KOMUNALA JE DOBILA ŽEGEN
str. 4
CENA200SIT / POŠTNINAPLAČANAPRI POŠTI 6310IZOLA-ISOLA
DRŽAVA JE SITEN KUPEC
VESLAČEM NI USPELO
str. 9
SVOBODA JE SPOZNANjE NUJNOSTI
(Mef) Tako je povedal Friderik Engels in razumeli smo, da se mora vsak človek zavedati pogojev in omejitev, ki jih ima in ko se teh zaveda je lahko znotraj tega okvirja svoboden. Ko gremo v trgovino svobodno izbiramo kaj bomo kupili za kosilo čeprav smo omejeni z denarjem v družinskem proračunu in tudi nogometaši Avtoplusa so svobodno zmagali prvenstvo a niso napredovali, ker so bili pač omejeni s spoznanjem, da denarja za drugoligaške nastope v občini Izola enostavno ni.
Prav izolski šport trenutno zelo potrebuje razmislek o tej Engelsovi modrost.	Sloveniji se dogaja, da vrhunski
tekmovalci že nastopajo za klube iz tujine, Izolanom se seveda dogaja, da naši športniki in športni strokovnjaki iščejo delo vsaj izven občine. Nekateri najboljši rokometaši, odbojkarji in nogometaši so že raztepeni po celi Sloveniji, veslači in jadralci so tako ali tako bolj na tujem kot doma, odhajajo tudi strokovni delavci, saj jim drugje ponudijo boljše možnosti. To je v športu sicer nekaj običajnega, vendar je najbolj zaskrbljujoče to, da se o tem niče zares ne pogovarja, kaj Šele, da bi odgovorni strategijo razvoja športa razumeli drugače kot zgolj delitev denarja med
klubi. Volontarizmu je tudi v športu odklenkalo, izolskega pa so in ga še držijo pokonci zgolj amaterski športni delavci. Na dan, ko občinski svetniki ponovno podeljujejo petletni mandat dosedanjemu direktorju Centra za kulturo, šport in prireditve, bi bilo gotovo na mestu, da se pogovorijo tudi o tem in ne da le seštevajo glasove za in proti.
Sicer se bo uresničila razlaga dr. Jerovška, ki je slušateljem na nekdanji FSPN Engelsovo mislel pojasnil tako-le: "Ko toneš v vodo z vrečo cementa za vratom se zaveš, da nimaš rešitve in takrat si svoboden."
©d;

'ČETRTKOM
Četrtek, 24. junij ob 20.30 ■ Manziolijev tre
Praznovanje DNEVA DRŽAVNOČ koncert skupine ČOMPE
Torek, 29. junij ob 19.00 - Palača Manzioli OD VRAT DO VRAT ČEZ IZOLSKE K0NTRADE Četrtek, 1. julij ob 21.30 ■ Podbelvedere Mediteran festival - KELVIS OCHOA (Kuba)
IC. Banka Koper
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine i m m o b i I i
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si

MAŠČEVANA BO BAZOVICA
S priimkom je bil vedno krii, saj veste, Bohinec pa v Zvrj ia Primorsko.
A to vse skupaj ni še nič,
:dajbinas skoraj v:el hudič.
Predsednik je odstopil, tajnik se umika tako da naša stranka trenutno ni nič lepa slika. Eni so nam rekli, da smo Zve:a :a marino, drugi pa so nam :amerili; LDS-om trgovino.
Mi smo ie enkrat šli na led pa smo se naučili :dajpa so pri DeSUS-u napako našo ponovili Zato smo optimisti, ker veste,da v politiki ta nauk drli: JV/ vatno kdo bo zmagal, le da nasprotnik i^ubi
A V T O CENTER
Avto Conter Jecob, Izolo www.o-Jer*b.»l
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
PRIZNANJE NEKEGA OBČANA
Priznam, bil sem zgrožen in ogorčen, ko sem videl razdejanje na izolski punti. Bilo je kmalu po tem, ko so tam začeli riti z bagerji in nasipati kamenje, jaz pa sem slučajno šel mimo. Kaj si ljudje ne upajo, sem si mislil! In to počnejo kljub temu, da se ljudje že vsa leta borijo, da bi si ohranili svoj zeleni park. Zdaj pa kar cesto čezenj!
Prav za prav ni nič kaj posebnega tisto zanemarjeno zemljišče, ki mu pravijo tudi park, v resnici pa bolj spominja na kakšen zapuščen lastniški vrt s katerim lastnik ne ve prav kaj bi počel. Ob robu speljana makadamska pot pa je tako neurejena kot, da bi kakšni nemarni sosedje dobili po njej služnostno pravico. Vendar izolani imajo radi svoj park tak kakršen je in ne marajo, da bi kdo kaj spreminjal. Spomnijo pa se nanj večinoma le v poletni sezoni, ko je tam kopanje zastonj ali, ko si hočejo malo pretegniti noge in gredo na en »giro« okoli Izole. Tu pa tam kakšna mamica pelje tja svoje otroke, da se malo razigrajo. Sicer pa nikogar posebno ne mika, da bi se tam zadrževal. Ljudje ki gredo mimo, se najraje ozirajo na morje, včasih malo posedijo da si ogledajo zanimivo panoramo. Če pa jim pogled slučajno zaide na zelenico se na njej ne zadržuje dolgo, nič pozornosti vrednega ni na njej. Tudi kak turist, ki slučajno obme proti punti v pričakovanju, da bo tam zagledal kakšno lepo krajino, ostane razočaran, ko zagleda tisto puščobo. Kakorkoli že je, ljudi to ne moti, z leti so se pač navadili na svojo trato, kot se navadiš na star kos pohištva.
Nekaj tednov kasneje mc je spet zaneslo na punto. Spodboden od silne polemike v časopisju, sem sklenil, da si bom stvar ogledal malo bolj pozorno. Dela so medtem napredovala tako, da sem lahko v grobem sklepal o končnem rezultatu. Ko sem se postavil na začetek začrtane poti, ki vodi z obale proti zvoniku, sem presenečen ugotovil, kako zanimiva veduta nastaja v tej smeri, pogled z ladje pa bi bil gotovo še lepši.
INTERVENCIJSKE POTI TUDI V LIVADAH
V Livadah imajo pleskaiji te dni polne roke dela, saj označujejo talno signalizacijo, točneje intervencijske poti. Krajevna skupnost Livade je o tem s posebnim dopisom že obvestila krajane, vendar ne bo odveč če omenimo, da morajo intervencijske poti ostati proste za vozila nujne pomoči. Že s tega vidika je prav, da se na označenih površinah ne parkira, nenazadnje pa tudi zato, ker bodo pristojne službe take kršitve tudi kaznovale. Po besedah izolske županje Brede Pečan bodo na začetku redarji predvsem opozarjali, po kakšnem mesecu pa bodo za
napačno parkiranje že izrekali kazni. Med ukrepe v tem primem sodi tudi odvoz vozila s pajkom, saj morajo biti interventne poti predvem prevozne za interventna vozila. Posebnih težav s parkiranjem zaradi tega ne bi smelo biti, saj so v Livadah uredili začasno parkirišče za približno 200
!: avtomobilov.
(Tekst in foto: B.Vuga)
Iz radovednosti sem se podal še po prečni poti, ki je speljana skozi drevje v ozadju. Nikoli prej mi ni padlo na pamet, da bi se sprehodil skozi tisti zaraščeni del. Bil je preveč neurejen in se mi ni zdelo vredno truda. Zdaj pa sem se nenadoma znašel v prijetnem senčnem okolju. Drevesa, ki so bila prej nezanimiva in sprehajalcu preveč odmaknjena, so mi zdaj segala čez glavo, dobila so novo dimenzijo, postala so parkovna drevesa. Stari borovci dajo krajini mediteranski značaj. Celotno zemljišče pa se je navidezno povečalo. Usedel sem se malo na zidek (klopi seveda še ni) in pomislil kako lepo bi bilo, če bi se začeta dela privedla do konca. Kako prijetno bi bilo tu posedati na klopi v senci borovcev in izpod drevesnih krošenj s pogledom objemati celotno panoramo tja do obzorja.
Moj tretji obisk punte pred dnevi, mi je pustil zelo žalosten vtis. Delo je ustavljeno. Delavci so pobrali orodje in stroje in odšli. Prejšnji zanemarjeni park, je zdaj postal zapuščeno gradbišče! Bojim se, da bo tako tudi ostalo še dolgo časa. Nobenega posedanja v senci ne bo, nobenega občudovanja panorame ali vedute.
Nekega dne se bo morda nekdo spomnil, da je tako zanemarjeno in degradirano zemljišče najbolje pozidati. Imel bo argumente, denar in vplivne prijatelje.
Ljudje ki so se lotili urejanja parka na punti, so že drugje nazorno pokazali kaj znajo. Mar jih ne bi pustili, naj končajo začeto delo?
Prav lep pozdrav.
I.P. (naslov v uredništvu)
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl 1SOLA	
Dan državnostije praznik, ki nam je v ponos in ga v sebi nosimo kot mejnik naše trdne volje, prepričanja in ponosa. Z vami delim upanja in želje.	La Giomata dello Stato si celebra come simbola delta volonta, della determinazione e dellorgoglio di tutti noi. Condivido con voi le aspettative e i buoni auspici, e vi
VABIM	1NVITO
vas na osrednjo prireditev ob Dnevu državnosti,	alta celebrazione ufficiale della Giomata dello Stato,
v četrtek, 24. junija 2004 ob 20.30 na Manzlolijevem trgu v Izoli.	giovedi, 24 giugno 2004 alle ore 20.30 in piazza Manzioli a Isola,
S predstavo gledališko-glasbene skupine ČOMPE bomo skupaj počastili ta praznik.	con inprogramma lo spettacolo del gruppo teatrale e musicale ČOMPE
Županja - H Sindaco Breda Pečan	
Turistična sezona 2004
PRIREDITVE SO POMEMBNE, VREME SE BOL)
Na redni tiskovni konferenci v uradu županje so predstavili knjižico s seznamom prireditev, ki so jih pripravili v občini Izola za letošnjo turistično sezono. Poleg seznama prireditev je v knjižici še nekaj drugih nasvetov za obiskovalce našega mesta, od tega, kje je varno in primerno parkirati do opozoril pred hotelskimi, avtomobilskimi in plažnimi tatovi. Knjižica prireditev je izšla v štirih jezikih (slovenski, italijanski, nemški in angleški) v nakladi 10.000 izvodov, za njeno izdelavo so odšteli delili pa jo bodo v vseh turističnih agencijah in povsod tam, kjer se sicer ustavljajo turisti v našem mestu.
Večina prireditev iz predstavljene brošure se bo dogajala na-Manziolijevem trgu, kot novost pa lahko omenimo reperske večere za najmlajše in koncerte nekaterih glasbenih skupin, med večje dogodke pa sodijo: Eurofest (3.-8. julij). Rock in Izola na stadionu (6. julij), Ribiški praznik (20.-21. avgust), sobotni koncerti na plaži v Simonovem zalivu in Poletne godbe, ki so začele in bodo končale tudi to sezono.
Seveda brušura ne more zajeti prav vseh dogodkov, zagotovo pa jih ne bo manj kot jih je zapisanih, je obljubil Jože Černelič, na koncu pa so novinarji izvedeli še, da bodo koncerti Mediteran festivala letos v soorganizaciji Shoto kluba na prizorišču pod Belvederjem.
THE SUMMER IN IZOLA 2004
Events
Na neurejenem platoju pred ladjedelnico, ki služi tudi kot občasno parkirišče, je zrasel montažni objekt, ki ima, po občinskih informacijah, vse potrebne dokumente (lokacijska informacija), kaj več pa je bilo težko izvedeti, saj nova zakonodaja zahteva le to, da je namembnost objekta usklajena z PUP-om za to območje. Na upravni enoti o objektu tako ne vedo nič, na občinski inšpekciji pa pravijo, da bo lokal namenjen predvsem uporabnikom bližnjega parkirišča in da bo lokal gotovo prispeval k dodatni ponudbi mesta.
DER SOMMER IN IZOLA 2004
Ueranstaltunaen
Ob tej priložnosti so govorili tudi o pomenu prireditev za turistično prepoznavnost in promocijo občine, ter dali nekaj napovedi letošnje turistične sezone. Kot ie novedal direktor gospodarsko interesnega združenja za turizem, Alojz Pečan, je bilo prvih pet mesecev solidnih, čeprav je bolj ali manj jasno, da bodo lanski rezultati težko doseženi. Najboljši rezultat smo dosegli januarja, ko smo na splošno zabeležili 13, v hotelih pa 4% več nočitev kot lani. Februar je bil že malo slabši (-3%), marec spet nekoliko boljši (+3%), potem pa je vreme naredilo svoje, tako da so v aprilu in maju zabeležili po 6 odstotkov manj nočitev. Glede na sedanje vreme in napovedi, ki ne napovedujejo vročega poletja je težko pričakovati posebej uspešno sezono, zagotovo pa ne bo slaba in k temu bodo lahko precej pripomogle prav prireditve, ki jih v občini res ne manjka.
Direktor Hotela Delfin in predsednik Sveta za turizem, Branko Simonovič, je opozoril na dve novi, izredno uspešni prireditvi za njihove goste in tudi obiskovalce od drugod (literarni večeri, glasbeni večeri), ter napovedal, da bodo naslednje leto v Izoli gostili okrog 400 likovnikov iz dežel Alpe Jadran.
PREKLETA ANKETA
MANJ NAVDUŠENJA NAD EVROPO
Evropske politike je kar presenetil izid referenduma s katerim smo se Slovenci pred časom izrekli za pridružitev Slovenije k Evropski skupnosti. Takrat smo bili skoraj plebiscitarno ZA, potem pa smo začeli EU spoznavati tudi drugače in danes je navdušenja bistveno manj kot takrat. Evroskepticizem se je zelo razširil in tudi naša anketa je pokazala, da bi bil odstotek tistih, ki so za združevanje z EU bistveno nižji, komaj nekaj višji od tistih, ki bi bili proti. Preseneča nizek odstotek neopredeljenih, kar priča o tem, da to odločanje ne pozna srednje poti: si ZA ali si PROTI.
Če bi lahko še enkrat odločal o vstopu v EU, bi glasoval :
Za (42%)
Proti (50%)
Me bi glasoval (7%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
V Izoli že od ponedeljka gostimo udeležence Združenih iger narodov, prireditve, ki predvsem združuje mlade in jih vzgaja v tvorce lepšega sveta. Izolski del ZIN je letos osrednji, na njem pa sodeluje približno 30 mladih iz devetih dežel. Sprašujemo vas:
ALI POZNATE PRIREDITEV "ZDRUŽENE IGRE NARODOV"?
Lahko odgovorite z: 1. Dobro poznam, 2. Nekaj se mi sanja, 3. Nimam pojma
Glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com_
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c
www.izolanka.com
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Nlenialnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00 -19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
O B A L A V M A L E M „ w
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVAHIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.sl
ZN Prešernova - Drevored 1. maja
STRAH PRED NOVIM IN STRAH PRED STARIM
Iztok Krumpak je človek, ki je v zadnjem letu dni zagotovo največ investiral v nepremičnine v izolski občini. Z različnimi' ' podjetji, katerih lastnik je, je najprej kupil stari zdravstveni dom in zemljišče v soseščini, % potem je odkupil zemljišče ob upravni stavbi Droge, nato parcele v Mali Sevi, dobil na^ natečaju za gradnjo objektov ob nogometnem: stadionu, gradil stolpiče v obrtno stanovanjski \ coni in razmišljal tudi o nakupu parcel iz te ' cone, ki pa se jih je zaradi nejasnosti ov lastništvu trenutno odrekel.
Nakupov in investicij se je lotil v obdobju ko nič ne gre več tako zlahka kot je šlo^J nekoč in to je najprej občutil prav načrtih za prenovo starega Zdravstvenega	,
doma, ki naj bi postal stavba upravne enote®*^ d'
Izola in pri načrtovanjuu novogradnje v soseščini.
Za objekt starega doma je leta 2002 odštel 100, za zemljišče ob domu pa še 80 milijonov tolarjev. Takrat so mu v občini, ki ji je ta denar še kako prav prišel, zagotovili, da bo zazidalni načrt za to območje kmalu dopolnjen, saj stari enostavno ne ustreza več. Po starem ZD iz leta 1994 je bilo na tem območju predvideno veliko elipsasto krožišče, pritlična novogradnja na območju parka ob domu in še ena kopija starega zdravstvenega doma vzhodno od te novogradnje (glej skico levo).
Že ob prodaji je bilo jasno, da parka ne bo mogoče kar tako črtati iz zemljevida Izole in zato so novi načrtovalci park skušali ohraniti, poslovni objekt pa povišati in poglobiti , vendar so bile reakcije javnosti tako ostre, da je bilo treba še enkrat poseči po svinčniku in načrte risati znova. Pred dobrim rednom so tako dopolnjeni projekt obravnavali na javni razpravi v kulturnem domu, kjer navdušenja ni bilo čutiti, vendar je bilo opaziti, da se projekt nagiba k kompromisu med interesi kapitala in javnimi interesi.
STARI ZN JE ŠE SLABŠI
A težav za investitorja s tem še ni konec. Zapletlo se je namreč pri dogovarjanju z državo o gradnji stavbe za upravno enoto, ki naj bi dobila prostore v prenovljenem zdravstvenem doma O tem so se s servisom skupnih služb vlade republike Slovenije sicer začeli pogovarjati že maja 2003, ko so servis obvestili o želji, da objekt zdravstvenega doma prenovijo v skladu s potrebami upravne enote Izola, ki potrebuje več in boljše prostore za svoje delo. Sledilo je nekaj obiskov predstavnikov vlade (servisa skupnih služb), ki so investitorju predstavili potrebe takšne gradnje (dvigala, kletni prostori za arhive, elektronske povezave itd.) potem pa je prišel razpis na katerega se je, poleg Krumpakovega podjetja IGT, prijavil tudi Galeb Gradbeništvo s svojim objektom v obrtni coni v Izoli. Na koncu se je pokazalo, da objekt v obrtni coni ne ustreza po lokaciji in tudi po času gradnje, ponudba starega ZD pa je bila za državo cenovno bistveno previsoka. Tako servis ni sprejel nobene od ponudb in odprla so se številna vprašanja.
Pred drugo razpravo o istem dokumentu je sicer slišati pobude, da bi morali tisto področje nameniti zelenim površinam a bo to prejkone težko, saj je investitor že zdaj v projekt vložil toliko denarja, da bi bili penah za občino zares hudi. Povrhu vsega pa je treba še vedeti, da je postopek spreminjanja starega zazidalnega načrta enak sprejemaju sprememb in dopolnitev tega načrta. Oziroma, kot je opozoril na prvi razstavi Bojan Zadet Novi projekti niso idealni a so bistveno manj nevarni od tistih, ki jih predvideva stari zazidalni načrt. Dejstvo je namreč, da je kupec že pripravil tudi idejne predloge za gradnjo po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu, realizacija teh pa bi pomenila črtanje parka in še hujši poseg v prostor.
ZBRALI SO SKORAJ 3 MILIJONE
Torkova humnitama akcija Umetnost za srečo za katero izolski umetniki, v glavnem najemniki ateljejev za tolar, prispevajo po eno delo za javno dražbo, je bila uspešna nad vsemi pričakovanji. V razstavnem prostoru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so prodali kar 24 likovnih del in zanje iztržili skoraj 3 milijone tolarjev, ki jih bodo razdelili med društvi prijateljev mladine Ljubljane in Izole.
DRŽAVA SE O CENI NE DOGOVARJA?
Krumpak je z novim dopisom pozval Servis skupnih služb k pogovoru o ceni, saj je prepričan, da se je treba v poslovnem svetu pogajati	in	dogovarjati,	prepričan pa	je tudi,	da bi našli pravi
dogovor. Dražava pa seveda ni takega mnenja in se rada skrije za formalnostmi ter na ta način tudi izsiljuje nižje cene za takšne zahteve. Krumpak pravi, da bo počakal do konca poletja, ko tako ali tako ni	mogoče graditi,	do	takrat pa	verjame,	da bodo v Servisu
sklenili kako	in kaj. Če	jim	v resnici	ni do tega, da upravni enoti
namenijo nove prostore, potem bo najbolje da to storijo čimprej, v nasprotnem pa je časa za dogovarjanje in usklajevanje še dovolj. Državi	je	ponudil tudi	možnost	najema	objekta oziroma
takoimenovanega poslovnega lizinga s katerim bi država v 15 letih preko najemnine odkupila objekt, vendar tudi odgovora na to ponudbo še nima.
In čeprav so v njegov projekt uprte oči mnogih je zaenkrat še vedno prepričan, da se bo vse izšlo po načrtih, čeprav ga nekoliko skrbi dejstvo, da od države v tem dobrem letu dni ni dobil niti enega pismenega zagotovila, da se zanima za nakup teh poslovnih prostorov, čeprav so mu njeni predstavniki na gradbišču jasno predstavili zahteve gradnje objekta za upravno enoto.
Tistim, ki se bojijo, da bo tam nastala diskoteka pa na kratko odgovarja: Po projektih je to upravni objekt in ne more biti nič drugega. (DM)
KAJ O VSEM TEM MENI DRŽAVA?
V zvezi s temi vprašanji smo na Servis skupnih služb Vlade republike Slovenije naslovili vprašanje o tem, kako oni ocenjujejo nastali zaplet in kako bodo ravnali: bodo razpis ponovili ali se bodo z investitorjem neposredno pogovarjali. Odgovore bomo objavili v naslednjem Mandraču.
Posegi v prostor so pod "nadzorom"
NIC VEC NE BO TAKO KOT JE BILO! ALI PAC?
Tik pred zaključkom redakcije smo v uredništvo prejeli poziv Civilne iniciative Gibanje za Izolo s katerim izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi številnih pozidav Izole in posebej območja ob starem zdravstvenem domu.
Konec meseca (29. junija) bo sicer res še ena razprava v zvezi s spremembami in dopolnitvami tega Zazidalnega načrta, vendar želijo člani Gibanja s svojo akcijo očitno pospešti pritiske na predlagatelje. Vsebina dopisa pa je naslednja:
Občani Izole!
Po vse večjih apetitih gradbenih lobijev in zasebnega interesa posameznikov, da bi vse proste površine ali na videz neurejeno okolje preprosto pozidali, smo se posamezni občani Izole, iz različnih okolij zavzeli, da bi vsaj delno ohranili nekatere vrednote, pomembne za našo Izolo, združili v Civilno iniciativo Gibanje za Izolo.
Kot eno od nalog, ki srni si jih zadali je, da bomo o vsem obveščali naše someščane in jih opozarjali na morebitne spremembe in posege. Odzvali smo se na predlog sprememb ob razgrnitvi zazidalnega načrta "Prešernova ulica - Drevored 1. maja" ( stari zdravstveni dom).
Odločno protestiramo zoper nekatere dele tega predloga, ki nam je bil predstavljen na razgrnitvi omenjenega področja, kjer je - menimo - zasebni interes lastnika precejšen, ta pa ni v skladu z interesi občanov. Gre predvsem za prostor okoli starega zdravstvenega doma, ki ga nameravajo pozidati s stanovanjskimi objekti. Tudi predvideno krožišče je po naši presoji nesprejemljivo.
Ta prostorje za nas predragocen, da bi na njem zidali karkoli.
Zato predlagamo, da se ta prostor uredi kot park, krajinsko urejen ali pa pusti kot nepozidan predel, o katerem naj bi odločali naši bodoči rodovi, ki bodo , upamo, znali ceniti našo zapuščino.
Civilna iniciativa daje pobudo, da se aktivno vključite za preprečitev sprejetja omenjenega predloga z udeležbo na javni obravnavi predloga sprememb in dopolnitev ZN Prešernova - Drevored 1. maja, ki bo 29. junija ob 19.00 v Kulturnem domu Izola Hkrati pozivamo, da z našim - vašim podpisom pokažemo, da nam ni vseeno kaj se v Izoli gradi.
VAŠ PODPIS ZANEPOZIDANOST OBMOČJA!
OHRANIMO IZOLO TAKO, DA BOMO NANJO PONOSNI!
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo
Kako prihraniti?
Koliko plastenk s pitno vodo kupite v vročih dneh ?
Kakšna je resnično kakovost vode v plastenkah?
Koliko se namučite, da prinesete domov vso to vodo, potem pa je ni kje shraniti?
Veliko preprosteje in ceneje je, da si zdravo pitno vodo pripravite sami doma.
•	Majhen vodni filter AQUASY:
Švicarska kakovost za odlično pitno vodo. Po potrebi samo nataknete na pipo. Brez montaže. Primerno tudi na dopustu.
•	Vrčki z vodnim filtrom BRITA:
Odstranijo vodni kamen, težke kovine, pesticide in klor. Samo nalijete in že lahko pijete. Jedi, skuhane s tako vodo, pa dobijo boljšo aromo.
UGOTOMTE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
15. seja Občinskega sveta
KOMUNALA SE JE 'IZVLEKLA''
Že res da je bila 15. redna seja občinskega sveta v mali kongresni dvorani Hotela Marina, saj sejno dvorano občinskega sveta prenavljajo, vendar okolje ni vplivalo na potek seje in odločanje na njej.
Poslovno poročilo in poslovni načrt javnega podjetja Komunala je bil namreč še naprej predmet temeljite obravnave in nekaterih neprijetnih pripomb,	posebej tistih o veliki
zadolženosti Komunale pa o prevelikem zaposlovanju in velikem številu pogodbenih delavcev ter študentov, na koncu pa je občinski svet s preglasovanjem le sprejel oba dokumenta in tako vodstvu podjetja dal na voljo še nekaj časa za urejanje finančnega položaja in izboljšanje poslovanja tega javnega podjetja.
Svetniki so sprejeli tudi predlog odloka o ureditvi in varnosti cestnega prometa, ki pravzaprav prinaša novosti za 4 ulice oziroma območja. Gre za ulico svobode, Brkinsko in Plenčičevo ter za cesto, ki pelje skozi turistično naselje Belveder. Te ulice bodo postale območje umirjenega prometa, kar pomeni, da bodo imeli pešci prednost pred avtomobili.
V	času zaključevanja redakcije so občinski svetniki zelo intenzivno razpravljali o pripravah na izdelavo Agende 21, dokumenta s katerim naj bi pravzaprav uokvirili naše možnosti, ambicije in razvoj, s posebnim poudarkom na urejanju okolja. Že takoj je bilo videti, da nekateri svetniki sploh ne vedo kaj naj bi ta dokument sploh predstavljal in pomenil za to okolje, drugi pa so se na razpravo zelo pripravili in tako do zaključka redakcije ne vemo, kaj so s tem v zvezi sploh odločili.
V	nadaljevanju jih sicer čaka še nekaj zanimivih obravnav različnih kadrovskih predlogov, od nagrad in plaket občine Izola, ki ju bosta prejela Tatjana Kodarin, dolgoletna direktorica vrtca in Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov občine Izola. Med zanimivejše kadrovske predloge zagotovo sodi tudi predlog za ponovno imenovanje Vojka Vojvode na mesto direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, Vinko Gregorič, ki je dobil delo v občinski upravi pa je podal predlog za svoj odpoklic z mesta občinskega svetnika, saj ti dve funkciji nista združljivi.
KONEC KOLESARJENJA PO PROMENADI
Na tiskovni konferenci v uradu županje |
smo med drugim slišali tudi zanimivo
informacijo o honorarni zaposlitvi devetih
varnostnikov oziroma študentov redarjev, ki
bodo poleti s sprehajalne poti odganjali
mopediste, kolesarje in rolkarje.
Študentje, ki bodo posebej označeni bodo
imeli pristojnost preusmerjati kolesarje in |jp
rolkarje na druge poti, če pa jih ti ne bodo
hoteli poslušati bodo o tem lahko obvestili
policiste ali redarje in posredovali podatke
o kršiteljih predpisov.	Pw,:	mm
J r r	samo i morja!
Primorski poletni festival
sš	v	v
DRŽAVA PRAVI: BUSCA JEST, BUZEC Tl
Primorski poletni festival letos praznuje deseti rojstni dan in s 1. julijem otvarja svojo enajsto sezono. Ključni motiv letošnjega festivala je karizma, ki nas bo skozi različne osebnosti spremljala vse do 29. avgusta 2004. V tem času bo zaživelo 17 domačih in tujih uprizoritev desetih predstav, med katerimi bodo kar tri premiere.
Neva Zajc, predsednica festivala PPF: “Deseti rojstni dan pričakujemo kot “večni nomadi”, brez stalnega doma, hiše in zanesljivega starševstva. Vsako leto doslej smo si postavljali bivališče pod zvezdnim nebom obalne pokrajine, kamor smo vabili umetnost v najžlahtnejšem pomenu besede in se ravnali po nebu in zemlji, čarali, tudi očarali ali začarali tisoče obiskovalcev. Imeli smo svobodo prostora in časa in se ravnali po vremenu, tudi v prenesenem pomenu. Doživeli smo zvezdne trenutke, bili deležni nagrad ali vsaj bili soudeleženi pri mnogih, katerih pot se je začela na naših prizoriščih. Zgodovina, dosežki in vse drugo, s čemer se lahko ponašamo ob desetletnici, so očitno obrobne narave, dejstvo, da smo po vstopu v Evropo na več kot občutljivem območju, pa ostaja zgolj anekdota, kljub temu, da smo lani sodelovali v finančno podprtem evropskem projektu in da se nam odpirajo novi, na pobudo tujih partnerjev. Ostajamo zgolj zanimiv “čase study” za tujino, sodelujemo v delavnicah in na seminarjih in občasno smo poglavje, kjer je govor o nevladnih organizacijah.”
“Proračunska sredstva države so se od leta 2002 do 2003 prepolovila (z 18 mio na 9.5 mio). Od lani do letos so se znižala na 1,9 mio, kar je v primerjavi z letom 2002 komaj dobrih 10%. Še ena primerjava: leta 2002 je pomenil delež ministrstva 40% vrednosti projekta, leta 2003 20%, letos pa bo najbrž 10%. Lokalne skupnosti, ki so v zadnjih letih prispevale 20% vrednosti projekta, pri čemer je večino prispevala Mestna občina Koper, so v letošnjem načrtu udeležene s 40%, znova z večinskim deležem koprske občine.” Izolska občina festivalu letos prispeva natanko 200 tisoč tolarjev.
“Spomnimo naj, da bi tudi pri višini javnih - državnih in lokalnih sredstev iz preteklih let ta ne zadoščala za kolikor toliko ambiciozen program, kaj šele za razvojno naravnanost festivala v novih evropskih razmerah. Preostanek pomenijo gospodarske družbe, donatorji in sponzorji, ki naj bi po načrtih pokrili skoraj polovico, če odštejemo prispevek gledalcev, ki se giblje okrog 10%.”
Primož Bebler, umetniški vodja festivala: “Za gledališče je bilo dejstvo, da se okrog določenih osebnosti spletajo legende, ki jih obdajajo z nadnaravnimi sposobnostmi, vedno dragoceno. Očarljiva osebnost z avreolo je hvaležen temelj tako za zgodbo kot za igralca, ker še sam ob tem lahko postane karizmatičen, kot se je zgodilo Anthonyju Quinnu: ko je odigral GRKA ZORBO, nisi več vedel, kateri je pravi ...(mar ne?). Podobno se je zgodilo z našo LUČO Saše Pavček pred sedmimi leti. Razen Cezarja bomo letos na PPF srečali še nekoga iz resničnega sveta. Gre ravno tako za neko vrsto vladarke, vendar veliko bolj tenkočutne in pretresljive, ki se jo zato prav gotovo res ne da ne prezreti ne posnemati in ne pozabiti -EDITH PIAF, karizmatične par excellence.”
Tega, ali bomo katero od letošnjih predstav videli tudi v Izoli pa žal nismo uspeli izvedeti, zelo mogoče pa je, da bo treba kar pot pod noge do Kopra ali Pirana, saj ta festival, čeprav ga vsa leta vodijo in delajo Izolani, v našem mestu nikoli ni dobil pravega domovanja.
OSNOVNA SOLA ZE ZAPIRA VRATA
Tudi šola se spreminja in z njo odnosi med učenci, učitelji in starši. Tako-le so se na skupnem pikniku ob koncu šole srečali tisti, ki obiskujejo, poučujejo	ali
nadzorujejo šolanje v 4.c razredu OŠ Livade.
Foto: Suvada Maver
ZDRUŽENE IGRE NARODOV SO ZE TUKAJ
V sredo, 23. junija, je bila v Rivieri novinarska konfernca, na kateri so predstavili letošnje aktivnosti Združenih iger narodov, ki potekajo pod okriljem Mladinskega sveta Izole oziroma njegove podružnice, društva Joung Voices. Letošnja prireditev je že dvanajsta po vrsti pri nas, na njej pa bo od 20. do 27. junija sodelovalo približno sto mladih med petnajstim in petindvajsetim letom starosti iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke, Italije, Nemčije, Nizozemske, Srbije in Črne Gore ter Indije, ki so nastanjeni v prostorih hotela Riviera.
Udeleženci iger so vključeni v pet delavnic (ribiška, art, novinarska, plesna, akcijska), kjer bodo povsem samostojno oziroma samoupravno izvajali različne dejavnosti v duhu mednarodnega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja. Letošnja novost so gostje iz Indije, ki bodo na podlagi svojih izkušenj doma, pomembno pripomogli k delovanju akcijske delavnice v Kortah. Ta si je za cilj postavila ureditev zunanjosti in okolice tamkajšnje osnovne šole.
Sredstva so mladi pridobili tudi iz posebnega sklada EU, ki je namenjen financiranju tovrstnih prireditev. Prihodnji mesec bo društvo Joung Voices izvedlo projekt čiščenja dela trase Parencane- od gostilne Jasna do občinske meje Za oba projekta so iz naslova EU pridobili 7.000.000 sit sredstev. Tudi letošnji mednarodni dogodek bo v spomin vsem kronan z novo skulpturo (lanskoletna še stoji pri Rivieri), ni pa še znano, kam jo bodo postavili.
KDO LAHKO FINANČNO RESI BOLNIŠNICO?
O kritični in visoki izgubi Splošne bolnišnice Izola je prejšnji teden javnosti govoril Tomaž Gantar, direktor bolnišnice, ki se mu prvega julija izteče mandat. Igor Velušček, državni podsekretar v ministrstvu za zdravje in član sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola pa je potrdil to oceno, saj je imela izolska bolnišnica ob prvem četrtletju za 122 milijonov tolarjev izgub.
»Skupne izgube iz vseh preteklih let zdaj znašajo že 1,4 milijarde tolarjev, neporavnane obveznosti presegajo 1,25 milijarde, bolnišnica pa ima za 862 milijonov tolarjev zapadlih obveznosti. Nobena druga slovenska bolnišnica ni v tako slabem položaju" je za Delo dejal Igor Velušček in napovedal, da bi morali že letos bistveno popraviti finančni položaj.
Eden od razlogov je, po njegovem mnenju, preseganje načrtovanih in dogovorjenih programov. Drugi razlog je neobvladovanjc stroškov. Držijo navedbe Tomaža Gantarja, da so izolski bolnišnici določene najnižje cene storitev. To pomeni, da dobijo na kirurgiji za približno 25 do 30 tisoč tolarjev za storitev manj kot v drugih slovenskih bolnišnicah, toda hkrati, kot pravi Velušček, ne povedo, zakaj imajo tudi največ stroškov za to storitev. Enako menda velja za dializo. Medtem ko dialize prinašajo vsem slovenskim bolnišnicam dobiček, pa izolski prinašajo izgubo..
Povejmo še, da se je na razpis za novega direktorja bolnišnice prijavilo pet kandidatov, o njih in o problematiki bolnišnice nasploh pa bo svet zavoda odločal še ta teden.
Mali oglasi
-	Prodam dvonadstropno hišo v Hrvatinih. Informacije na tel. 031 406 739 (popravljamo napačno tel. številko)
-	Prodam čoln ELAN T400 Informacije na tel. 041 241 080.
Gasilci in reševalci na OŠ Vojke Šmuc	^
VPISANIH KAR 40 BODOČIH GASILCEV
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v svojem 109. členu govori o »vzgoji za preprečevanje ali ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč«, ki se mora pričeti že v rani mladosti. O krožkih mladi gasilec v naši občini smo že kar nekaj pisali. Predvsem smo se pohvalili z gasilskim krožkom, ki domuje na podružnični šoli v Kortah, kjer je vpisanih nad 20 otrok s podeželja.
V petek, 18. junija pa so na OŠ Vojke Smuč izvedli predstavitev novih intervencijskih vozil, opreme in samih gasilcev na območju gasilskega društva Izola Akcija je imela, poleg spoznavnega značaja tudi posreden cilj; evidenčni vpis izolskih otrok v gasilski krožek, ki ga načrtujemo za področje Izole. Veseli smo, ker se je evidenčno vpisalo kar 40 novih članov krožka v novoustanovljeni krožek Mladi gasilec IZOLA. Vpisane otroke bomo že med počitnicami aktivno vključili v delo društva, septembra pa bomo ponovno obiskali šolo in dejanskopričeli krožek, ki ga v izolskih mestnih OŠ še ni bilo.
Za tako dober odziv pa se moramo posebej zahvaliti:
*	OŠ Vojke ŠMUC Izola: ravnateljici: ge. Prelovšek, in namestnici: ge.Lukežič, za ponujeno možnost sodelovanja,
*	Zdravstvenemu domu Izola (reševalni postaji): g. direktorju, za pomoč pri predstavitvi nujnega reševalnega vozila ter
*	Vsemprostovoljnim gasilcem, ki žrtvujejo svoj čas za višje cilje.
Izkoriščamo priložnost, da pohvalimo tudi naš izolski VRTEC MAVRICA IZOLA, ki je sodeloval v natečaju Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje na temo: Naravne nesreče in druge nesreče -2003/2004.
Naš vrtec je v obalni regiji dobil priznanje za: najaktivnejši vrtec pod vodstvom mentorice Jasmin JUKIČ ILNIKAR V torek 22. junija je prejel tudi priznanje s strani vodje Izpostave RS za zaščito in reševanje Koper, g. Zvezdana Božiča Nagrada je bila primerna:	lutkovna predstava
Pikec Ježek in Gasilsko Jež.
Seveda gre zahvala in pohvala tudi ravnateljici ge. Kodarin za omogočeno sodelovanje.
Damjan Barut
Vsem Izolankam in Izolanom,
ki ste na volitvah za poslance v Evropski parlament namenili svoj glas kandidatom Slovenske demokratske stranke - SDS, se iskreno zahvaljujemo. Prav s pomočjo vaših glasov smo v evropski parlament izvolili še drugega kandidata oz. kandidatko.
Hvala za podporo
in nasvidenje na jesenskih volitvah v državni zbor.
Občinski odbor SDS Izola
slovenska demokratska stranka
PREKMURSKI BORCI V GOSTEH
Konec maja so naše mesto obiskali borci NOB in »mladi« borci iz Prekmurja, ki so nam tako vrnili obisk. Njihov gostitelj je bilo Združenje borcev Izola.
Po opravljenih formalnostih in po pozdravnem nagovoru županje Brede Pečan smo najprej položili venec pri spomeniku na Trgu padlih. Lepo sončno in toplo vreme je bilo kot naročeno, da smo se odpeljali z ladjo do Portoroža, med vožnjo uživali ob lepotah naše obale, si izmenjali marsikatero misel in ob zvokih harmonike tudi zapeli. Za morsko bolezen sploh ni bilo časa.
V Portorožu je čakal avtobus in goste popeljal na ogled našega narodnega parka - soline, ki so gotovo posebnost vredna ogleda. Zadnja in zelo prijetna postaja tega obiska je bil piknik v koči lovske družine na Baredih, kjer ni manjkalo ne hrane, ne pijače, ne dobre volje in veselja. Za veselo razpoloženje je poskrbel tucji harmonikar in z njim smo bolj ali manj ubrano vsi zapeli številne narodne in partizanske pesmi. Harmonikar pa ni samo igral, ampak nas je zabaval z vragolijami, da smo se od srca nasmejali.
Zadovoljni smo bili vsi, gostje in gostitelji. Prijetno srečanje se je proti večeru zaključilo z izmenjavo spominskih daril in medsebojno obljubo, da se bomo srečali, tako v Prekmurju kot tudi v Izoli.
Marija Bolje
SREČANjE BRIGADIRJEV SLOVENSKEGA PRIMORJA
Vljudno vabljeni na srečanje brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre na proslavo 17. obletnice ustanovitve kluba, ki bo
v soboto 10. julija 2004 ob ll.uri
pri Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli.
Zbiranje se začne že po lO.uri, ko si bomo že postregli s pečenimi sardelami, skupno kosilo pa nam bodo pripravili v Srednji gostinski in turistični šoli. Na proslavo vabimo tudi mlajše brigadirje tretje generacije.
Ce se boste naše proslave udeležili, vas prosim, da me obvestite najkasneje do 5. 7. 2004 na tel: 05 641 43 72.
Prepričana sem, da so taka in podobna srečanja lepa priložnost za obujanje spominov na čas, ki smo ga preživeli v Mladinskih delovnih brigadah.
Dobrodošli in lep brigadirski ZDRAVO! (Anka Mrmolja)
UPOKOJENCI GREDO V CELOVEC
Društvo upokojencev Izola, vabi na enodnevni izlet z avtobusom v Celovec, Beljak, Gosposvetsko polje in Višarje. Izlet bo 16. julija, prijavite pa se lahko na sedežu društva v ponedeljek dopoldan ali sredo popoldan. Na izlet vzemite hrano s seboj.
POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA,
pripravlja poletne delavnice za mesec julij.
Od 10.00 do 12.00- na igrišču na Kraški ulici
*	ustvarjalne delavnice / * interakcijske igre / * potepi po Izoli Od 12.00 do 15.00- na Svetilniku (na ploščadi na Svetilniku)
*	video in foto delavnice / * vodne igre
Delavnice bodo potekale od 1. do 23. 7. 2004, od ponedeljka do petka. V načrtu imamo tudi dva izleta ob naši obali, datum, kraj in ostale podrobnosti bomo sporočili naknadno. Podrobnejše informacije na tel. 051/315-896 (Jana Peršič), 031/775-739 (Bojan Lisjak), 031/347-951 (Andreja Brajko) in na naši tabli predPittonijevo 2(od 5. 7.2004). VABLJENI!
..
MEDNARODNI NOGOMETNI TDRNIR D10
ZMAGA V SLOVO TRENERJU DARKU MILANIČU
Mladinski nogometni klub Izola je v soboto, 19. junija na Mestnem stadionu v Izoli organiziral nogometni turnir. Udeležilo se ga je 8 ekip NK PRIMORJE Ajdovščina,
HIT Gorica, NK KOPER, NK JADRAN Dekani, S. SERGIO (Italija), HNK RIJEKA (Hrvaška) ter domači ekipi MNK IZOLA »A« in MNK IZOLA »B«.
Kljub poletni pripeki in vročini, so dečki prikazali dinamično igro in videli smo veliko zadetkov. Ljubezen do nogometa, druženje, tkanje prijateljskih vezi med igralci in gledalci, skratka prijetno vzdušje na stadionu in na tribunah je zaznamovalo sobotno nogometno obarvano dogajanje v Izoli.
Polfinalni tekmi sta odigrala kluba NK KOPER:NK JADRAN DEKANI (4 :
0) in MNK IZOLA »A«:HNK RIJEKA (3 :2).
V finalu smo videli dvoboj med Koprčani in Izolani. Zmago na tumiiju so si priborili varovanci treneija Darka Milaniča - ekipa MNK IZOLA »A«.
Vrstni red:
L MNK IZOLA »A«
2.	NK KOPER
3.	HNK RIJEKA
4.	NK JADRAN DEKANI
5.	HIT GORIC
6.	NK PRIMORJE AJDOVŠČINA
7.	MNK IZOLA »B«
8.	S. SERGIO Priznanja so prejeli:
-	strelec:Ivanov Karlič- 5 zadetkov (HNK Rijeka),
-	vratar :Domagoj Vuk (MNZ Izola »A«)
-	igralec:Janik Kalem Mihalič (NK Koper)
Kljub zmagi pa je veselje zmagovalcem zasenčilo slovo treneija Darka Milaniča, ki je bil z njimi tri leta. Sprejel jih je kot majhne dečke, jih učil abecede nogometa, kolektivne igre in medsebojne kolegialnosti. Z rednim in discipliniranim delom je zgradil homogeno ekipo. Mladi nogometaši ga imajo radi, saj je bil poleg trenerja, njihov prijatelj in vzornik. Z njegovim odhodom k Primorju, je izolski Nogometni klub izgubil veliko, saj odhaja pomemben strokovnjak, ki je z veseljem delal z mladimi igralci.
KAPUČINO'

■
mK ■
mi x mw t*

J,

K|. M


NIlOSNOVNiMMllNlINICII

j&mm

Rokomet
Rrez napredovanja, a zadovoljni z doseženim Izolski rokometaši so v drugi ligi osvojili tretje mesto
IZOLA - Ekipa Istrabenz plini Izola je svojo prvo sezono v drugi moški rokometni ligi dobro odigrala, saj je osvojila tretje mesto. Sedemnajst zmag in pet porazov je kar uspešna bilanca moštva, kateremu se je napredovanje izmuznilo le za dve točki.
Z doseženim so kljub temu zadovoljni, saj so uresničili načrtovano - uvrstitev med prvo četverico, čeprav so se nadejali drugega mesta in s tem vrnitve v 1. B ligo. Sicer pa visoka uvrstitev priča o kakovostni sestavi ekipe. Slednja je pred spomladanskim delom prvenstva doživela nekaj sprememb: prihod vratarja Keviča iz Kopra je predstavljal dobro okrepitev, do menjave pa je prišlo na trenerski klopi, saj je zaradi odhoda prejšnjega trenerja vodenje prevzel domačin Vlado Hrvatin. Glede na to, da je že pred časom treniral člansko moštvo, je njegov prihod predstavljal zgolj nadaljevanje prejšnjega dela in zato tudi rezultati niso izostali. "Mislim, da smo prvenstvo dobro odigrali, žal pa smo zaradi nekaj spodrsljajev izgubili drugo mesto. Seveda smo tudi s tretjim zadovoljni, zlasti če upoštevamo dejstvo, da se je druga liga po kakovosti precej približala prvi. Bogatejši smo za nove izkušnje, ki nam bodo v naslednji in prihodnjih sezonah zelo dobrodošle," meni predsednik RD Izola Matjaž Avsec...	BRANKO VUGA
IRK Izola
Nov klub, novo vodstvo
Po izpadu Izolank iz l.lige je vse presenetila novica o združitvi Pirana in Izole. Prvi žegen je dala RZS, temu so sledili občni zbori in stvari so se tudi formalno uredile. Pogovarjali smo se z novim predsednikom g. Edvardom Lesnikom.
-Združevanje je sedaj v modi, zakaj in kako?
-	Ideja je bila moja, vendar je bila odločilna tudi želja Izolanov. Pri vsej stvari sta zelo aktivno sodelovala Jadran Stubelj in Boris Čuk. Povedati pa moram, da se nista združila kluba, temveč le članski ekipi. Tako tudi vse nižje selekcije iz Pirana in iz Izole ostajajo v »starih« klubih. Nadgradnja teh manjših selekcij bo tako članska ekipa v katero se bodo uvrščale najboljše igralke, brez problemov pri prestopanju.
-Nekoč Obala, morda kmalu tudi Škofije z nami?
-	Žal mi želje Škofij niso znane, vendar po napisanem sodeč stvari urejajo po svoje. Tudi želje po nekdanjih piranskih igralkah kažejo, želijo si primat, vsaj na Obali, sicer pa, morda s časom tudi one.
-	Kakšna bo nova ekipa, ali so znana vsa imena?
-	Velikih sprememb ne bo, res pa je, iščemo še eno golmanko. Izolankam se bodo pridružile vse Pirančanke. Igralke, ki so igrale za Piran pa odhajajo v druge klube. Res, da trenutno premoremo kar nekaj reprezentantk (mlajše selekcije) in se v nakupe ne bomo spuščali.
-Kakšen bo staus igralk, ali bodo
plačane?
-	Vse ostaja na amaterski bazi, morda kakšna nagrada. -Združitev bo prinesla kvaliteto, kdaj bomo konkurenčni Krimu in ostalim?
-	Morda kmalu ( z nasmehom), planiramo pa, da bomo v sezoni 2007/8 igrali finale državnega prvenstva. Še enkrat pa poudarjam, da bomo vse poskušali doseči le z našimi igralkami. Seveda ne smem pozabiti mlajših selekcij, tudi tam imamo apetite Kadetinje in mladinke naj bi ponovile in osvojile kakšen primat, tudi udeležba v reprezentancah je v naših planih.
-RK Piran si je zagotovil Evropo?
-	Prijavili smo se v pokal pokalnih zmagovalcev, začeli naj bi v septembru in sicer v predtekmovanju
-Za vse je le potreben denar, kdo bo pokrovitelj?
-	Dogovori so in so zelo konkretni, ime pa naj ostane še skrivnost, vsaj do avgusta.
-Kako vi kot gospodarstvenik gledate na šport?
-	Težko je seveda zadovoljiti vse. Vse tudi ni reklama, predvsem pa, vračilo mora biti vidno (tisk, TV)
Trdim pa, da mora predvsem okoli klubov biti mnogo prostovoljcev, pa tudi starši naj bi imeli eno od glavnih besed. To, da šport »čisti« ulice pa ni potrebno posebej omeniti -Rokomet, kako ga še bolj približati mladim?
Vso pohvalo zasluži šolska rokometna liga. Nekoliko pogrešam, pravzaprav, rokomet mora priti na TV , vsaj
/


POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Športi

Precej neopazno je rokomet določil nova pravila za sezono 04-05, pri vsemu pa je tudi nekaj sprememb. Izolani bodo tako nastopali v najnižji ligi, saj se je dosedanja druga liga razdelila na
vzhod in zahod. Čudno, da v času največjih uspehov primanjkuje rokometnih sredin. Seveda je vzrok pri denarju, ekip mislim, da je več kot dovolj. Prav blizu nas se oživlja novi (stari) klub, ki združuje odpisane« igralce z obale . KIH, tako naj bi se imenovali,	sicer	pa klub iz
Hrvatinov.Brez problemov pa ne gre, večina jih je Še članov izolskega kluba in izpisnice le teh naj bi bile drage. Vroče, morda še kaj več ob reševanju teh problemov, ne vidim pa nobeme nevarnosti, da bi »odpisani« prevzeli primat. Srečanja bodo več kot samo zanimiva, vendar rekreacijska ekipa (tekme bodo igrali na Škofijah) nima velikih apetitov. Derbi več, morda bolj dokazovanje, ob tem pa tudi polna dvorana. Je pa te dni dvorano obiskal nekdanji trener Radič. Brez obujanja spominov (predvsem bližnjih) seveda ni šlo. Morda je kdo pomislil, da se vrača.Vendar je pojasnil, da gre za vsakoletno
rokometno šolo (ribniško) na Debelem rtiču. Njegova izolska »avantura« mu je pustila prijetne spomine , žal ni dosegel željenega, vendar razlaga, da je v trenerskem delu vse možno Zato sedaj ostaja doma in bo skušal pomagati ob povratku svojhih v prvo ligo. Tudi pri njih je isti problem, Če pa bi uspeli zbrati vse igralce, ki so na«začasnem delu« v drugih klubih, bi lahko parirali najboljšim.Prihajajo počitnice, res ne za vse, kar nekaj reprezentanc že lovi formo za bližnja prvenstva. Tudi naši so prisotni (dekleta), klubi pa so zaposleni s formiranjem ekip. Prestopi, prodaje, posoje to se največkrat sliši, kaj je res pa bo znano nekje septembra. Tistim najglasnejšim ponavadi spodrsne, morda zaradi tega tudi vse v tajnosti.___
www.goldenindex.com
pomembnejše tekme, ne samo Celje in Krim. Dela se tudi na tem, da bi igrali ligo Alpe-Jadtran, zanimiv postaja tudi rokomet na mivki.
-Pričakujemo torej lahko Še več rokometa?
-	Vsekakor, športna gimnazija, nova univerza vse to naj bi mlade zadržalo doma. Seveda pa bodo morali klubi posvetiti več kavalitete najmlajšim.
-Kakšno rokometno sezono predvidevate?
-	Moj tip je Žalec, trenerja Filipčiča dobro poznam. Težko bo priti blizu Krima, ostalo bo na letošnji ravni. Izolo vidim v sredini lestvice, skušali bomo tudi presenetiti. Veliko pozornosti bomo namenili nižjim selekcijam, v Evropi pa čim dlje.
-Bližajo se dopusti, tudi za vas?
-	Da, na Češkem si bom ogledal kadetsko prvenstvo. Hčerka bo tam nastopala, mi jo bomo pa vzpodbujali.
12iurofest
3. julij, dan, ko se bo začel letošnji evropski rokometni festival se nazadržno približuje. Oranizatorji so že v sklepni fazi priprav. Prijave so že davno zaljučene, tako da so sedaj na razporedu že zadnja operativna dela za- izvedbo Eurofesta.
Svetilnik bo le delno prenovljen pričakal udeležence, saj so se obnovitena dela prekinila do nadaljenjega. Zato pa bo Izola z veseljem pričakala preko 2000 udeležencev te prireditve in si s tem bistveno izboljšala turistični izkupiček v dosedanjem delu leta, ki ni tako uspešen kot preteklo. Prav Eurofest je ena od prireditev, ki se dogaja v predpočitniškem mrtvilu, v času ko je ponavadi turistična “luknja” in prav z Eurofestom jo v Izoli zelo dobro zapolnijo. Kapacitete v izolski občini so v tem času preko 100-odstotno zasedene in že davno seje bilo potrebno širiti v sosednje občine.
Medtem ko piranske občine ta prireditev ne zanima, je Koper prikazal precej zanimanja, končnih dogovorov pa ni bilo, tako da se je tudi zaradi tega organizator odločil organizirati vso dogajanje v Izoli. Za čas Eurofesta (3. do 8. julij) bo Izola poleg standardnega montažnega glavnega igrišča pri Lonki, pridobila še igrišče v Marini ob sprehaalni poti od starega mestnega jedra do San Simona. Montažno igrišče, ki je bilo lani postavljeno v Kopra pred SDK-jem bo letos na parkirišču poleg Hotela Delfin, deset metrov od morja in plaže, kjer se bodo igralci lahko hladili v tistih vročih julijskih dnevih. Poleg vseh tradicionalnih prireditev (vožnja z ladjo, izbor Miss in Misteija Eurofesta, Zati gol, ...) bo letos postavljena tudi tržnica Eurofesta, kjer bodo predstavljeni udeleženci in tradicionalna izolska obrt in kulinarične dobrote. Udeleženci si bodo lahko med tekmami ogledali tudi na novo odprt izolski poulični muzej, kjer je po vitrinah izolskih trgovin predstavljena zgodovina mesta. Poleg tega bo v Izoli v tistem času kopica dragih prireditev. Ena od njih je Rock v Izoli, kjer bodo nastopile legende svetovnega rocka Deep Purple, Status Quo in ostali. Torej v Izoli bo med Eurofestom zelo zabavno in vredno obiska. Vse informacije o sami prireditvi lako dobite na spletni strani organizatorja www.sportmaestral-club.si, kjer si lahko ogledate tudi slike s preteklih Eurofestov. (ES)
SEAT Ibiza
Do 190.000 SIT ceneje.
Ponudba velja za omejeno količino vozil.
In nižje cene.
Balinanje
Trojka: Brčič, Carpenetti, Jerman-Krmec, Franca,Vujanič 13:5 Dvojica: Mezgec, Kontič-Benčič,Brezovec 13:7 Posamezno klasično: Kragelj-Vidali 6:10, Bembič-Ivančevič 9:8 Hitrostno zbijanje Stupan-Brezovec 33:30 natančno zbijanje Bembič lvančevič 0:10 Kontič -Vidali 14:16 Štafeta: Stupan, Jerman-Brezovec, Benčič 35:33
Posamezno krog: Kontič-Vujanič 22:17, Stupan-Franca 21:25, Jerman-Krmec 13:17, Kragelj-Vidali 22:17
Izolani ostajajo prvi. Sosedski derbi je zaznamovala nervoza, ne samo med igralci, tudi veliko gledalcev je »sodelovalo« v igri. Že prve igre so postregle z izenačenim rezultatom, hitrostno zbijanje in štafeta pa sta prinesli odločilno prednost. V zadnjih igrah v krog sta ekipi po dvakrat zmagali in veselja ni bilo tako kmalu konec. Pohvaliti velja dvojico Mezgec, Kontič katera še ni izgubila nobene igre, vseh osem kol. V soboto nov sosedski derbi, na Belem križu: Antena-Jadran
TUDI SLOVENCA NA VOLVO BALTIC BACE-U
Skupina slovenskih in hrvaških jadralcev se je pridružila ekipi švedskih jadralcev in skupaj tvorijo posadko regatnika Team AV-Teknik, ki sodeluje na prestižni regati Volvo Baltic Race, ki je nekakšna generalka za bolj znani Volvo Ocean Race, kot se po novem imenuje regata okrog sveta, ki je nekoč nosila ime Whitebread.
Skipperja sta znana hrvaška jadralca: Marko Murtič in predsednik strokovnega sveta Jadralne zveze Slovenija, Zvonko Bezič V posadki sta, ob Še dveh jadralcih hrvaškega Ocean teama, tudi slovenska jadralca Samo Potokar, sicer trener olimpijke Teje Černe in Jurij Dorošcnko, trener izolskega JK Olimpic in udeleženec dveh regat Whitbread kot član sovjetske in ukrajinske posadke.
Seveda se posadka šele uigrava in spoznava plovilo s katerim bodo morda nastopili tudi na Volvo ocean Race-u, ki bo štartal naslednje leto v Španiji. Tudi posadka še ni popolna, saj sta se Bezič in Potokar pridružila ekipi v dragi etapi, Dorošenko pa se bo priključil šele za tretjo etapo iz Kida, kamor je odpotoval skupaj z olimpijcem Vinčecem, ki bo tam nastopil na tradicionalni regati olimpijskih jadralnih razredov.
Veslanje
IZ0UNIZAMUDI1I PRILOŽNOST -
Izolskim veslačem, ki so v treh razredih naskakovali olimpijsko normo na tradicionalni regati v Luzernu, ni uspelo. Slovenski dvojni četverec v sestavi Sebastijan Toplak, Iztok Butinar, Boštjan Božič in Gregor Novak je v velikem finalu šestih posadk zasedel peto mesto, na letošnji največji športni dogodek sta vodili le prvi dve mesti. Zagotovili sta si ju reprezentanci Ukrajine in Združenih držav Amerike. V močni konkurenci z belgijskim, ukrajinskim in ameriškim čolnom so slovenski veslači, Mariborčan Toplak, Izolana Butinar in Božič ter Koprčan Novak, do polovice proge še nekako držali korak z najhitrejšimi, na 1000 metrih so bili na ugodnem dragem mestu, potem so v tretjih petsto metrih nazadovali na peto mesto in tam ostali do konca tekme.
Že pred tem je podobna usoda doletela tudi skifistko Majdo Jerman in lahki dvojni dvojec Bine Pišlar in Mitja Trkov. Slednja sta že na začetku naredila napako in potem nista več ujela tekmecev.
Mali nogomet
Mikijev in Vladov memorial
Tudi 28. izvedba najbolj tradicionalnega malonogometnega turnirja v teh krajih je ponudila dobre igre in lep obisk gledalcev, Čeprav je turnir nesrečno sovpadel v evropsko nogometno prvenstvo. PA vendar je bila, posebej v soboto, dvorana dobro napolnjena, številni vrhunski igralci pa so pokazali nekaj mojstrovin te lepe igre.
Razplet je bil letos ravno obraten od lanskega, saj so se igralci Gostilna Sonja maščevali Ljiljanom za lanski poraz in se zasluženo veselili pokala za najboljšo ekipo letošnjega turnirja.
V boju za 3 mesto sta igrala MNK B&W:PRETTY WOMAN (3:0), nato pa sta se v finalu	pomerila	GOST.	SONJA	in PRIM.	LJILJANI, končni rezultat po dokaj
enakovredni igri pa je bil 4:1 za Sonjine. Poglejmo še draga priznanja:
FAIR PLAV: SED BAMBUS NAJ IGRALEC: VALDILAKOSELJAC NAJ GOLMAN: SIROTIČ ELVIS 4.MESTO PRETTV WOMAN 3.MESTO MNK B&W 2.MESTO PRIMORSKI LJILJANI 1 .MESTO GOSTILNA »SONJA«
Ob	koncu	turnirja smo Nelfija
Dcpangherja, ki je že vseskozi alfa in omega tega zanimivega turnirja povprašali tudi o tem, kdo sta sploh bila Miki in Vlado, po katerih so poimenovali ta turnir.
Seveda smo ju poznali pa vendar je Nelfi povedal takole:	Miki in Vlado nista bila
ne narodna heroja, kar je bilo v tistih časih dokaj vsakdanje(bilo jih je dosti, nekateri sedaj dobivajo italijansko penzijo), niti politična pomembneža. Bila sta dva skoraj normalna fanta a kar je najpomembneje, bila sta naša prijatelja in Miki med ostalim tudi moja poročna priča (zato sem ravno jaz tisti, ki se mi, bolj kot drugim, zdi pomemben ta turnir). Oba sta prezgodaj umrla. Miki za posledicami nesreče z avtomatikom junija 1977 in še isto leto smo izpeljali 1. Turnir. Vlado pa v nesreči na delu (bager ga je povozil) dve leti kasneje.
Kot vem, je bi nekdanjim Občinarjem ta turnir trn v peti. Ne vem sicer zakaj, saj so se na drugih športnih prireditvah dogajali večji ekscesi kot na tem turnirju, ki je še posebej v letih 80-90 bi izredno obiskan in popularen.
10 LET MPZ Glasbene šole
MLADI PEVCI Z VELIKO GLASBENEGA ZNANJA
V	petek je v izolski podružnici Glasbene šole Koper potekala slovesnost ob deseti obletnici delovanja Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Izola. Zbor je večino let vodila zborovodkinja Kristina Babič, dve leti pa tudi Maja Cilenšek.
V	pozdravnem govoru je ravnateljica Glasbene šole Marija Gombač dejala: »Petje je tisto, ki otrokom pomaga pri odraščanju. Učiti se peti v zboru pomeni uživati v učenju. To pa je gotovo najpomembnejša lekcija, ki se je radi učimo pri katerikoli starosti. Peti v dobrem zboru, peti pod mentorstvom dobre zborovodkinje, pa je veliko več, kot lahko zazna naše uho. Izolski otroci imajo to srečo, da lahko že 10 let razvijajo svoje sposobnosti v zboru, ki ga vsa leta izredno strokovno vodi prof. Kristina Babič.«
Kristina Babič se je zahvalila vsem sedanjim in bivšim pevcem ter njihovim staršem. Na kratko je orisala tudi zgodovino delovanja zbora.Bilo je veliko mejnikov, četrto leto svojega delovanja se je zbor prvič predstavil na republiškem tekmovanju, nato je za dve leti zbor prevzela zborovodkinja Maja Cilenšek, sledila je menjava generacij in v zboru je ostalo samo nekaj pevcev. Začeli so znova in sedaj pojejo v isti sestavi že 4 leta. Nepozabno doživetje zanje pa je bil nastop na prireditvi Figov top, kije potekala ob 50- letnici obstoja Glasbene šole Izola.
Izolski zbor je v desetih letih svojega delovanja sodeloval na veliko prireditvah in osvojil lepa priznanja:
-	šestkrat so nastopili na zaključni revijiNaša pomlad,
-	na republiškem tekmovanju v Zagorju ob Savi so dvakrat prejel zlato priznanje, enkrat so dosegli drugo in enkrat tretje mesto,
-	peli so na zaključni prireditviCeljskega pevskega festivala,
-	bili so povabljeni v Novo Mesto in med slovenske zamejce v Italiji.
Na koncertu, ki je sledil, je nastopilo osemnajst pevcev. Program je bil zelo raznolik, prevladovali so tuji skladatelji, zapeli so tudi dve skladbi domačega skladatelja Ambroža Čopija. Na klavirju sta mlade pevce spremljala Rok Palčič in Matej Bonin, oba sta bila nekdanja člana tega zbora. Zapeli so tudi nekaj zelo zahtevnih skladb, kjer se je pokazalo dobro pevsko znanje in kvalitetno desetletno strokovno vodenje.
Barbara Dobrila
SVAROG-KLUB NEODVISNEGA FILMA in SH0T0 KLUB
Filmski večeri, vsak četrtek ob 22:30 v Shoto klubu
SKLOPI: Venček Bunuel (pozne mojstrovine) / Deutschfilm (klar!) Brez naslova (ime pove nič) / Demokratični film (gledalci glasujejo med 4 filmi)
24.6. R.Bresson Journal d'un cure de campagneossD
1.7.	FILM PO IZBIRI (Ice Age, Teorema, American Beauty + JOLLV)
8.7.	L. Bunuel Le fantome de la liberte«^)
15.7.	P. VVegener Der Golem ueis)
22.7.	J-L Godard Le meprisooea)
riTTelT«J rA fl J
METAL JE ŠE VEDNO ZAKON
Kdo bi si mislil, da bo metal pomagal roku pri preživetju, je modroval Boštjan Musa,ko je opazoval vesele obraze nastopajočih	in
obiskovalcev metalskega večera v Shoto klubu. In bilo je kaj videti in slišati.
Najprej so koprski Rotta Ballota predstavili kar dve članici (basistko in kitaristko) predvsem pa izvrstno muziciranje in nenavadno sveže metalske rife.
Sledili so Insanity, ki so morda še bolj raziskovalni bend znotraj metalskih voda, na trenutke gredo celo proti filmski glasbe a se vedno vrnejo v varno zavetje kitarskih rifov.
Kaoz so Velenjčani, izredno uigrani in energični, pa še prijazni za povrh in tako so bili deležni še bolj prijaznega sprejema, kar se na koncertih po drugih slovenskih klubih, bendom od drugod običajno ne dogaja. Skratka, bilo je tako kot mora biti.
Ai-Ub
četrtek, 01. julij ob 21.30^-—>
KELVIS OCHOA (Kuba)
Kelvis sodi v novo generacijo kubanskih glasbenikov, ki živijo v tujini (Španija) in so šele po uspehu drugod dosegli slavo tudi v svoji
domovini.
Kelvis je danes eden pomembnejših	kubanskih
glasbenikov nove generacije, po nastopih s skupino Cuatro Gatos pa je posnel izredno uspešno pbščo Habana Oculta. Da bi promoviral to ploščo je leta 1996 prišel v Španijo s skupino v kateri so še: Boris Larramendi, Jose Luis Medina, Pepe del Valle, Andy Villalon in Luis Alberto Barberia. S to zasedbo je nastopal na mnogih znanih festivalih, ob koncu tistega leta pa sta se jim pridružila še dva nova člana, Ihosvani Caballero and Alejandro Gutierrez. Z novim imenom Habana Abierta, so izdali dva albuma ("Habana Abierta", 1997 in "24 Horas", 1999) za založbo BMG-Ariola.
Kelvis je posebej znan po tem, da rad povzema taradicionalne kubanske ritmične sloge, kot naprimer sucu-sucu, ki mu dodaja veliko sodobne duhovitosti in pestrosti. S svojim prvim albumom je pokazal, kako se zna osvoboditi korenin in jih hkrati obdržati v svoji glasbi. Katja Biloslav, kulturni ataše na veleposlaništvu v Madridu, ki je organizirala to turnejo je povedala:Kelvis in njegovi so enostavno neverjetni. Nisem si mogla kaj, da jih ne bi pokazala tudi Slovencem, zato sem vesela, da bodo ti moji dobri prijatelji in vrhunski glasbeniki (pevec, basist, kitarist, tolkalec in spremljevalni vokali) nastopili na Mediteran festivalu v Izoli.
Za poslušanje pesmi Kelvisa Ochoe poiščite:
littp://www.nuevafrava.COT/inodules.php?op:modload&name=trovadores&file=index4id=15&iddisco::112&seccion::8ldisco
24.6.2004 ob 20.30 v - Manziolijev trg
DAN DRŽAVNOSTI
Nasva b. gledalisko-glasliena skupina ČOMPE
V primeru dežja bo program v Kulturnem domu Izola / Vstopnine ni! Nedelja, 27. junij ob 10.30 - Park Pietro Coppo
KOPALNA CODBA
KD PO Logatec
Petek, 2. julija ob 21.00 Manziolijev trg
KONCERT
Večer italijanske canzone, španskih ritmov, jazza. Prvak Oper HNK, Rijeka (HR) ______________ VOLJEN GRBAC &CO / Vabljeni!________
TUDI V DEŽJU SMO PELI NA VES GLAS
V nedeljo 20.6.2004 je bil v Šentvidu pri Stični 35. tabor slovenskih pevskih zborov s tematskim naslovom HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI - V GORENSKO OZIRAM..., ki so se ga udeležili tudi pevci pevskega zbora
upokojencev iz Izole.
Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je ves čas deževalo kot za stavo. Vendar se okoli 1500 pevcev ni pustilo motiti pri svojem petju. Kljub vremenu so slavnostno zadonele fanfare in se oglasili slovenska in evropska himna. Pevce je vodil pevovodja Igor Švara, ki jih je kljub dežju s svojo duhovitostjo znova in znova spravljal v dobro voljo. Program je bil res nekoliko okrnjen, saj ob takšni mokroti niso mogli nastopati godbeniki in folkloristi. Vendar pa se naši pevci, kot vidite na fotografiji, niso dali in so ponosno korakali v paradi ter vso pot veselo prepevali.Vsekakor je bil to veličasten dogodek in posebno doživetje, saj kot trdi slovenski pesnik Tone Pavček, »nikjer niso trave tako zelene kot tukaj, nikjer ne nosijo ptice tako lepih svatovskih pesmi v kljunih kakor tukaj«. V brošuri, ki smo jo prejeli v Šentvidu, pa lahko preberemo: »Obogatimo svoje življenje s pesmijo. Z njo spoznavamo narode, pesem je biser, ki nam odkriva skrivnosti naših prednikov, je del našega vsakdana, podoba našega časa in nas samih, je dar, ki nas osrečuje in razveseljuje, zato pojte ljudje!« Pa saj veste, kaj pravijo, dva Slovenca sta že pevski zbor.
In res smo peli ter se veselili tako ob kosilu kakor tudi ob povratku domov. Bili smo ponosni, da smo tudi mi še enkrat sodelovali na tako pomembni pevski prireditvi kot je Pevski tabor v Šentvidu pri Stični. Pa saj poznate pregovor: »Kdor poje, slabo ne misli«, zato tudi mi nismo imeli časa slabo misliti. Sklenili smo, da se bomo drugo leto zopet vrnili v Šentvid, ne glede na vreme, pa čeprav bomo leto dni starejši, saj pesem ne pozna ne starosti ne meja.	(Tekst: A.Baloh, fotografija: M. Popovski)
POLETNA PLESNA SOLA - PLESNI KAMPUS 2004
Izola, 11. ■ 18. julij 2004
Organizatorji: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti-Območna izpostava JSKD Izola, KUD Erato Izola in Društvo modemih umetnosti Ljubljana
Program + TEHNIKE	.. ,e . .
Moderni jazz II in III Ben Bergmans (Nizozemska) / Sodobna tehnika limon I in Louise Edith Frankenhuis (Nizozemska) / Sodobna tehnika cunningham I in Laurence Levasseur (Francija) / Release tehnika lebdeči torzo" I in II Gabrielle Staiqer(NemfflCapoeira I in II Ubaldo Dos Santos (Brazilija) /Balet I in II Tanja Pezdir (Stal) Chi energija gibanja Saša Blagojevič (Srbija in Črna Gora) /Hip-hop II Siniša Bukinac-Sinke (Staja) /Street video dance I Siniša Bukinac-Sinke
Prijavite se najkasneje do 30. junija 2004!
POZOR! Po 30. juniju nas najprej pokličite m prevente, če je še prostor!
Stiki-informacije Območna izpostava JSKD Izola, tel. 05 66 31 3JO / Siniša Bukinac,
GMS:040848386/VesnaStojnic, GSM:041 350992
PPŠ-Plesni kampus 2004 so omogočili: KUD Erato, Društvo modemih umetnosti Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava JSKD Izola, Občina Izola, Slovenska vojska in Nizozemsko veleposlaništvo Ljubljana,____________________________________
galerijalN SUIj A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na otvoritev skupinske razstave
ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST
ki bo v četrtek, 24. junija 2004
ob 18. uri v Avditoriju v Portorožu
ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli
ob 20. uri v Pretorski palači v Kopru.
Razstava postavljena vzporedno v treh razstaviščih, bo v Avditoriju v Portorožu, v Galeriji Insula v Izoli in Pretorski palači v Kopru na ogled do 22. julija 2004. Avtoji: KARMEN BAJEC, KLEMEN JERAŠA, PETER GABER, NINA SLEJKO, MIHA POLANC, NATAŠA COLJA, JURIJ SELAN, MARK POŽLEP, MILANKA FABJANČIČ, GAJA ZORNADA, BRINA TORKAR, MIHAH HODIN, VESNA BLAGOTINŠEK KATUŠIN, MAJA KASTELIC, LUKA LESKOVŠEK, ANDRAŽ KRŽlC, LUIZA MARGAN, JULUAN BORŠTNIK, IVA TRATNIK, ANJA TOLAR, TANJA MAKUC, UROŠ POTOČNIK, BARBARA KRALJ, LJILJANA BARKOVIČ, ANDREJA ERŽEN, ANA ČIGON, NINA KOČAR, IZAR LUNAČEK, JUDITA KAVČNIK, SANJA AJDISEK, ROBERTINA ŠEBJANIČ, ŽIGA RAZBORŠEK
ŠTUDENTJE AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST V TREH RAZSTAVIŠČIH
Dela, ki nam jih na ogled postavlja kar 32 mladih likovnikov, študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so večinoma nastala v okvira učnega procesa, vendar nas s svojo izpolnjenostjo velikokrat pozitivno presenečajo. Avtorji vsekakor delujejo precej »individualno«, ko odpirajo različna vprašanja s področja vizualno-optičnega manifestiranja tvorbe podobe. Tako se ob bok osnovnemu namenu razstave, torej stimulaciji, vzpodbudi mladih ustvarjalcev pri njihovem delu, postavlja tudi njen izraznostno-izpovedni kontekst. Možnost, da ustvarjalci javno prezentirajo svoje delo ima gotovo več pomenov. Tokrat so v ospredju predvsem avtorske izkušnje, ko lahko lastne izdelke na skupni predstavitvi, soočeni z deli kolegov, opazujejo izven ateljeja. Razstava postane tako na eni strani »polje primerjave«, povsem adekvatno pa deluje kot izpovedna kompleksna celota. Prepletenost izraznostnih načinov, kjer je v ospredju metjejska sposobnost, hkrati pa pestrost vsebinskih dometov omogočata gledalcu precej odprt vpogled v likovno tvornost novih generacij, ki se seveda opira na tradicionalno maniro. Upali bi si reči, da prezentirane »optične premise« oziroma podobe večinoma zmorejo breme umetniškega. Razstava, ki smo jo postavili v treh razstaviščih na Obali, nosi s svojo svežino mladostniškega dela zanimiv naboj kulturnega dogodka. Pluralnost umetniškega v njegovem najširšem orisu pa vsekakor inventivno plemeniti prostor, v katerem se dogaja.	_______________ Dejan Mehmedovič
galerija ALGA
razstava slik Likovnega društva LIK
V ODSEVU ZALEDJA
urnik galerije: 10.00 - 13.00 / 18.00 - 20.00 / sobota 10.00 - 12.00 / razstava bo odprta do 10. 7.2004
galerija KAVARNA ZVON razstava slik
CENE GRILJC
osemtisočaki
KINO ODEON - Art kino
24.06.olH9.O0NA SLEPO-kCIEGIIS Rezila: Daniel Calparsoro
24In25.06.ob2100 ter 26.OE.ob 19.00SCHULIZE DELA BLUES Rtži|alg»eiiail|:MichaelSebin
25.06.ob 19.00 ter26.le27.06.ob2L00SKRIVNOSTNO OKNO-Rotila:DavidKoepp
27. - 29.06. ob 19.00 PALAČA ST R AH OV - TRE HAUNTID NANSION Rotila: Rob Nlflhon
2R. 06. ob 21.00 ŽIVLJENJ E JE SLADKO-llFEISSWEET leiiin la scenarij: Nike leigb
29.06.ob21.00ter30.OB.io0107.ob 19.00NA ROBU STRASTI-INTHECUT ReiiiaJaneCampion
30.0fi.-02.07. ob21.00 ter 03.07.ob 19.00 V AMERIKI-IR RNERICR Rotila:HmSberidan_
25 LET POLETNE PLESNE SOLE • praznik kreativnosti
Poletna plesna šola praznuje 25. obletnico, zato smo vam za letos pripravili prav posebno pester in zanimiv program. PPŠ kot uveljavljena oblika kreativnosti sledi duhu časa in se povezuje, raste ter ponuja nove plesne možnosti in priložnosti. Obletnico proslavlja ob morju - v Izoli.
Združena s Plesnim kampusom predstavlja še širši prostor za nabiranje plesnih doživetij, kvalitetnega znanja in prijetnega poletnega druženje mladih plesnih navdušencev. Poleti leta 1979 je bil v Sloveniji prvič izveden desetdnevni program seminaijev za različne plesne tehnike, s poudarkom na sodobnih smereh in razvijanju ustvarjalnosti, z imenom Poletna plesna šola - PPŠ. Takrat v Sloveniji ni bilo možnosti za redno sodobno plesno izobraževanje, zato je PPŠ skupaj z Zimsko plesno šolo in Plesnim izzivom dolgo zapolnjevala to vrzel. V vseh teh letih so številni priznani plesni pedagogi in umetniki iz tujine ter domači plesalci in učitelji poučevali vse znane sodobne plesne tehnike. Namen Poletne plesne šole in ostalih plesnih seminarjev v organizaciji JSKD je širiti plesna obzorja ter razvijati ples kot instrument umetniškega izražanja. Poletna plesna šola JSKD je odkrila in spodbujala vrsto plesnih talentov, ki jih danes poznamo kot uspešne profesionalne umetnike slovenske sodobne plesne scene.
Poletna plesna šola-plesni kampus je namenjen plcsalcem-članom plesnih skupin, studiev, šol ter mentorjem oz. pedagogom, koreografom, kot tudi vsem ostalim, ki se aktivno ukvarjajo s plesom in gibom ter obvladajo spodaj navedene stopnje težavnosti.
Kultura na podeželju
ZA BIBLIOBUS SO KORTE PREDALEČ?
V
Rekli so nam, da potujoča knjižnica iz Kopra v Korte ne bo prihajala več, ker preveč stane. Sicer je za slovensko podeželje (najbrž ne le izolsko) pri nas itak vse predrago: lastna občina, dobra prireditev, zaščita okoliša podeželske šole, kombi, ki bi vozil otroke iz zaselkov v to šolo, spomeniška	zaščita stavb, ki so	si jih s svojim	bojem,	trpljenjem ob
zapostavljanju naši predniki izborili, muzej spomenik najstarejši slovenski šoli. Pa še kaj bi lahko našteli ...Se bomo morali zares sprijazniti	z dejstvom, da za	kulturni dvig podeželja,	za	identiteto
le-tega ni denarja, predvsem pa ne politične volje?
Izgovarjajo se, da to ni stvar oblasti (tudi šolo smatram za oblast!) in naj za kulturo skrbijo kar entuzijasti, za mesta pa je denarja v zvrhani meri: za kvalitetno, ekstravagantno, tudi populistično, kadar je potrebno, ker so tu	množice, so volilci.	Nekaj množice	je tudi	na	podeželju.
Podeželje pa je prostor, večji	od mestnega,	prostor	je	identitetna
vrednost.
BIBLIOBUS JE DOBRO OBISKAN
Pa vrnimo se k naši potujoči knjižnici. Rečemo ji tudi bibliobus. Že veliko let vozi bralcem svoje knjige po slovenskih vaseh od Sv. Petra in Gračišča do Brkinov. Da bi ga bolje sprejeli ima celo dvojezični napis! V Korte prihaja vsako prvo sredo v mesecu: dopoldne pred kortežansko šolo in vrtec, popoldne pa pred kortežanski zadružni dom in na Malijo. Kako velikega vzgojnega in izobraževalnega pomena je, lahko ugotovimo prav vsi. Potreba po branju se veča, saj ljudje čedalje bolj ugotavljajo, kako velike vrednosti je knjiga, da bi jo kupili, pa je predraga. V Izoli imamo knjižnico, zdaj ima nove lepe prostore, a tisti podeželani, ki imajo čas za branje - starejši, otroci, mladina - ne hodijo množično v izolsko knjižnico, ker je predaleč. V bibliobusu je velika izbira, knjige so postavljene pregledno, knjižničar prijazno svetuje, če nima trenutno knjige, jo pripelje drugič in tako tudi specialno literaturo.
Pri nas se ne moremo prav posebno pohvaliti z bralnimi navadami. Zakaj, so objektivni vzroki pa tudi neopravičljivi. Da bi več ljudi bralo, moramo knjigo približati ljudem - bibliobus zapeljati v vsako vas, ne le v Korte in na Malijo, več storiti za vzgojo branja, boriti se proti kulturi plehkosti televizijskih programov in računalniške zabave, mladino naučiti delati. Ker nimamo več krav, da bi jih mladina pasla in ker te mladine ne pošiljamo več z motiko na svoje paštne, bi jo vsaj naučili brati, da bi si pridobila širino obzorja in duha.
Oblasti naj ne bo žal denarja za knjige, prihrani ga lahko z manjšim razmetavanjem v populistične namene. Mladini naj vzgoji smisel življenja, nauči naj jo delati, da bo počela koristne stvari in ne le popivala, kadila, se zabavala in spala. (Nada Morato)
NAŠ ČASOPIS
KO SMO SE SPOMNILI, DA BI IMELI SVOJ ČASOPIS, SEM SI Ml MISLILA, TO BO NEKAJ ZAME! JAZ SEM TAKA, DA ME VSE ZANIMA IN VEM MARSIKAJ.
NAJBOLJŠE SE SPOZNAM NA “DOHTARJE”, TRGOVINE IN MOJSTRE. KO PIŠEM ČLANKE, MI PRIDE PRAV, DA POZNAM DOSTI LJUDI IN DA HODIM DOSTI NAOKROG. NAJTEŽJE SE JE SPOMNITI O ČEM BI PISALA. NAJRAJŠI PIŠEM O SEBI IN O DRUGIH.
VEDNO, KO NAPIŠEM ČLANEK, ME SKRBI,
KDAJ BO V MANDRAČU,
DA MI BODO SPET VSI GOVORILI, KAKO SEM LEPO NAPISALA.
LJUDJE BEREJO NAŠ BRODET, KER VEDO, DA SEM TUDI JAZ NOTRI.
(FRANKA)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper
JERNEJ JE ROMAN JERNEJA KOVAČA
Jernej Kovač naš 27 letni someščan, ki se ga mnogi še spominjajo kot izvrstnega rokometaša, je prejšnji teden v koprski E-Pini predstavil svoj literarni prvenec z naslovom »Jernej«.
Roman je izšel pri založbi Karantanija, zelo vzpodbudne besede pa je ob izidu knjige napisal literat Dušan Čater. Prvenec je nastajal v vsem znanem življenskem obdobju »nimam se kam dat«, ki pa ga je raje kot z gledanjem televizije prebrodil v lastnem notranjem svetu. Zgodba je sestav odlomkov življenja sodobnih mladih v prvi polovici dvajsetih, predvsem pa glavnega junaka oziroma povprečneža Nejca. Ta kot predstavnik sodobne pomeščanjene mladine, v svojem bistvu spaja navidezno zdravorazumsko dojemanje in ironiziranje svoje okolice ter, po drugi strani, dejansko mladostniško zmedenost, naivnost in iskanje stare opojne neznanke oziroma »substance« Ljubezni, vse pa v raznorodnem koktejlu, ki mu splošno pravimo Sodobnost.
Prepoznajmo se v njej - med vrsticami. (Siniša)
O SLOVENSTVU IN KULTURNI KRAJINI
Sinoči so v izolski knjižnici predstavili dve diplomski nalogi mladega Simona Purgerja, sina nekdanje odlične izolske učenke, danes prevajalke v Strasburu Franke Babič.
Mladenič je koncem lanskega šolskega leta promoviral na ljubljanski filozofski fakulteti za profesorja zgodovine in zemljepisa. Star je 26 let in se na rimski Gregoriani pripravlja še na eno diplomo. Diplomski deli, ki ju je predstavil sta po kvaliteti in vsebini vredni, da bi ju prebralo čimveč ljudi, posebej pa javni in politični delavci. Naslova omenjenih diplomskih del sta:
a)	Korte 1917 - 1945: med ohranjanjem slovenske istovetnosti in pritiski poitalijančevanja,
b)	Sodobni razvoj kulturne pokrajine v Krajevni skupnosti Korte.
Kar številni obiskovalci smo doživeli lep večer in aktivno sodelovanjeprisotnih. Spraševali pa smo se, kje so vodilni, kje družbeni delavci Izole in Kort? Jim je še kaj mar za držo ljudi? Ne bi komentirali naprej. Stvari so hude. Ponavljajo se stari problemi, ki imajo danes dobro pognojena tla za uspešen razvoj. Skupnost, o kateri so pisci nekdaj pisali, smo uničili in s tem delom nadaljujemo. Hudo je tudi zato, ker kmalu ne bomo imeli več prostora na katerem že stoletja stojimo. (N.M.)
ZLATA POROKA PRI HABJANIČEVIH
Franc je s Ptujskega polja doma, Teodora je Kraševka, spoznala pa sta se na Jesenicah, kjer je on delal, ona pa bila na obisku pri sorodnikih.
Bilo je leta 1953, leto dni kasneje pa sta se že poročila. Rodila se je prva hči, nato je moral v vojsko v Čakovec, vendar preblizu domu in tako je prišla na svet še druga hči.
Osem let sta živela v Ptuju nato pa prišla v Izolo, kjer je Franc delal v Mali opremi, Teodora pa v bolnišnici Sredi osemdesetih so oba invalidsko upokojili in zdaj se že veselita življenja s 4-mi vnuki in 3-mi pravnuki. Zlata poroka je bila polna presenečenj, darilo pa letom primemo - Moravske toplice.
r
Siamo sempre la...
Sei mesi fa abbiamo incominciato questo 2004 con tante perplessita, ma anche con qualche grossa speranza. Le perplessita riguardavano la nostra capacitd di saper sfruttare al meglio le occasioni che venivanoapresentarsisul nostro cammino, come sempre era successo - del resto -nella nostra travagliata esistenza minoritaria. Le speranze partivano dali 'imminente ingresso della Slovenia nella compagine europea, dalVormai prossimaconclusionedei lovori diPalazzo Manzioli e l’annunciata solenne inaugurazione. E - perche no? - dal polverone che, proprio nelle prime settimane deli 'anno, era stato provocato dal nostro deputata al Parlamenta di Lubiana e dalle promesse che nelVoccasione erano stote pronunciate dai massimi rappresentanti del potere. Siamo ar rivali alla meta di questo percorso lungo dodici mesi. E se facciamo unpo' di conti vedremo che, invece delle grosse speranze, avremmo dovuto aumentare il numero delle perplessita. L 'Europa e arrivata e anche le elezioni per il Parlamenta europeo non hanno portato niente di particolarmente eccitante. Il polverone di Battelli si e ormai da tempo adagiato e nessuno cipensapiu, nemmeno - crediamo — chi e stato incaricato di realizzare quanto promesso dal premier Rop. Palazzo Manzioli e ancora li e se non ci affrettiamo ad occuparlo rischiamo che šara difficile in futuro identificarlo come sede della Comunita e della cultura italiana di Isola. Come omaggio ali Europa, la Slovenia ha pensato bene, proprio nel mese europeo, di portare in procedura parlamentare la nuova legge sulTuso della lingua slovena in quanto lingua ufficiale dello Stato. A quella italiana, altrettanto ufficiale, nei tre comuni costieri di Capodistria, Isola e Pirano, e stato dedicato un solo articolo, con ilquale-seapprovato-sistabilirebbe che la materia verrd regolata da leggi particolari.
Certo, che se approvata in questa versione, alle tante perplessita dovremmo subito aggiungere qualche certezza: le presunte “dimenticanze " riscontrate finora non potrebbero piu esser defmite tali, perche corrisponderebbero in pieno alla volontd poli tiča propugnata da chi ha preparata il progetto di legge.
Cosa ci porterd di nuovo il secondo semestre di questo 2004? Molti dicono di sperare nelle prossime elezioni parlamentari. Maforse anche questo e un nuovo sperare in quel proverbio secondo cui l 'erba deve ancora crescere. Noi ci rivediamo e risentiamo a settembre, dopo la meritata pausa delle ferie estive.
Silvano San
Manzioli, Manzioli...
Siprospetta un 'altra lunga e noiosa vstale per la telenovela “Palazzo Manzioli ” sede deputata della Comunita italiana di Isola. Un fatto e vero: il restauro del quattrocentesco edificio isolano non & nato sotto una buona stella.
L 'opera di restauro, infatti, dura sin dal 1984.
E in questi ultimi anni accusa segni di stanchezza.
E' inspiegabile che uncotlaudo delt'opera abbia durata di qualche anno. Cosa inaudita in un mondo civile. Siccome da noi tutto e possibile ecco chelefievoli speranze di ottenerela licenza di agibilitd entro questo primo semestre del 2004 sono ormai andate alle ortiche. Ma in tutta questa storia c’e un qualcosa che ci preoccupa. Infatti, senza la avvenuta consacrazione dett’agibilitd delt'ormai da tempo restaurato edificio, notiamo che in esso si organizzano manifestazioni di vario genere volute da qualsivoglia soggetto comunale. A questo punto ci chiediamo: Come mai tutti
possono entrare e organizzare leproprie cose nel “Manzioli" e laproprietaria dello stesso (la Comunita italiana) non pub entrarci? Struna cosa... Non sard che chi ha il compito di portare a termine il tutto non abbia capito che unaposizione di stallo non facciaproprio male alle organizzazioni e alle istituzioni isolane? Escluse quelle della nazionalitd italiana, naturalmente.
Testo: Gianfranco Siljan	Foto: Claudio Chicco
Buone vacanze!
Come di consueto, in questo periodo, la redazione del Mandracchio va per due mesi in vacanza per riprendere il lavoro in settembre. Come si e potu to vedere, anche nei dieci mesi passati abbiamo dedicato il nostro spazio alk ipiestioni piu importanti che riguardano la nostra comunita nazionale da vidno. La redazione, nonostante le esigue forze di cui dispone, ha cercato di mettercela tutta. Speriamo di esserci riusciti, anche se ci rendiamo perfettamente conto che non sempre tutto riesce come si desidera. // 2004 e per la Slovenia un anno molto importante. Dal primo maggio e membro a tutti gli effetti deli 'Unione Europea. La settimana scorsa ci sono State le prime elezioni per l 'Europarldmento, men tre in autunno ci attendono le parlamentari. Per quel che riguarda hi nostra attivitd editoriale va detto che anche nel periodo passato abbiamo lavorato sodo: abbiamo pubhlicato il volu me “Gli Statuti de! Comun d’Isola”, mentre PAssociazione “Metiterraneum”pubblicherd fra tptalchegiorno il libro “I Portali di Isola”. Attualmente stiamo lavo rundo su un nuovo progetto che e praticamente a buon punto. Per il momenta hasti cosi. Fra i grossiproblemi che ci trasciniamo dietro c 'e Palazzo Manzioli che purtroppo tuttora non e stato inaugurato. Speriamo che otterrd i dovuti permessi fra breve. Del resto, noi torneremo in settembre, se tutto va bene, per una nuova stagione con impegni, che mai si esauriscono. Dalla ripresa deli'anno scolastico, alle elezionipolitiche che ci occuperanno in prima persona per il nostro rappresentante al Parlamenta, alle molteplici attivitd che ogni anno stiamo svolgendo e che certamente non mancheranno di essere presenti anche P anno prossimo. Sul nostro Foglio cercheremo di dare spazio a tutto e a tutti, compatibilmente con le nostre forze e le nostre capacitd, contando molto anche sulPaiuto che certamente verrd pure da chi finora si e limitato a leggerci. Nella stesura del giornale, ma pure nelle altre iniziative che stiamo preparando.
Per ora, a nome della Redazione, buone vacanze a tutti e arrivederci a settembre. Noi ci saremo e contiamo su di voi!
Andrea Šumenjak
Fine anno scolastico
Soddisfazione alla scuola elementare
Come ogni anno a giugno, ilpreside detla Scuola elementare Dante Aligltieri, dottor Luciana Monica, ha tiralo le somme alla fine delFanno scolastico. Ha esordito parlando detla realizzazione del Piano delFofferta formativa:
“Il piano si e realizzato in tutte le sue parti, in ore, in argomenti e in obiettivi. Nel piano deli 'offerta formativa ci sono attivitdpreviste dal curricolo e ci sono le escursioni in Slovenia e ali 'estero. La scuola e venuta incontro agli alunni e alle famiglie fmanziando le uscite con i contributi deli 'Associazione dei genitori. ” Tra i risultatipiitrilevanti ilpreš ide nornina alcune attivitd sportive e culturali che hanno dato soddisfazione ad alunni e operatori scolastici. Basta ricordare che Gregor Vukovič deli 'ottava classe, rappresenterd la Slovenia ai campionati europei di tennis tavolo della sua categoria. Importante e pure il collegamento instaurato con la scuola elementare Ellero di Tricesimo. “Bisogna rilevare, continua il nostro interlocutore, la scuola materna, che lavora con tutte le disponibilitd di posti occupate. In conseguenza del buon lavoro degli operatori nelle sezioniprescolari, e nella scuola stessa, registriamo un buon numero di iscrizioni in prima classe, precisamente 14 alunni. Ben riusciti i due spettacoli di fine anno. Uprimo, quello della scuola materna, havistounacollaborazione attivadi insegnati e genitori e un buon introito della lotteria con il qual e stata finanziata inparte la colonia estiva. Il secondo, organizzato nel cortile, ha visto, oltre che lapresentazione di alcuni numeri artistko culturali, pure un incontro conviviale tra alunni, insegnanti e genitori. ”
(... continuazione dalla prima)
“Per quanto riguarda la riforma della scuola, stiamo aprendo trnove sezioni della scuola di nove anni. Tra le novitd di approccio affrontate dagli insegnanti c 'e la realizzazione delprogratnma di insegnamento stando piit attenti agli obiettivi. L 'insegnante deve cioe, una volta chiari degli obiettivi, scegliere i contenuti adeguati per realizzarli. L 'insegnante ha maggior responsabilita pure nell 'eseguire la valutazione deli 'apprendimento, con giudizi descrittivi nel pritno triennio, e con voti numerici in tutte le materie nel prosieguo della scolarizzazione. Ci sono infine anche nuove metodologie di verifica chepossono essere interne e nazionali. Gli esami finali, si sa, verificano
I	'apprendimento degli alunni, ma anche l 'operato degli insegnanti e di tutta la scuola. Comunque gli insegnanti della scuola materna e della scuola elementare vengono chiamati ad un aggiornamento continuo
II	dottor Monica ci tiene a rilevare ancora Timportanza del concerto tenutosi due giorni fa nella palestra della scuola al quale si sono esibiti, oltje che il coretto, alcuni gruppi ospiti provenienti dalle scuole slovene di Šentilj e Muteeda unascuoladi Ampels, in Austria. Unamanifestazione di apertura e un occasione per nuove conoscenze e collaborazioni.
Marino Maurel
Parlando italiano...
Parlando con amici e conoscenti ho sentito diverse lamentele su come negli uffici e nelle istituzioni pubbliche di Isola spesso non ci si possa esprimere in italiano perche nessuno lo capisce o ha voglia di capirlo. Sono rimasta allibita da gueste affermazioni ed ho voluto accertare di persona se le cose stessero veramente cosi. Sono andata in tutti gli uffici possibili immaginabili, ho fatto un 'infinita di telefonate ed ho ten uto conto delle varie esperienze personali giungendo alle seguenti conclusioni: non dappertutto ci sono formulah bilingui, pero c'e sempre gualcuno disponibile ad aiutare a compilarli, fra gli addetti c’e sempre almeno uno che conosce la nostra lingua discretamente ed in quei rari časi dove non c’e, si puo richiedere un interprete (ospedale, polizia, tribunale, Lunico neo che ho riscontrato (perche visto e udito di persona) e proprio da pa rte nostra che gettiamo idirittialfaria esattamente li, dove uno meno se lo aspetta: cioe guando in un gualsiasi ufficio pubblico un connazionale si rivolge ad un connazionale addetto in lingua slovena. Se non siamo capaci di rispettarci fra di noi, cosa ci aspettiamo dagli altri? “Faber est suae guisgue fortunae" (ognuno e artefice del proprio destino).
B. B. Buonassisi
Classico & popolare e il titolo delta serata preše mata duesettimanefa dalla CI Dante Alighieri al teatra cittadino. In apertura ta filodrammatica giovani che opera in collaborazione con la scuola media Pietro Coppo ed e diretta da Dario Scher ha presentato alcune scene dalla Locandiera di Carlo Goldoni. Come si sa, il testo non 6facile da recitare, ma va lodato lo sforzo profuso daigiovani attori, alcuni dei quali debuttanti, in i/uesto esercizio scolastico. lilolto meglio ilgruppofolkgiovanile diretto da Amina Dudine. I bamhini, a proprio agiosulpalcoscenico, hanno recitala alcune scene di vita isolana del passato raggruppate sotto il titolo In piaseta. Si tratta di dialoghipieni di modi dire e dilessico ormai quasiscomparsi, vuoiperche seguono le sorti del dialetto, vuoi perche si assottigliano le fila degli autoctoni puri.
Testo:M.M.	Foto: C.C.
Coro Coro Coro Coro Coro Coro Coro
Ricche di avvenimenti per il Coro misto “Haliaetum” della Comunita degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola queste ultime settimane della sua stagione 2003-2004. Il complesso di Claudio Strudthoff dapprima e stato a Maribor dove ha cantato la Santa Messa nella chiesa di Pobrežje. Successivamente ha partecipato alla Rassegna di cori “Artigne e cjante” organizzata dal “Coro Panarie” di Artegna in provincia di Udine. A questa manifestazione ha prešo parte pure il “St. Katharina Chor” di Feistriz-Bleiburg (Austria). E gia domani (25 giugno) il coro isolano šara in provincia di Pesaro (Italia) per partecipare al “Festival di mušica antica” - prima edizione - organizzato a Monteciccardo dal Coro Polifonico “Jubilate” di detta cittadina marchigiana. Al ritorno da Monteciccardo per il Coro “Haliaetum” ci šara il rompete le righe per le meritate vacanze.
Non c'e piu religione
Dalla massa di materiale pubblicitario che arriva nelle nostre čase guotidianamente abbiamo capito che nella nostra regione le lingue ufficiali sono tre: lo sloveno, 1'italiano e 1’italiano guiz. Come esempio di guesta terza lingua ufficiale viproponiamo la pubblicitš per alcuni prodotti ottici. Pubblicitš che offre un “Pacchetto per lo sguardo acuto solo 19.900 Sit.”Lofferta speciale š la seguente. “Visita oculistica dagli migliori specialisti oculisti nelle nostre ambulanze. Prima prenotare l’appuntamento" + “Gornice per gli occhiali con agili “flex" manine. Vale per tutte le cornice segnate con Clarus segnio” + “2 x vetri diottrici Orma Trio da e eccellente Essilor. Legeri, superficiamente rinforzati organici vetri con ottimo antireflexeclean effeto"+ "Lavoro: arrotatura, montagio, centragio e trattamento trodimensionale, con Computer guidato strumento otf ico” + "Etui per gli occhiali con dura parte plastica resistente alle percose” + “Pezzuola per pulire fatta da micra fibre, facilmente rimuove tutta rimpuhtš e macchie grasse” + uSpraypergli occhiali liguido ha effeto antistatico che impedishe 1’irrorazione delle lenti”. Altro che Settimana enigmistica. Buone vacanze a tutti. Col pacchetto “Optika Clarus" naturalmente.
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice
Parliamo della voce “malgrado”. Vi diciamo subito che va usata solo in riferimento a persona, mai in riferimento a cosa, come si sente e legge da varie parti. Significa, infatti, a dispetto, contro il volere di... Non si dica quindi: Andro a giocare malgrado la bora. Peggio ancora: Andr6 a giocare malgrado piova. Si dir& bene: Andr6 a giocare nonostante la pioggia. A nostro malgrado dobbiamo salutarvi. Ciao. Ci risentiamo verso la fine delPestate.
G.S.
ATTIVITA COMUNITARIA
BIBLIOTECAESALADI
LETTURA
Sede: Isola, Palazzo Besenghi (pianoterra). Orario: da lunedi a venerdi, dalle ore 17 alle 20.
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Martedi 29 giugno, ore 19 Isola, Palazzo Manzioli Dl PORTA IN PORTA PER LE CONTRADE Dl ISOLA - La CAN di Isola presenterž il volume pubblicato dalTAssociazione Culturale e di Ricerca “Mediter-raneum” di Isola. Si tratta di uno studio sule porte e i portali del centro storico della nostra cittadina. Editrice"ll Mandracchio” di Isola. Ingresso libero.
Venerdi 16 luglio, ore 9.30 Isola, Palazzo Manzioli INDAGINI NEL SETTORE DEL RESTAURO CONSERVATIVO E DELL’EDILIZIA - Seminario nell’ambito del progetto cofinanziato dalLUE nelLambito deiriniziativa Interreg MA Italia-Slovenia e realizzato dalla Camera di Commercio di Venezia con il parternariato di Venezia Oppor-tunitci, Vega - Parco Scientifico Tecnologico di Venezia Scarl, Resfarte Alvisopoli Scarl, Confartigianato Provinciale di Venezia, Unindustria Venezia e CAN di Isola.
GRUPPI CULTURALI IN TOURNEE
Giovedi 24 giugno
II gruppo "Giovani cantori" della Comunitž degli Italiani “Pasguale
Besenghi degli Ughi” di Isola parteciperž alla “I Rassegna di cori della Cittš di Buie”. La manifestazione siterš presso la Časa della Cultura della vicina cittadina istriana con inizio alle ore 20.
ŠPORT, RICREAZIONE
Campionato di Bocce del Litorale sloveno La sguadra di bocce della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola effettuera i seguenti incontri: venerdi 25 giugno, ore 18, a Škofije contro la squadra locale Oljka, venerdi 2 luglio alle ore 18, a Jagodje, contro la sguadra Jagodje-Dobrava, venerdi 9 luglio alle 18, al Parco Arrigoni di Isola, contro la Trta Sv. Anton di SanFAntonio di Capodistria.
Campionato di Tennis, prima lega “Veterani11 del Litorale sloveno
La Sguadra di Tennis maschile della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghidegli Ughi" di Isola effettuerš i seguenti incontri: venerdi 25 giugno, ore 17, a Isola (San Simone), contro la Salinera di Portorose, venerdi 2 luglio alle orel 7, a Isola (Hotel Delfin), contro la Cockta - Ten Mar.
IIMandracchio, foglio della Comunita italianadi Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Redazione: B. B. Buonassisi, C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenja
tel , fax: (+386 5) 641 50 31,641 58 53
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALI JE
PROSLAVA, POHVALE IN PRIZNANJA
V	Palači Manzioli so v torek pripravili regijsko slovesnost ob 27. juniju, Dnevu policije. Poleg predstavnikov lokalnih oblasti (srečanja sta se udeležili županji Pirana in Izole ter podžupan Kopra) so bili prisotni tudi predstavniki različnih krajevnih skupnosti, sedanji in nekdanji delavci koprske policijske uprave ter gostje iz sosednjih policijskih območij Hrvaške in Italije. Slavnostni govornik je bil načelnik uprave Emil Čebokli, ki se je spomnil pomembnega prispevka slovenskih policistov v osamosvojitveni vojni ter prikazal trenutne varnostne razmere na tem območju, ki je še posebej občutljivo zaradi vstopa Slovenije v sistem policij evropskih držav in uvajanja Šengenske meje.
Na slovesnosti so podelili okrog 60 priznanj, žal je bilo med nagrajenci Izolanov komaj za vzorec, kar je posledica tega, da so bili v večji meri nagrajeni lani, vseeno pa preseneča, da je odsotnost nagrajencev iz naše policijske postaje tako očitna, saj njihovo delo nikakor ne odstopa od dela drugih policijskih postaj. Prejeli so vsega eno pisno pohvalo (Tihomir Knežič), komandir Viktor Zinreih pa je prejel bronasti znak in priznanje društva veteranov Sever.
Z Izolo je vsaj deloma povezana še nagrada za hrabro dejanje, ki ga je prejela posadka policijskega čolna, ki je med lanskim neurjem reševala tudi jadralce, udeležence regate Izola -Gradež - Izola.
MALO SE JE NASLONIL
Na policijski postaji so prejeli obvestilo o neznanem moškem, ki se nahaja ob avtomobilu v nenavadnem položaju. Ob pomoči zdravnika so policisti ugotovili, da je tuj državljan zaužil prekomerno količino mamil. Zdravniško pomoč je odklonil, ko pa je prišel k sebi je po temeljitem ppgovoru kraj dogodka zapustil - seveda peš.
ČUDNA LETINA
Poklical je kmetovalec in povedal, da so ob njivi našli dva skrita motorja. V postopku so policisti ugotovili, da sta bila skuterja ukradena na območju Kopra in soju vrnili srečnima lastnikoma.
SMOLA NAD SMOLAMI
Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, katerega registracija je potekla že lani. Med nadaljnim postopkom pa so ugotovili, da je v avtomobilu tudi 9 kilogramov dondol, ki jih je nabral v našem morju brez ustreznega dovoljenja. Sledilo je: odvzem registrskih tablic, plačilni nalog po zakonu o varnosti v cestnem prometu, odvzem školjk in potapljaške opreme s strani ribiškega inšpektorja in srečanje s sodnikom za prekrške.	„
GLAVA NI ŽOGA
Ob kontroli prometa so policisti ustavili mladoletnega voznika kolesa z motorjem, ki med vožnjo seveda ni uporabljal varnostne čelade, zasegli pa so mu tudi skuter, saj je bil predelan, zato ga bodo poslali na ustrezen servis, da ga vrne v prejšnje stanje (na račun lastnika).
NEKAJ JE HOTEL
Ženska je poklicala policiste in povedala, da je njen soprog alkoholno navdahnjen, zato na dvorišču stanovanjske hiše kriči in jo zmerja, povrhu vsega pa se namerava še odpeljati z avtomobilom. Policisti so ugotovili, da vse kar je povedala drži, povrhu vsega pa je razbil še steklo na svojem avtomobilu. Ob intervenciji policistov se je vendarle pomiril in odšel spat, sodniku za prekrške pa se vseeno ne bo izognil.
PADALO JE V NOČNEM KLUBU
Obiskovalca nočnega kluba so neznanci kar tako za zabavopretepli in mu povzročili hude telesne poškodbe. Za nasilneži policisti še poizvedujejo.
KRIZA JE KRIZA
V	torkovi noči je nekdo vlomil v kiosk v Drevoredu 1. maja v Izoli. Iz kioska je ukradel več škatel cigaret, mobi kartice ter večje število loterijskih srečk. Vlomilca seveda intenzivno iščejo izolski policisti.
NI VSAK EURO EURO
S ponarejenim bankovcem za 50 EUR so se tokrat srečali v Novi ljubljanski banki na Trgu republike v Izoli. Odkrili so ga, ko ga je hotel zamenjati oziroma položiti na svoj račun tuj državljan.
JA GA VOLIM A ON ...
Okoli 3.00 ure zjutraj so izolski policisti pomagali staremu znancu. Ta se ga je napil, nato pa se je s kolesom hotel odpeljati domov. Zaradi pijanosti je večkrat padel, kar ga je razjezilo, da je vpil v temno noč. Policisti so ga pomirili, ga pospremili domov in napisali predlog sodniku za prekrške.
ALKO LESTVICA
Tokrat so se morali najboljši kar potruditi, saj je prvouvrščeni dosegel zelo solidnih 2,69 g/kg, srebrna medalja je bila vredna 2,32, bronasta pa 1.51 g/kg. Vse bo podelil sodnik za prekrške, ki bo pohvalil še naslednje: 1,39, 1,22,1,12,1,09,0,82,0,73 in 0,69 g/kg. _
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	Poslovni prostor velikosti 28 m2 za opravljanje mirne dejavnosti, v Premrlovi ulici št. 11, oddam. Pokličite preko telefona številka 031 235 319.
■	Iščemo SObO S kopalnico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujno! Tel 041 544 428
-	Kupim Starejše Stanovanje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765
-	Opremljeno dvo ali trisobno stanovanje v Izoli, Kopni ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629
-Vlzofi kupim garažo. Tek: 041 616557
-	Kupim 1,1/2 sobno Stanovanje V Izoli ali okolici s teraso ali balkonom, nujno do 30. maja. Tek: 041 312 940
■	Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605
-	UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tek ++385/91/58 11 069
-IŠČemOdVOali triSObnOStanOVailjeza daljše obdobje. Opremljeno ali ne tek: 041 504 487
-	Dvosobno Stanovanje v Šalari prodam, inlp 041233 451
-	V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tek: 031 418 254
-	Zakonski par šestdesetih letKUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno Stanovanje VIZOU, do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tek: 040 800 345.
-	Kupim GARSONJERO ali manjše EN0S0RN0 STANOVANJE v Izoli. Tek: 05 753 03 87
-	Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska dmžina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanjev Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tek: 040 895 304
Motoma vozila
-	PRODAM kOpaČICO Tomos s plugom, tel zvečer 641 44 53
-	Prodam Audi A6, letnik 1995, cme barve, z vso pripadajočo opremo in klimo, v zelo dobrem stanju, za samo 1.000.000 sit! pokličite 040 736 127 za ogled!
-	IADRNIC0 8m. UGODNO PRODAM, tel 041 361 825
-Prodam lord fiesto ILnodelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, l.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran.
Cena 820.000S1T. Tel: 041 597551
-	Kupim Odprti tip plastične pasare - Elan ali Kvamerplastika, do 5 m. Tek: 041 241 080
■	Kupim izvenkimni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tek: 05 6240 376
-	Prodam R 4 (KatreOlregistrirano do 15. aprila za 100.000 Sit. Tek: 031 815 554
-Prodam v paketu irezo Lampadana 8kw in kopačicoza 400.00 sit. Tek: 041 908 046 Delo
-	Zaposlimo KV natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605
-Študent inštruira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 Gradbena zaključna dela izvajam. Tek: 031862579
-	Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tek: 041345 605
■	25 letna diplomirana Vzgojiteljica HUdl VarStVO OtTOk. Tek: 041 345 626
■	Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter Italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966
-Nudim UtNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tek: 041 866 774
-	PoštenaUPOkOjeilka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -Inštruiram angleščino in nemščino za srednjo in osnovno šolo. Tek: 031 506 573
Razno
-	Ras kitara Jim Harlcv-lazz s kovčkom, torbo in stojalom, prodam. Naprodaj tudi bas ojačevalec Tamaha lOOUf. Cena po dogovoru. Tek: 041724209.
■	OPREMO ZA TRGOVINO PRODAM,klimo Sanyo, blagajno, obešala premična, gasilni aparat, sesalec, opremo ugodno tel 031 672 851
-	PREMIČNI CVRTNIK Gorenje (nerabljen) prodam tek 031 672 851
-	Opremo za trgovino: blagajno, ogledala, obešalnike, pohištvo, gasilni aparat itd. Ugodno Prodam. Informacije: 041 951 034
-	Prodam otroško sobo Z eno posteljo, bele barve, primemo za manjšo sobo (most) infa na tek 031 297615
je tednik Izolanov
Naslov: VeliLVtrgT, /)!! !!) Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100-0029046354/Tisk: BIROGRAFIKABORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
(SKORAh VSI IZOLSKI OPL1ČNIAKI
Bilo je lepo, sončno torkovo opoldne, bilo je veliko zadovoljnih in ponosnih obrazov in priznanja ter velika torta, ki so jo v občini Izola pripravili za vse svoje osmošolske odličnjake pa tudi za nagrajence različnih republiških šolskih tekmovanj. Vseh žal ni bilo, saj pouka še ni konec in so nekateri imeli tudi druge, pomembne, šolske obveznosti.
POLICISTI SO POHITELI S SVOJIM PRAZNIKOM
V spomin na osamosvojitvene boje praznujejo slovenski policisti svoj praznik, letos pa so, tudi zaradi drugih obveznosti, vsaj v koprski policijski upravi, nekoliko pohiteli in v torek, 22. junija v Manziolijevi palači pripravili slovesnost na kateri so podelili tudi priznanja nekaterim svojim sodelavcem. O delu policije je govoril načelnik Emil Čebokli, med nagrajenci pa je bil tudi komandir izolske PP, Viktor Zeinreich.
BOTANIČNI VRT NA SVETILNIKU ŽE ZELENI
Botanični vrt na vhodu na plažu pri svetilniku končno nekoliko spreminja podobo. Delavci Komunale so namreč pod strokovnim hortikulturnim vodstvom pričeli z zasajenjem nekaterih grmovnic in zelišč, tako da vsaj ta del tega "nesrečnega" območja imel kolikor toliko normalno podobo. Usoda osrednjega dela svetilnika pa je še vedno v rokah inšpekcij, ministrstva in sodstva.
NIČ VEČ SKRBI,
NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
dostava na dom 041/ 650 333 rezenacija miz 041/ 675 953
VETERANI ZA VOLANI... IN ZA LONCI
kjer jih je pričakala posadka gostilne Ribič s sardelicami in tekočim okrepčilom.
v v
SONIA NA IGRIŠČU IN NA TRIBUNI
Malonogometna ekipa Gostilna Sonja, ki jo sestavljajo sami izkušeni mački je v finalu turnirja Vladovega in Mikijevega memoriala premagala večkratne zmagovalce Primorske Ljiljane in končno prejela pokal, ki so ga "lovili" že nekaj let. Veselja pa ni bilo le na igrišču ampak tudi na tribunah, kjer je bila med najbolj glasnimi prav sponzorka ekipe.
ZMAGA TRENERJU V ZAHVALO IN SPOMIN
Na velikem nogometnem igrišču pa so se od svojega	trenerja,	Darka
• Milaniča, poslovili mladi izolski nogometaši. Na močnem mednarodnem tumiiju	so v	finalu
premagali sosede iz Kopra in na ta način čestitali ter se zahvalili treneiju za vse znanje, ki jim ga je dal ter mu	zaželeli	veliko
uspeha na trenerski klopi prvoligaške ekipe ajdovskega Primorja.