dežel in vseli mest Evrope kot visoko kvalificiran ponarejevalec denarja. Nemci so ga našli v neki pariški ječi, kjer je prebijal kakor že tolikokrat svojo običajno kazen. Od tedaj je delal pri Nemcih v svoji pravi stroki. V podzemlju so pod vodstvom gospoda Štefana izdelovali ponarejene bankovce — sovjetske stotake, turške lire, švedske krone ... Herr Štefan je imel na razpolago litografske in vrezovalne stroje najnovejše konstrukcije, holenderje za vročo obdelavo papirja, — skratka, delo je bilo postavljeno na široko podlago. V podzemeljskih labirintih na drugi strani hiše so bili prav tako marljivo na delu. Tam so izdelovali ponarejene sovjetske in partijske dokumente, fotografski laboratorij pa je tiskal »fotodokumente sovjetskih zverstev«, ki so jih spretno uprizarjali gestapovski strokovnjaki. Tam so tudi izdelovali posnetke »slavnostnih in navdušenih sprejemov nemških vojsk od prebivalstva v zasedenih sovjetskih rajonih«. V paviljonih in prizidkih graščine so se nastanili drugi odseki tega čudovitega kombinata. V tem je bila šola z internatom za prebežnike in diverzante, v drugem so se vadili radiotelegrafisti-kratkovalov-nvki, v tretjem so izdelovali maskirane oddajnike \ podobi omaric, kovčegov, kmetskih skrinjic, godalnih škatlic in temu podobno, ki so jih izročili vohunom in diverzantom, katere so prenesli v sovjetsko zaledje. V parku so postavili visok stolp, kjer so se vadili padalci. Učil jih je nek mlad rjavolas dolgin v feld-vebelski uniformi. Med bodočimi padalci je bilo mnogo docela izprijenih ničvrednežev. Bili so med njimi postami bradači iz vrst bivših mahnovcev, petlju-rovcev in druge sodrge, ki so jih nabrali v raznih mednarodnih zakotjih. Bradači so lezli na stolp precej neradi, in ko so se povzpeli na najvišjo ploščad, so se obotavljali. — Šneler! — je vpil od spodaj s hripavim glasom rjavolasi dolgin. — Šneler! In obsul jih ie s psovkami v ruskem jeziku. Čim je bila kakšna skupina vohu-iov izučena, so jo odpravili na frontno črto, od' koder so jih orepeljavali v sovjetsko zaledje. Najprej so vohuni prišli v oblačilnim kjer je vsakdo prejel sebi odgovarjajočo obleko. Od tu so odhajali že docela opremljeni Postami izčrpani slepci z bandurami stare vedeževalke z zamaščenimi kartami, potepajoči se godci z godalnimi skrinjicami in goslimi, »milični delavci« v polni uniformi in preskrbljeni z odgovarjajočimi dokumenti, »rde-čearmejci« v obnošenih uniformah, kakor da so se pravkar rešili »iz obkolitve«. Bili so med njimi celo mladostniki. Vsi pa so bili izučeni za svojo vlogo, vsakdo med njimi je 'mel določeno nalogo in dodeljen je bil k določenemu rajonu. JP JL- Berilo koristno vzgojno sredstvo Vzgojitelji in starži imajo iste interese, da vzgoje otroke v požtene, delavne in koristne člane človeSke družbe, ki bodo znali pridobitve te vojne uporabiti sebi in vsemu človeštvu v prid. Ce bodo starši in vzgojitelji skupno delali, bo uspeh zagotovljen. Različna vzgojna sredstva imamo, toda med najvažnejše spada nedvomno knjiga. Ni pa vseeno kakšno knjigo otroku priporočamo, zato je najbolje, da jo starši prej sami prečitajo. Ker pa to večkrat ni mogoče, imamo za to organizacije, ki nam pomagajo z nasveti, n. pr. roditeljski sveti, ženske in mladinske organizacije. Starši naj se zavedajo, da jim ne sme biti žal časa, ki bi ga posvetiti svojim otrokom, kajti otrok je naša najvažnejša skrb v življenju. Otroka začnemo vzgajati že v najnežnejsi dobi s pripovedovanjem in slikanicami. ' Do 8. leta ga zanima predvsem pravljični svet. Sicer budimo s pravljicami v otroški duši fantazijo, ki je pogoj za vsako produktivno delo, toda paziti moramo, da ne ostane otrok samo v pravljičnem svetu, ker bi ga to preveč odmaknilo od stvarnosti. Zato moramo že v prvi dobi pripovedovanje vskladiti z resnico, če n. pr. otroku pripovedujemo pravljico o mačehi, ki je pognala pastorko sredi noči v hudi zimi v gozd in kako se je nenadoma pojavila vila in natresla jagod in zlata, ne bo to vplivalo na otroka vzgojno. Zakaj ne? Ker delamo s tem večkrat mnogim mačeham krivico, ker otroka živčno preveč utrudimo, in kar je glavno, ko se bo otrok znašel v težkem položaju, bo čakal, da mu pride rešitev sama po sebi. In ta neodločnost ga bo spremljala vse življenje. Zato je najbolje, da otroku povemo resnično zgodbo in mu prikažemo življenje in borbo kakega duševnega velikana, ki se jo znal iz najbednejšega življenja, zapostavljen in preganjan, dvigniti sam, z lastno voljo, s svojo sposobnostjo in vztrajnostjo do vodilnega mesta v kulturi in politiki. Za primer naj nam bo življenje in delo M. Gorkega ali pa naš Ivan Cankar. Ob branju njegove knjige „Moje življenje", ki je zelo primerna za mladino, bo otrok obstal, občutil in se vživel v vse tiste socialne probleme, ki Jih je Cankar tako čudovito in obenem tako preprosto prikazal. Take zgodbe iz resničnega življenja bodo Nauk o boleznih človeškega telesa, patologija, W tvori posebno vejo obširne zdravstvene vede, skriva v sebi še mnoge do danes nepojas-nene skrivnosti. Na splošno mislimo, da ima vsaka bolezen svojega povzročitelja. ce se ozremo okoli sebe, vidimo, da je res tako. Zbo-limo lahko od udarca, lahko se okužimo in zbolimo na kaki nalezljivi bolezni. Včasih je kaj pokvarjenega v kompliciranem stroju našega organizma in zbolimo na kaki notranji bolezni. Človek lahko zboli zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, n. pr. vitaminov ali pa zaradi prekomernega uživanja nekaterih snovi, kakor na. pr. alkohola. Vzrokov bolezni je torej vse polno. Pri mnogih boleznih poznamo natančno povzročitelja in vemo tudi, kakšna obolenja povzroča, kako potekajo obolenja in da eden in isti povzročitelj povzroča pri človeku eno in isto obolenje. So pa mnoga obolenja, ki so kljub vztrajnemu delu znanstvenikov na zdravstvenem področju še popolnoma al' pa delno nepojasnjena. Tako na pr. revmatizem. Vsak ve, kaj je revmatizem in vsak tudi pozna ali na sebi ali pri prijatelju, kako huda nadloga je revmatizem za človeka in kako'"se težko pozdravi. O revmatičnem obolenju, ki ga imenujemo pravilno »revmatično vnetje«, so mnenja znastvenikov še danes deljena. Med tem ko trdi ena skupina, da povzročajo revmatizem neki določeni mikroorganizmi (bakterije ali bacili), trdi drug* skupina, da je obolenje združeno s svojevrstnimi vzroki. Trdijo namreč, da je revmatično vnetje alergično obolenje, to se pravi obolenje, ki ga lahko povzroči cela skupina okoliščin, če pride do ponovnega delovanja enega in istega povzročitelja. Organizem mora tčrej biti razpoložen zaradi ponovnega delovanja enega in istega povzročitelja, da človek zboli na revmatizmu. Vemo, da bacil streptokok, ki je navaden gost v našem telesu, v ustih, nosu in drugje ne povzroča obolenja toliko časa, dokler ima organizem v sebi protistrupe, ki ovirajo, da bi se streptokok razvil v taki meri, da napade telo in da povzroči kjerkoli in kakršnokoli vnetje. ce pa organizem nima protistrupov, zboli. Organizem reagira na delovanje bacilov z gotovimi značilnimi patološkimi spremembami. Tako na pr. povzroča tuberkulozni bacil značilne znake na raznih organih, ki jih imenujemu tuberkel. Organizem, ki si ni pridobil protistrupov pri prvem delovanju neke vrste bacilov, bo pri ponovnem napadu reagiral še z večjo občutljivostjo. Organizem je za delovanje dotičnega bacila hipersenzibilen. Te preobčutljivosti ne po- imele nedvomno pozitiven vpliv na našo mladino. Zanimanje za potovanja in izredne dogodke tudi lahko usmerimo v spoznavanje resničnega življenja. Knjig, ki nam bodo pomagale pri vzgoji naše mladine, imamo v slovenski literaturi mnogo. Zato poskrbimo, da ne bodo naši otroci segali po manj vrednem čtivu; pomagajmo jim pri izberi! Prepričali se bomo, da je dobra knjiga najboljši vzgojitelj. \/etiU(>h,acni p,UUi Pri mnogih narodih je navada, da za veliko noč barvajo jajca z rdečo ali kako drugo barvo; tudi pri nas je tak običaj že iz davnih časov., V Beli Krajini celo rišejo na že pobarvana jajca razne ornamente, ki so zelo zanimivi. Takim pirhom pravijo potem: pisanice. Pirhi so nekak okras velikonočne mize, ki sl ga more privoščiti skoraj vsaka družina. Toda kdor misli, da je barvanje jajc popolnoma enostavna stvar, se moti. To delo je najbolje opraviti na veliki petek, kajti velikonočno soboto računamo že kot praznik in tedaj ni več časa za podobna opravila. Zato naj gospodinje že dan prej namočijo barvilo v hladno vodo, najbolje v deževnico ali rečno vodo. Naslednje jutro damo barvo kuhati, čim dalj časa se bo barva kuhala, tem lepše bodo jajčka pobarvana. To velja posebno za tista, ki jih barvamo z rdečo barvo. Da se barva ne bi luščila od lupine, je dobro, če denemo v barvilo malo stipse. Jajčka, ki smo jih medtem posebej skuhali v vreli vodi, moramo lepo oprati v drugi vodi, in sicer s krtač-ko, da ne bi na njih ostali nepotrebni madeži, šele zatem jih denemo v posodo, kjer smo kuhali barvo: najbolje je, če vse to delo opravlja mo v kakem starem, glinastem loncu, kajti barvilo pušča sled za seboj in je škoda boljše posode za to. — Spuščali bomo jajčka v lonec polagoma in to največ 12 - 15 naenkrat, ker imajo drugače v loncu premalo prostora in tudi lahko počijo. Nato kuhamo jajca na slaben ognju najmanj deset minut, že pobarvana jih zajemamo z luknjičasto zajemalko in jih polagamo na kak star krožnik, dokler vsa tekočina ne odkaplja z njih. Končno jih obrišemo s cunjo, namočeno v olju in drgnemo s flanelasto krpo, da se lepo svetijo. vzuočajo samo bacili temveč tudi tuja beljakovina in še druge snovi. Slavni otroški zdravnik Pircquet je imenoval to reagiranje organizma alergija. Torej na revmatizmu zbolimo, če je organizem v takem preobčutljivem stanju. Pri obolenju na revmatizmu pa so še druge okoliščine zelo pomembne, tako na pr. konstitucija. Človek podeduje razne lastnosti po svojih starših in prednikih in včasih so lastnosti, ki jih prinesemo s seboj na svet vzrok, da zbolimo ravno na tej in ne na drugi bolezni. Razen podedovane konstitucije imamo tudi pridobljeno konstitucijo, ki nastane lahko zaradi preslanih bolezni, zaradi prehrane, klime in načina življenja sploh. Konstitucija je odločilna, ali bo nastala pri človeku kaka bolezen in če nastopi, v kakšni obliki se bo razvila in katere organe bo napadla. To dejstvo imenujemo tudi organska dispozicija. Pri revmatizmu je upoštevati tudi živčevje. Domnevamo namreč, da povzročitelj deluje na živčne centre v možganih. Končno so pri revmatizmu odločilni tudi zunanju faktorji, ki ustvarjajp poleg bakterijalnih dispozicij v organizmu ; to so predvsem metereološki momenti, in to predvsem hlad in vlaga. Po vsem tem je torej z verjetnostjo dognano, da povzročitelj revmatizma ni samo eden, ki deluje direktno na sklepe in mišičje, temveč da zavisi bolezen od mnogih okoliščin, brez katerih ne bi mogel povzročitelj bacil napasti telo in izzvati revmatičnega obolenja. dr. Hlavaty Jedilne sode ali ,,Sode bikarbone", kakor se po zdravniško imenuje, ne smemo zamenjavati z navadno pralno sodo ali celo s kuhinjsko soljo. Soda bikarbona je bel prašek, ki ga dobimo v vsaki drogeriji, pa tudi v sleherni trgovini z živili. Brez jedilne sode bi ne smelo biti nobeno gospodinjstvo. Z njo si tolikokrat lahko pomagamo v potrebi in zadregi. V gi)S|iii(linistvu Najpogosteje rabimo jedilno sodo, kadar hočemo, da se nam hitreje skuha kaka jed, posebno suh grah ali zelo star fižol.. Med kuhanjem dodamo jedi noževo konico te sode in jed je hitreje kuhana. Nekateri ljudje dodajajo sodo skoro sleherni jedi, kar pa ni priporočljivo, ker se potem želodec privadi na to dražilo in se poleni. Dobro noževo konico pa jo dodamo vsaki močnati jedi, če želimo, da bi nam jed nekoliko narasla. Soda se posebno dobro obnese v žličnikih in omletih.' Jedilno sodo uporabljamo tudi namesto kvasu. Večkrat se zgodi, da nam zmanjka kruha in nimamo kaj dati otrokom, ko se vrnejo lačni iz šole. Tedaj napravimo iz kakršnekoli moke gosto tekoče testo, dodamo na vsak četrt kilograma moke pičlo čajno žličico jedilne sode, dobro zamešamo in z zajemalko ulijemo na vročo mast v ponvici. Pečemo na majhnem ognju, pokrito in ko je pogačica na eni strani postala lepo rumena, jo obrnemo še na drugo stran In dopečemo. če v take pogačice zamešamo še jajce ali malo maščobe, bodo zares dobre. Uživamo jih namazane z marmelado ali* posute s sladkorjem Če bi dobili otroci, ki gredo jutraj v.šolo, h kavi tako toplo pogačico, bi vse dopoldne ne bili lačni in bi se laže učili. MODA ZELO ENOSTAVNA rrt OKUSNA OBLEKA IZ KARIRANEGA BLAGA V DVEH (BARVAH. IZREZ OKOLI VRATU JE ORIGINALEN IN IZ ENOBARVNEGA BLAGA, KAKOR TUDI PAS, ŽEPI IN NAŠIVKI PRI RAGLAN ROKAVIH. TUDI NA KRILU SO PRIŠITE TRI ENOBARVNE PROGE. — TORBICA JH USNJENA, LAHKO PA TUDI IZ BLAGA V POLJUBNI BARVI •IimIUiih silila v zdravilsli/ii Jedilna soda vsebuje neprecenljive zdravilne vrednosti. Kolikih težav bi nas rešila soda, če bi jo znali pravilno uporabljati. Koliko ljudi toži o zbadanju v prsih, okoli srca in v vsem prsnem košu. Ljudje ne morejo spati na levi strani, duši in boli jih. Posebno pr! ženskah so bolečine okrog srca kaj pogoste. In žene obupujejo in se vlačijo kakor sence okrog. Zbodljaji in bolečine pa niso pogosto nič drugega kakor plini ali vetrovi, kakor jim pravimo po domače, ki so nastali v želodcu morda zaradi slabe prebave ali kakega drugega vzroka. Ti plini zaidejo iz želodca med tkivo in dosežejo srce. Zbadanje okrog srca in bolečine, ki so s tem združene, so zelo neprijetne in spravljajo Človeka v obup. Jedilna soda nam v kratkem času odpravi vse te tegobe! Noževo konico jedilne sode ali Četrtino čajne žličice jo raztopimo v nekaj žlicah vode in popijemo. Nekateri položijo jedilno sodo kar na jezik in popijejo nato nekoliko vode. že po nekaj minutah bomo opazili, kako se nam iz želodca dvigajo plini drug za drugim in kmalu nam bo odleglo. V začetku zdravljenja ponovimo to zopet čez dobro uro, potem pa vsak dan po enkrat, dokler nismo spravili iz sebe vseh plinov. Včasih traja to nekaj dni. Pa tudi če nam kaj teži želodec, če nas obhajajo slabosti, vzamemo noževo konico sode in kmalu nam bo bolje Toda jedilna soda je tudi škodljiva, če jo vzamemo preveč in prepogosto. Jedilna sada za čiščenje znb Z jedilno sodo čistimo naravno in umetno zobovje. Tudi zobozdravniki to priporočajo v ta namen. Na dlan nasujemo malo količino te sode in s ščetko namočeno v topli vodi poberemo ta prašek z dlani in drgnemo po zobeh od zgoraj navzdol In od spodaj navzgor, da ne ranimo s ščetko dlesna. Jedilno sodo uporabljamo za čiščenje zob le po nekajkrat na teden. Ostale dni izpolnimo z navadno zobno pasto, ali pa samo z vodo in ščetko. Jedilna soda kot prt/a pumoč Raztopino jedilne sodo uporabljamo tudi za obkladke pri udarcih, odrgninah, oparninah In izvinjenju udov. Na četrt litra vode vzamemo žlico jedilne sode in ko se je dobro raztopila, namočimo vanjo mehko krpo in položimo na bolno mesto. Cez to mehko krpo položimo Se drugo suho, zavežemo in bolnik naj počiva. če bomo upoštevali omenjene nasvete, bomo marsikomu olajšali bolečine. Higijena nog Za vsakega človeka je velike važnosti, da ima zdrave noge. K temu pa pripomore predvsem skrbna nega. Važno vlogo ima umivanje nog. V vročih dneh, pri sončarici, pri srčnih hibah in podobnih slučajih bomo vzeli mrzlo nožno ko-pelj. V vročih dneh In pri dolgi hoji se razbole blazinice na nogah_ Te bolečine ublažimo, ako boleča mesta drgnemo s kafrovim špiritom alt kafrovim mazilom. Vnete blazinice pa zdravimo z olupljeno in na kolobarje zrezano limono. Na vneto mesto položimo limono in zavežemo z belo krpo. Ako pustimo citronovo kislino dalje časa delovati, zgine oteklina in blazinica postane manj boleča In občutljiva. Pri dolgi hoji, na primer pri izletih, se zaradi gub v nogavicah ali čevljih narede kaj radi boleči mehurji. Osebe, ki Imajo občutljivo kožo, naj sl pred izletom ali potovanjem namažejo noge s kako neslano maščobo (loj, vazelin). Ako se pa narede mehurji, Jih ne smemo nikdar prerezati. V sili sl pomagamo tako, da z razkuženo iglo, ki je vdeta z močno svileno nitko prebodemo mehur, da vsa tekočina odteče. Prazen mehur zbrišemo in namažemo z mazilom. Gospodinjski nasveti Kava ostane dišeča, ako vržemo vanjo pri praženju malo sladkorja. Sladkor tvori na njej nekak ovoj in kava se lepo leskeče. Kako stedimo s kavo: Na 10 dkg kave v zrnu dodamo 2 dkg posušenega in na drobne kocke zrezanega belega kruha in skupaj pražimo. Kruh se navzame kavlnega vonja in ima isti okus kakor kava. Kadar tako kavo kuhamo, nam nt treba dodajati cikorije ali žitne kave. žitno kavo ali cikorijo damo vedno v mrzlo vodo, da se dobro prekuha. Ko je vrela deset minut, dodamo prave kave, premešamo Ut takoj odstavimo. Prava kava tudi več Izda, če jo pred mletjem nekoliko pogrejemo. Kava lepše diši, če damo vanjo zrne w»Hi preden jo nalijemo vskodellce. NEKAJ O NOGAVICAH Sedaj, ko je z nogavicami še treba štedlti, nam bodo koristili naslednji nasveti. Paziti moramo, kako nogavico oblačimo. Previdno jo potegnemo čez peto, potem pa z obemo rokama čez koleno. Paziti moramo, da nimamo predolgih nohtov na nogah, da pri oblačenju ne poškodujemo nogavic. Pripenjamo jih previdno, vedno le na dvojnem robu nogavice: ako je nogavica kratka, je ne smemo preveč napeti, bolje je, ako jo podaljšamo. Nogavice je treba pogosto prati, ker pot tn izloček kože tkanino razjeda in se ta mnogo hitreje strže. Dobro je, ako nogavice pred pranjem zašijemo, ker se nam majhna luknjica pri pranju lahko zatrga v veliko luknjo. Prt pranju pazimo tudi na nohte in prstane, da z njimi ne poškodujemo nogavic. Ako peremo več parov nogavic hkrati, izberemo najprej najsvetlejše In nadaljujemo s temnejšimi V mlačni milnici stiskamo (ne drgnemo!) nogavice, nato pa tako dolgo v vedno čisti vodi splakujemo, da je voda čista. Zadnji vodi dodamo žlico kisa. Volnene nogavice peremo v mlačni milnici in jih izplakujemo tudi v mlačni vodi. Ne-ožete sušimo v senci. Blatne madeže očistimo najlaže in najhitreje, ako suhe zdrgnemo z radirko. Spuščene pentlje zadržimo, ako jih z vodo ali drugo tekočino zmočimo, ali s kapljo kleja pokapamo, dokler nimamo prilikt, da jih poberemo. Krpanec postane močnejši, ako ga pred uporabo zmočimo in na kartonu navitega posušimo: - - * • • REVMATIZEM I _________:___! ) N< N< 5-?“° s-sr . v» ^ ' ■o______ w nF _-o N 5" ~ F “ ?r a. ■rt ^ ^ rt a. o ► .T3 . C I C/) rt N< S -, ^ ™ g.^3 g 2“ ^ 3'-o “3-^o ^ 2'“' -. 2. o c a ^ 2.S. q.o-^--)£. ^.° 2 S ' £_ W N N< O g g V5 ^ :=^i-;;ii ”. “J H -~ s» -2:1 3' n g-’g^l^F^Fg.q-l C g p m fS ^ £L f3"- S’ =: -|m s Ig-r-S 3 3-5:3. ^l§2*- a-. “• 3 Z°3a |5'S-S 3 ž 5. 5 S.tc'75' "-•sS« K ^ 2- S'c g V S.' VLčl. c/> ^ -■ 0 SPS-p “-p ? TO-=f s > o o V O cn O) < Z crq 13 o 7Q g 3 5tf F^^N§-§,^5: . S-°gp".§^^F^ E ^ " Ffr S§ •p 5'3 ® L, __ -i :«r torrc»o a-» 2. vq a: N m ^>-3 35'"|a;3|°-S Is ° N ■' - 3 2. --3 w ^ a» g'^ •‘■cS Q‘t3® S.S.èF5r< < * ?r2.. se- rt ■o w < m ’~0 o* o- sl ?«r < < c/>< ^ r-. T- FF 3“ O 9 TO .2 £. 5" F P O. P B P f7- ° N F FS.H^J >“ „ap-o r>2. a—N ® 3*5.!^ Hgl-SF ^ < 2- - F F 3-• 3 F < jaliEsr^"' w“ 3g°{«<0-aOpoN^ 0 F 3 0.3 S'F F O- -• Š O EfS -2.° S S- "V > T3-. on«-o< 3 D-c' 3 n' 3 TO',« S ^ g- d w I S,7Ì3 3 0 ° 3 ™ z^ I ~3 ^ o p:3P “-g Sr™ 2 ^ x-F ^ S 2 TO N 75 - ggO-^S-Sg-g ŽFg'o-g™!:^ “ F" -_'3”< rrF33a'£TO S g F“ l! a ^-s-iFS o 3 ™ z^g 13 < FsSp II 3 TO-| N- - -^---ggflS-i 3 £S**-3-*-eP#lt«d; ii -T3F^ -^ 3 3 3 g-9' 0.3.— n9:N -3.< ™-g ® ^ k: --a- g- F < 3 2 >“ ™ 3 3vn < < 3 3 S •S* 3 33 < TO 5P65 FFo o,’' < - «' -F o 3 oli^3 5-pr^^S-TO'l S rt) rt* rt £ -t f/5 3 >^' rt 33 o:- a N— a, 1 o 3 3 •<, S.TO-^ 7T Q.aiS a 3 3 TO-O FF 2 FF3 ^ — 3 O a 3 > TO< 3 3 to F a. 2.3 TO-crŽK^TOZa o F 2. ^-3 o < 2. a 70 — —•.a.w r>< Sit" 2:® ^ 3 < “3 P P? Z? o - to - 3- F--1F fsj a .C ^ 13 _ S 3: ™ -h-^.2. F & P. _. V> 3 TO -g lipi a? F 3 a.--- to- • ru ^•3 0 W O Q. a EO-'W a a ® rt*. H-t < w<" 3 TO t_ 3; a3 TO N -o ^-a 3 a. c a-a E^i 2 3? JS:g^3® - Syq 6-a 3-2.™ 3 a to< to ® -a’ > g to ►—» rt- prr p CUS'O 3 a* o JS.-"- 2. o -5 ►-.Oto — to o 3 Fo g-? ^ n, N R- TO to o 3 a ® ^ o.3 * < a to P 3 • ^ 3 F g" ™ <' &a*< I TO’? -f- 1 D 3 3 n* < < 5 3 c c/5 O rt rt*, rt- C/5 ^ ft> ^ti2$ I-? 3'f'to llgf< fi||s F^ls F P TO* 3 'g TO S’S- - „ 1 sI ! &^ ~ § "2- 5 F » ES - S-'g ' 3 2. n ~-a 5S-' 3 3- § S- a : ^ ^-1 3 §< § crt'lt I S- g,- 3 » «■ Es.g- § n, ^ a ^ S: »• ^ _ 5^36^1.1-|^!||| 5: ^ 3 § § 411 ?!!!!„, » a ES a 5 2,-a a' w5 ® . g ®. 3 _ w 113 g a^I?3 ^ 3 ” g 3 2 o.^ Fto-nj-SL3'* < P-: £.5. g S-o g»-=51 g..» .°" = ! -s^šf§|f? »s s, g-^&.s-ss.-a a to ^ a ?rorq 2‘ 3 0 § 65 “ S-3 to -a •« 50 “r®^N a 3 2 g- >-—*«_*. rt> S^ ■“■ rt> Jn rt*. 5-3 I- D *■* 50 ’ to < a 3 "g -S < aS-3 |-'E'3-3 n S F^ Fto “ co F a crq a s cr.a- n a 3 to r T to pr q 3 S E ^ rt oj o*'—'•!_*. o oS^^nD z* ju ?r ZL luT? er 22. ^.glTO too o g-S ^ F-l- g, ^s-^a £>*!>, “ a to g.-a 31 3 -: ° 2 ^ n -a --2 St ■ )Z* ^ rt** O * 3 < 2 r)3 • a N TO) 3 3 m 3 - g-to N< N h-* I n> D l N ^-S CP 3 3 3 iŠF-a a s--" '■'3-: ^s.t: to: P g F S-^l N-S s* 2^^;I'33 ^ ^■'2. a 2- to a-~ ?* S. ? P 7* T -L- u. t— t- L*> > rt' «TO rt rt Cn .S» •-C3 •o H* vO • orq "O ,Partizan“ že drugič poražen V petem kolu drugega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva je morala enajstorica Partizana vrniti obisk zagrebškemu Dinamu. Zagrebčani so lani v Beogradu trdno sklenili, da se bodo maščevali za ta kratni poraz. Za nedeljsko tekmo so se temeljito pripravili, kajti šlo je za prestiž zagrebškega nogometa. Enajstorica Dinama, močno podprta od 20.000 gledalcev, se je takoj po začetnem žvižgu vrgla v napad. Vs! deli enajsterice so dali odlično igro najboljši na terenu pa je bil srednji krilec Horvat, ki je onemogočil Partizanovo napadalno trojico. Usoda Partizana je bila odločena že v prvem polčasu, ki se je končal z te-zultatom 2:0 za Dinamo. Drugi polčas pa se je končal neodločeno 2:2, tako da je bjl končni rezultat 4:2 za Dinamo. Tržačani so morali na vroča splitska tla. Domača enajstorica tla |d uka je morala odpreti vse ventile svojega znanja, da ji je uspelo premagati žilavo in borbeno tržaško enajsterico, ki jo na njeni poti spremlja velika smola. Za presenečenje tega kola e poskrbel reški Kvarner, ki je sredi Beograda odvzel Metalcu obe točki. Sarajevski železničar je z lahkoto odpravil Nafto, skopljanska Pohoda Je pred svojim občinstvom morala napeti vse sile, da je odpravila enajsterico 14. oktobra, Budučnost Iz Ti-tovgrada pa je morala prodati kožo v Subotici. Rezultati: Dinamo-Partizan 4:2; Hajduk-Lj. Ponziane 3:2; Kv.u-ne.-Metalec 1:0; železničar-Nafta 30; Pobeda-14. oktober 3:2; Spartak Bu-dučnosf 4:3; Rdeča zvezda-Lokomo-tiva (preložena). K valifikacijska lestvica Partizan 18 15 1 2 48 16 u Dinamo 18 13 2 3 51 19 28 Rdeča zvezda 17 13 1 4 54 17 27 Metalec 18 9 3 6 32 24 21 Spartak 18 8 4 6 32 25 20 Hajduk 18 12 3 3 41 10 27 Pobeda 18 6 5 7 33 30 17 Kvarner 18 4 7 7 17 25 15 Lokomotiva 17 5 3 9 20 3:1 13 Budučnost 18 5 3 10 32 40 13 železničar 18 4 3 11 21 43 11 14 oktober 18 3 4 11 17 40 10 Lj. Ponziane 17 4 1 12 18 35 9 Nafta 17 3 0 14 13 It 6 milili Polovičen uspeli (iasliniju Za pokrajinsko nogometno prvenstvo so bile v nedeljo odigrane samo štiri tekme. Tržaška enajstorica Gaslinija je morala po vroč kostanj v Izolo in je le malo manjkalo, da si ni popolnoma opekla prstov. Domačini so do 15’ pred koncem še vodili z 2:1 ter je le nepravilno prisojen kot pripomogel Tržačanom do izenačenja. V Trstu je v dežju in blatu uspelo Montebellu odpraviti piransko moštvo. Rezultat bi bil lahko še večji, če bi tržaški napadalci, posebno v prvem delu, ne zgrešili nekaj stoodstotnih prilik za gol. Postojnčanom je zadnje plasirana enajstorica Kr-mina naložila na domačem igrišču skoro pol ducata golov na grbo, furlanski derby Ronki-Gradiška pa je ostal neodločen. Rezultati: Gasiini:lzola 2:2; Monte-bello-Piran 2:1; Krmin-Postojna 5:1; Ronki-Gradiška 1:1. milili Tudi Helmlcu sr jr spnlaluiilo Nihče ni pričakoval, da bo tudi Cebuiec okusil bridkosti poraza. Kar pa se v nogometu mnogo kdaj zgodi, to je v nedeljo doletelo tudi enajsterico čebulca, ki je morala, čeprav nerada, priznati premoč Skednja H. Rezultati okroinega prvenstva so. Skedenj ll-Cebulee 2:0; Roianese-Ponzlana II 5:0. Acegat-Rauber 2:2; Costalunga-Sv. Marko 8:0; Tovarna strojev II-Pisoni 5:0; Opčine-Monte-bello II 1:1. Italijanskii |il'vrusIvo Juventus-Bari 1:0; Vicenza-Ales-sandria 4:2; Modena-Bologna 1:0; Sampdoria-Genova 3:2; Triestina-**aPoli 3:0; Lazio-Livorno 3:0; Bre-R^ia-Homa 3:0; Milan-Atalanta 0:0; ^lorentina-Venezia 1:1. * . IM liušarha za Viaria n m ■n Rauharjev pnkal **0i'wo/ioo pokal (moški); DSZ-Re- lVo 16:9; Skoljeto-VOM 44:12; Roia-j'^'Kauber 14:10; Barkovlje-Skedenj Rauberjeu pokal (ženske): Rinaldi Magdalena 5:5. Udovič je zmagal na knlcsarski dirki za „Spomladanski pokal" V nedeljo je pri „Cedasu“ v Bav-kovljah stallalo okoli 50 kolesarskih tekmovalcev za „Spomladanski pokal". Vsi kolesarski asi so bili na startu. Na starterjev znak so med drugimi čakali tudi pokrajinski prvak v teku s kolesi čez drn in strn Kuret Karel, vedno drugi Tisma Aleksander, očka Tomažič, nadi Olimpije brata Steffilongo in drugi, čakal pa je tudi nedeljski zmagovalec plavolasi Udovič Stojan. Od starta do cilja so vodili ogorčeno borbo, ki jo je v zaključnem sprintu odločil Udovič Stojan v svojo korist. Vrstni red je naslednji: 1. Udovič Stojan, ki je prevozil 12 km v času 2 uri 4 minute; 2. Kravos Franc, za tri dolžine kolesa; 3. Cimoroni Josip (Reka); 4. Kete Branko (Opčine); 5. Tomažič Pino (TKZ); 6. Kuret Karel (TKZ); 7. Danielli Josip (Olimpija); 8. Cella Bruno (Reka). Moštveni pokal si, je osvojilo športno društvo Sv. Ivana. limili Tek čez drn in siru V nedeljo so tekmovali naši tekmovalci in tekmovalke v teku čez drn in strn za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Tudi tokrat jim ni bilo naklonjeno vreme. Moški so tekli na 4 km dolgi progi, ženske pa na 1 km. Med moškimi je zmagal, kakor je bilo predvideno, član kulturnega krožka Faldutti Umberto, ki nima konkurentov v svoji stroki. Odlično so se odrezali tudi svetokriški fantje, člani Vesne, ki so si osvojili moštveni pokal. Med ženskami je zmagala članica Partizana iz Bilj Silič Metoda, ki je v končnem spurtu prehitela Petranijevo Diano. Ekipni pokal pa so si priborile atletinje Sv. Vida. REZULTATI. Moški: 1. Faiduttl Umberto (Kraljič) v času 12.32.4; 2. Tessera Peter (DSZ) v času 12.42.2; 3. Sedmak Marjan (Vesna) v času 13.19.1; 4. Bogateč Nino (Vesna); 5. Sedmak Lucijan (Vesna); 6. Josip Karel (Kraljič); 7. German Orlando (Sv. Ivan); 8. Košuta Franc (Vesna) itd. ženske: Silič Metoda (Partizan, Bilje) v času 3.15.2; 2. Pefranl Diana (Sv. Vid) v času 3.16.6; 3. Vertovee Josipina (škorklja); 4. Buronel Lucijana (Kraljič); 5. Vuk Laura (Gorica); 6. Francot Laura (Sv. Vid); 7. Tofano Lucijana (Sv. Vid) itd. IIHHII Tržaški košarkarji in knšarkariuR na Reki Na Reki se je v četrtek 27. t. m. pričel medmestni turnir v košarki, na katerem sodelujejo moške in ženske reprezentance Beograda, Zagreba, Trsta, Ljubljane, Reke, Novega Sada, Titovgrada, Zrenjanina, Zadra. Splita itd. Tržačani in Tržačanke so že v prvih tekmah pokazali odlično igro ter jih vsi smatrajo za favorite. Njihovi najnevarnejši nasprotniki so reški košarkarji in košarkarice. Splošno mnenje je, da bo med njim! najhujša borba za osvojitev prvega mesta. Moška reprezentanca je sestavljena iz igralcev Cola, Tomažiča, Kraljiča, Rojana in Tovarne strojev, ženska pa iz igralk Rinaldija, Rediva, Tomažiča in Skednja. Pri ženski reprezentanci manjkata najboljši igralki Rinaldija Semola in Tegaci-jeva, ki sta zaradi dela zadržani, vendar pa upamo, da bosta lahko nastopili v finalnih tekmah. Dosedanji rezultati so: Moški: Novi Sad-Skoplje 16-10; Reka-LjUbljana 20:8; Zader-Partizan 19:10; Split-Tito-grad 22:21; Trst-Zagreb 18:15; Beo-grad-Zrenjanin 30:11; Zader-Titograd 27-8; Ljubljana-Skoplje 14:7; Split-Zader 15:12; Reka-Beograd 17:10; Trst -Partizan 19:10; Novi Sad-Zrenjanin 16-8. ženske: Trst-Zagreb 12:7; Beograd-Split 11:7; Reka-Ljubljana 18:7; Ljub-Ijana-Novi Sad 6:4; Trst-Beograd 10:3. Križanka Vodoravno: 1. krai blizu Trsta; 5. značilna lastnost; 10. veznik; 11. zavraten napad; 13. ton v solmizaciji ; 14. za- slomba; 15. prislov; 16. padavina; 17. obžalovanje; 18. del sveta ; 20. mesto ob Jadranu 21. mesto ob Kvarneru; 22. vrh v Veliki Kapeli; 23. ženske ime; 24 poljedelec; 26. turški gospodar; 27. lapor; 28. pred log; 29. del sveta; 30. člen: 31. žensko ime; 33. osebni za imek; 34. ranocelnik; 35. kraj blizu izvira Kolpe. Navpično: 1, daljina; 2. žensko ime; 3. osebni zaimek; 4. pomota; 5. zbirka; 6. žensko ime; 7. predgorje; 8. ženske ime; 9. izpričevalo ; 12. utežna enota; 14. omika; 16. dan v tednu; 17. otok v Sredozem skem morju; 19. vojna ladja: 20. rabota; 22. obrtnik; 23. hrvatski pesnik Sn pripovedki ik; 24. mamilo; 25. rudniški delavec; 27. pogled; 29. kraj ob A-diži; 30. pritok Save; 32. ve nik; 33. predlog. To i; n n vrRmonska iia eh oj CUlt Ban K*3Sl mestu med izžrebanci. Tov. Simoniču pa priporočamo ugankarskega po- trpljenja, saj smo prepričani, da mu 0:s-t. VAfl as laJie , IZpF itevt»., a tilt ga mnogo niti ni treba. Tovarišica Žiberna Jožica iz Merč pri Sežani naj se ojunači in naj nam prihod- Sestavi iz naznačenih likov prav tako velik pravokotnik, kjer boš v ravnih vrstah bral štiri Župančičeve verze. Opozarjamo, da mora imeti v novo nastalem pravokotniku vsak lik isto lego, kot jo ima sedaj. (Dva š in en č so brez strešic) Ali ves ti vse to ? Preizkusite nekoliko svoje znanje! Ne glejte takoj odgovorov, ki so objavljeni spodaj, temveč skušajte odgovoriti sami. Zberite se v večjo družbo, eden naj sprašuje, drugi pa naj tekmujejo: kdo bo najbolj pravilno in najhitreje odgovoril. 1. Ako segrevate vodo, v drugi posodi pa alkohol — kaj bi prej zavrelo? 2. Kaj razumemo pod izrazom agrumi? 3. Kako se imenuje jelenova samica ? 4. Argentina in Brazilija sta v Južni Ameriki. Katera je večja ? 5. Odkod je ime Amerika? 6. Kateri cvetlici pravijo ponekod na Primorskem medenka, in kateri majnica? 7. Mislite si štiri kocke po en kubični decimeter! Prva bi bila železna, druga zlata, tretja srebrna in četrta svinčena. Katera bi bila najtežja in katera najlažja? 8. Ali je že zelo dolgo, kat se je izvršil pivi polet preko Kanala in kdo ga je izvedel? 9. Prešeren. Levstik, Cankar — kdo izmed njih je učakal najvišjo starost? 10. Pravimo, da je zemlja o krogla Torej je res prava krogla — kakor žoga? 11. Katera država ima rdečo zastavo z upodobljenim belim slonom? 12. Včasih slišimo izraz „A-hilova peta“. Kaj s tem označu- jemo? 13. Admiral alj je to votino naziv visokega mornariškega častnika ? 14. Kateri evropski politik je od 1. 1918 naprej brez prestanka na najvišjih položajih državniških poslov? 15. Kdaj približno ie živel Beethoven ? 16. Ali je eden izmed naj večjih zavojevalcev vseh časov, Aleksander Veliki, dočakal visoko starost? 17. Čigav« ie opera „Boris Godunov'1 ? 18. Kaj označujemo z besede labirint in od kod jo poznamo? 19. Kdo je zmagal na zadnjem šahovskem turnirju za prvenstvo Sovjetske Zveze? 20. Ali sta bila Martin Lu-tlier in Slovenec Primož Trubar sodobnika? 21. V kateri okupacijski coni je nemško mesto Leipzig? 22. Kateri Primorec je jugoslovanski prvak v metu diska? Odgovori. 1. Vrelišče vode je pri KKH' C, alkohola pa pri 78«. 2. To je skupno ime u oranže, mandarine in limone. 3. Košuta. 4 Brazilija (8,5 milijona kma) je tiikraf tolikšna kot Argentina (2 milijona 790.000 km3). 5. Po itaUjanskem pomorščaku v portugalski in španski službi, ki se je imenoval Amerigo Vespucci (145) —1512). 6. Medenka je narcis, majnica je pa španski bezeg. (Koliko lepše je domače ime!) 7. Najtežja bi bila kocka iz zlata (Čez 10 kg), potem svinčena (preko njlč pošlje rešitev — vseh ugank. Kaj pa dela tov. Leban? Ali se njegova pisma izgube ali pa je mogoče opustil reševanje? Vsej naši ugankarski družini želimo vesele praznike, bistrega duha pri reševanju in sreče pri žrebanju! Izid žrebanja: I. Sitar Zmagoslav, Batuje »e, p. Črniče (Ajdovščina). II. Miskovič Štefan, Piran III. Stepančič Mira, Zagreb, Gundo-ličeva 17a H kg), nato srebrna (čez 10 kg) in končno železna (skoraj 8 kg). 8. To je bilo 1. 1909. in prvi je poletel čez Kanal Francoz Louis Ble-riot. 9. Star ni postal nobeden. Prešeren je živel ne celih 48 let, Levstik 56, Cankar pa 42 let. 10. Ne, temveč je ob tečajih nekoliko sploščena, torej bolj podobna jabolku. II. Siam. 12. Grškega junaka Ahila je njegova mati ob rojstvu pomočila v neko vodo, da je postal neranljiv. Edino peta, za katero ga je držala, je ostala ranljiva. „Ahilova peta" je torej isto kot „šibka točka". 13. Ne, tudi nek velik metulj se tako imenuje. 14. Dr. Edvard Beneš, ki je bil po vojni neprestano češkoslovaški zunanji minister, dokler ni postal preai-dent republike, kar je še danes. 15. Bil je sodobnik Napoleona; rojen 1770, umrl 1827, Napoleon pa 1769—1821. 16. Ne, umrl j« že s *8 leti (»86— 328 pr. Kr.). 17. Ruskega skladatelja Musorgske-ga. 18. Poslopje, polno hodnikov, v katerih se človek izgubi. Znan je bil v starem veku kretski labirint, po pripovedki Dedalovo delo. 19. Keres. 20. Skoraj: prvi je živel 14« do 1546, drugi pa od 150S do 1686. 21. V Sovjetski, 23. Danilo Žerjav, član beograjskega „Partizana". Kupon št. 12 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovrhi urednik: JOŽE KOREN Velikonočna Nič potice, nič pršuta, komaj da bo „pastašuta." Pas zadrgne za tri luknje na kvartin terana smukne. • zvije črno cigareto, i pljune vstran in de: Prokleto! Kdaj se bo vse to končalo. 1 kdaj se bo živeti dalo. kdaj bom. delavec, dosegel. ■ da bom v posteljo sit legel ?“ 'A na to se mož zasmeje; ..Saj že boljši veter veje! Kmalu lepše bo na svetu — meni — delavcu in kmetu !“ * Pozor! Dragi Tržačani! Velika noč ie tu in te dni boste sekali jajca. Pri tem opravilu pa bodite zelo previdni, kajti, je sedaj tako. da naletiš že povsod na Čerina in ni izključeno, da jih bo najti nekaj tudi v velikonočnih jajcih. Kdor ga najde, naj ga lepo odda na prvo policijsko postajo, ker bo sicer nastala zmeda, ko bodo po praznikih šteli Čerine in bi bila za Trst huda nesreča, če bi ka terega zmanjkalo. Ob pr iliki postavljanja babilonskega stolpa je bog ljudem zmešal jezike, će bi se tedaj to ne zgodilo, bi škof Santin nikoli ne imel prilike preganjati slovensko govoreče duhovnike. / » v ■ K V soli ....... Katehet: Kdo ve. zakaj je Judež izdal Gospoda za trideset srebrnikov? Špekulantov sinček: Inflacije se je bal. pa ni hotel sprejeti papirnatega denarja. Težko velikonočno breme Velikonočni re- cept ] Kdor nima denarja, naj od četrtka pa do nedelje hodi od izložbe do izložbe in naj krepko misli na razstavljene nedosegljive dobrote. Nato naj v soboto zvečer vzame krepko uspavalno sredstvo, nai leže v posteljo in krepko zaspi. In sanjalo se mu bc čez praznike o poticah, cenenih pršutih in z užitkom bo prestal velikonočne dneve. Darila Amerikanska kokoš je prinesla nekaj velikonočnih jajc za svoje ljubljence. Pivo je poslala Turčiji. ki je stala ves čas vojne tako lepo ob strani (Nemčije namreč!). drugo pa Grčiji, ki je zelo veliko žrtvovala za fašizem (po vojni namreč!). Smrdeče, gnilo jajce ie poslala amerikanska put-ka tudi Kitajski, ker ve, da so Kitajcem gnila jajca priznana Velikodušen velikonočni />oklon Zavezniki so se izkazali zelo velikodušni napram svoji miljen-ki Italiji in ii nameravajo za velikonočni poklon prepustit^ v popolno oskrbo vse fašistične begunce. ki so se zatekli v deželo sonca. Italijansko vlado je radodarnost zaveznikov baje zelo pretresla in ne ve. kako bi se jim primerno zahvalila za dobroto. Amerikanski petelin je z nemško kokošjo ustvaril svetu POPLAH Pred dnevi objavljena vest nekega ameriškega učenjaka, ki trdi. da bo čez 60 let mogoče priti z zemlje na luno. je med tukajšnjim prebivalstvom povzročila velikanski poplah. Vsi časopisi na lunj so prinesli uvodne članke z naslovom : „Čez 60 let bomo kolonija!" pretežna večina prebivalcev lune je že pričela posprav-iati svoje stvari in se namerava- NA LUNI la preseliti na više ležeča nebesna telesa. V zadnjem trenutku pa je šinila nekemu poznavalcu razmer zemlje v glavo rešilna misel. Odločil se je telefonirati Anglo-amerikancem. da na luni ni petroleja in da je prepiičan. da je s tem vsaka nevarnost zasedbe lune izključena. Naivni možakar pozna zapadnjake seveda le na veliko razdaljo. Mož z vzhoda: „Gospod z zapada bi rad našel dlako v tem jajcu." Kokoš, ki več ne nese Za Veliko noč Ker bi ZVU na vsak način rada za praznike nekaj nakazala za priboljšek tržaškemu prebivalstvu je baje padel predlog, da bi na nakaznice delili na vsako osebo £ .v en liter morske vode. v Predlog je bil z navdušenjem sprejet, le glede cene se še niso odgovorni krogi sporazumeli. Grški otoki S konference A: Kdaj se Marshall in Bevin na konferenci strinjata? B: Kadar je treba Molotovu oporekati. * novo jajce Otoke Eros, Rodos. Kalimos in Kos. ki bodo na podlagi mirovne pogodbe z Italijo vrnjeni Grčiji. so že zasedle prve skupine grškega orožništva. Čim bodo s teh otokov grški partizani pregnali novodošle orožnike, bodo ti otoki po dolgih letih spet svobodno dihali. Pojasnilo Ker se širijo domneve, da so bili tisti, ki so križali Kristusa, fašisti (kar bi ne bilo prav nič čudnega, saj se na svetu tako vse ponavlja), je prav. da resnici na ljubo to domnevo osvežimo. Zgodovina namreč to možnost izključuje, kajti znano je. da so dalj tedaj mučitelji umirajočemu Piti fesih, če bi bili fašisti, bi, mu vsekakor postregli z ricinovim oliem.