MOSOVA PRILOGA novi Št. 36 / Leto 72 / Celje, 7. september 2017/ Srebrna penina imela okus po zlati Morda se vodilni možje slovenskega športa še vedno premalo zavedajo, da imamo v Celju kovnico medalj, pravo tovarno za odličja. V olimpijskem športu. Judoista Tina Trstenjak in Mihael Žgank sta se iz Budimpešte vrnila z zelo mešanimi občutki. Olimpijska zmagovalka se je na stopničke povzpela ob hujši poškodbi noge, Mihael pa je Sloveniji zagotovil prvo moško medaljo na svetovnih prvenstvih. Marjan Fabjan ju je pohvalil... str 18 GOSPODARSTVO Mednarodni poslovni forum v Celju Hermi: nova priložnost za razvoj str. 5 NASA TEMA Telesna aktivnost kot del življenja str. 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini Podčetrtek str. 28-29 Občini Radeče str. 30-31 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 — CL O > X CNI TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,45 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30€). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "^a^ćet "pnćuca s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana Zoran Dževerdanovič, filmski producent str. 26-27 INTERVJU HORM ANN garažna in vhodna vrata Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak tednik Dom je, kjer se počutimo varne Veseli bomo vašega obiska na sejmu MOS, hala D! Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 Ustvarjamo pozdrave www.matjaz.si • info@matjaz.si matjaž 2 AKTUALNO ZADETKI »Medalji povesta vse. Zdaj smo tudi v moški konkurenci velesila, za Drakšičem in Gom-bocem se je izkazal Žgank. Dejansko smo tovarna medalj.« Marjan Fabjan, tvorec slovenskega športnega čudeža »Za medaljo sem iztisnil vse iz sebe.« Mihael Žgank, svetovni podprvak v judu »Všeč mi je sporočilna, morda celo vzgojna vrednost filmov, pri čemer se mi zdi pomembno s tovrstnimi vsebinami nasloviti mlade in jih spodbuditi k premisleku.« Zoran Dževerdanović, filmski producent »Statistično je nemogoče, da smo v vesolju sami... Sicer pa smo ljudje sestavljeni iz povsem enakih snovi kot zvezde in vse drugo, kar obstaja v vesolju.« Sebastjan Jakša, ljubiteljski astronom »Ženska se lahko hitro spreminja, kot vreme. Včasih nam gre to na živce, a pogosto je to šarm ženstva.« Andrej Brvar, letošnji prejemnik zlatnika poezije 1 PETEK 16 15 \l/ 21 13 ppp > SOBOTA I I NEDELJA 24 14 \ / 21 15 o Nekaterih poklicev manjka, drugih je v preveč Danes iščejo delodajalci predvsem varilce, gostince in gradbenike - Leta 2050 bodo iskali ogljične policiste, 3D-pripovedo-valce pravljic in popra-vljavce robotov Na začetku novega šolskega leta smo, ko se začenjajo naši šolarji, dijaki in študenti izobraževati za svojo poklicno prihodnost. Pomembno je seveda ravnotežje med njihovimi poklicnimi željami in možnostmi za zaposlitev. Smo jih na to dovolj opozorili, opozarjali? »Trg dela tudi na Celjskem zaznamuje strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem,« opozarja na današnje razmere Tanja Pintar Korent iz celjske območne službe zavoda za zaposlova- nje. »Primanjkuje kadra s področja kovi-narstva oziroma strojništva - še posebej varilcev - in kadra s področja gostinstva. Težave so prav tako pri zagotavljanju potreb delodajalcev v gradbeništvu,« še omenja Tanja Pintar Korent, ki opozarja, da primanjkuje tudi voznikov v mednarodnem prometu. Pomanjkanje določenih kadrov se pojavlja tudi zaradi težjih delovnih pogojev in dodatnih zahtev delodajalcev, kar posebej velja za področja gradbeništva, pekarstva, gostinstva in transporta. Na splošno se težje zaposlijo občani brez strokovne izobrazbe, iskalci prve zaposlitve in osebe z nekaterimi zaposlitvenimi ovirami, kot sta starost ali invalidnost. Kdo najtežje najde delo? Če kadra z nekaterimi poklici primanjkuje, je po drugi strani drugih preveč. »Z viški delovne sile se še vedno soočamo zaradi gospodarskega prestrukturiranja v preteklosti ali prevelikega vpisa v posamezne izobraževalne programe,« omenja Tanja Pintar Korent. »Najpogosteje so to osebe s poklici s področja kmetijstva, tekstilnega področja, uradniki za pisarniško poslovanje, strokovnjaki za poslovanje ter s področja družboslovja,« je še povedala. Na trgu dela so sicer splošna gibanja še ugodnejša, kot so bila lani. Konec julija je bilo tako na področju zavodove celjske območne službe 9.306 brezposelnih, kar je 15 odstotkov manj kot lani v istem času. Tudi v primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost znižala za 0,3 odstotka. Zavod za zaposlovanje namreč prejema vedno več obvestil delodajalcev o potrebi po kadrih. Po podatkih zavoda delodajalci največ povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilcih, elektroinštalaterjih, natakarjih in kuharjih, prodajalcih, varilcih, strugarjih, orodjarjih, skladiščnikih, strokovnih delavcih v zdravstvu, betonerjih, pripravljavcih in monterjih kovinskih konstrukcij ... »V regiji težko pokrivamo vse potrebe po delavcih. Zaradi prepletanja na obmejnem območju s Hrvaško beležimo zlasti v uradu za delo v Šmarju pri Jelšah več tujcev, včasih dnevnih migrantov,« ugotavlja Pintar Korentova. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA) Za nova znanja starejših zaposlenih Šolski center Celje je že lani izvajal projekt Svetovanje za zaposlene, ki je do leta 2022 namenjen starejšim od 45 let z nižjo formalno izobrazbo, ki potrebujejo nova znanja. Ta ciljna skupina najbolj potrebuje pomoč pri prilagajanju spremembam na trgu dela, da ohrani delovno mesto ali ga morebiti celo zamenja. Te potrebe sta prepoznala tudi Evropski socialni svet in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki finančno podpirata ta projekt, vodja konzorcija pa je UPI - ljudska univerza Žalec. Odrasel zaposleni, ki ugotavlja, da potrebuje nova znanja z različnih področij, lahko obišče Šolski center Celje in morda bo svetovalec med ugotavljanjem njegovega znanja presodil, da so ta ustrezna, in mu jih bo ovrednotil. Druga možnost je, da v pogovoru s svetovalcem odkrijeta, česa bi se moral naučiti, da bi bil konkurenčnejši ali da bi lažje prehajal med delovnimi mesti. Podobne cilje ima tudi projekt Pridobivanje kompetenc. Gre za 50- do 60-urne brezplačne izobraževalne programe, namenjene odraslim zaposlenim do leta 2019. V preteklih dveh letih se je teh programov v ŠC Celje udeležilo že več kot 200 različnih slušateljev, ki so obiskovali začetne tečaje angleščine, nemščine in računalniškega opismenjevanja. TC Mladi invalidi in trg dela Država namerava poskrbeti za lažjo vključitev mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo v začetku tedna razpis za sofinanciranje projektov, ki bodo omogočili lažji prehod 2.100 mladim s posebnimi potrebami. Gre za mlajše od 29 let, ki so invalidi ali imajo različne druge telesne, duševne ali socialne ovire. Za njihovo lažje vključevanje je na voljo 4,2 milijona evrov, od tega bo 80 odstotkov iz Evropskega socialnega sklada. K prijavi na razpis so povabljeni tisti, ki se ukvarjajo z zaposlitveno rehabilitacijo. »Z leti smo ugotovili, da se nam dijakinje in dijaki s posebnimi potrebami v obdobju med končanjem šolanja in vstopom na trg dela izgubijo. Zato smo se odločili, da bomo šli ponje v šole,« je o projektu povedala Dragica Bac, ki vodi na ministrstvu direktorat za invalide. Te mlade naj bi poiskali že v zadnjih letnikih osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Nato bi jih z različnimi podporami pripraviti na lažji vstop na trg dela. V drugi del tega projekta bodo vključeni delodajalci, ki potrebujejo za zaposlovanje teh mladih strokovno podporo. Projektni partnerji bodo morali ustvariti mrežo delodajalcev, ki bodo mladim s posebnimi potrebami omogočili spoznavanje dela in jih bodo morebiti tudi zaposlili. Vključene mlade bodo med izvajanjem projekta spremljali. Posamezniki bodo obravnavani v sklopu osebnih načrtov, prav tako bodo sodelovali njihovi starši. Projekt bo trajal do konca leta 2021. BJ AKTUALNO 3 Na trg dela tudi najranljivejše Za dolgotrajno brezposelne in dolgotrajne prejemnike denarne pomoči - Udeležencem dolgih programov 80 centov na uro Na začetku jeseni se bo začelo izvajanje novega programa tako imenovane socialne aktivacije za prejemnike socialnih pomoči. Gre za preprečevanje revščine in socialne izključenosti najranljivejših skupin prebivalstva, to je dolgotrajno brezposelnih ter dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Po programu socialne aktivacije naj bi postali aktivni člani družbe oziroma iskalci zaposlitve. Pripravilo ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na javnem razpisu je bilo izbranih 33 izvajalcev programa, med njimi tudi nekateri s Celjskega. Gre tako za kratke kot za dolge programe socialne aktivacije. Kratki so namenjeni občanom, ki imajo resnejše socialne in zdravstvene težave ter prejemajo denarne socialne pomoči. Prav tako so namenjeni občanom, ki so vpisani v evidenco oseb, ki jih začasno ni mogoče zaposliti, ter ženskam iz drugačnih kulturnih okolij. Nekatere od teh so brezposelne ali dela niti ne iščejo. Ti kratki programi bodo trajali od meseca in pol do treh mesecev in pol. Na našem območju jih bosta izvajala Ljudska univerza Celje, ki se bo posvetila albansko govorečim ženskam, ter Društvo Altra - odbor za novosti v duševnem zdravju. Prva bo za to prejela 38 tisoč evrov, Altra 136 tisoč. Gre predvsem za evropska sredstva. »Naloga zavoda za zaposlovanje pri izvajanju socialne aktivacije je v prvem delu priprava usklajenih seznamov kandidatov za te programe,« je povedala Tanja Pintar Korent iz celjske območne službe. Med drugim je omenila tudi spodbujanje kandidatov in njihovo vabljenje na informativne sestanke, izdelavo zaposlitvenih načrtov in njihovo spremljanje ter sodelovanje s centri za socialno delo ter z izvajalci. O dolgih programih Tako imenovani dolgi programi - za mlajše od 49 let - so namenjeni delovnim usposabljanjem. Trajali bodo enajst mesecev. Udeležili se jih bodo lahko občani, ki so prejemali denarne socialne pomoči. Eden od izvajalcev dolgih programov na našem območju je Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus, ki je uspelo na razpisu ministrstva s programom Razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter opolnomočenje oseb za lažji vstop na trg dela. Uspel je prav tako Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje, in sicer s projektom Dolgotrajna socialna aktivaci-ja ranljivih ciljnih skupin. Oba izvajalca bosta prejela po 189 tisoč evrov. Pogodbe ministrstva z izvajalci so bile podpisane prejšnji teden, pri čemer morajo izvajalci začeti izvajati svoje programe v mesecu dni. Vsi vključeni bodo vsak teden prejeli povrnjene stroške prevoza in malice. Tisti občani, ki bodo vključeni v dolge programe, bodo za udeležbo celo nagrajeni in to z 80 centi za vsako uro. Zavod za zaposlovanje in centri za socialno delo že pripravljajo sezname mogočih kandidatov. Občani se lahko za vključitev odločijo prostovoljno. Gre za programe do konca leta 2018. Za 12 tisoč občanov Evropski socialni sklad bo sofinanciral program socialne aktivacije, v vrednosti več kot 30 milijonov evrov, do leta 2022. V Sloveniji naj bi bilo vključenih več kot 12 tisoč občanov, povprečno po tri tisoč na leto. »Pri vseh programih socialne aktivacije so zajete vsebine, ki do zdaj niso bile pokrite niti s socialno-varstvenimi programi niti s programi aktivne politike zaposlovanja,« omenja ministrica Anja Kopač Mrak. »Vključenim osebam želimo s pomočjo individualne in celostne obravnave zagotoviti dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc ter jih tako približati trgu dela,« je še povedala ministrica. Kot pravijo na ministrstvu, so že dolgo pogrešali programe, ki bi pripomogli, da bi postali pasivni prejemniki socialnih pomoči dejavni člani družbe. BRANE JERANKO »Udeleženci bodo v sklopu izvedbenega modula pridobili številne kompetence in funkcionalna znanja. Z njimi bodo na trgu dela lažje zaposljivi,« omenja Selma Filipančič Jenko iz društva Novus, ki bo enega od dolgih, enajstmesečnih programov izvajalo na Celjskem. Za udeležence bodo med drugim pripravili ustvarjalne delavnice, sodelovali bodo v dobrodelnih akcijah. Zanje bodo na voljo še različne druge dejavnosti, tudi v povezavi s knjižnico in z mladinskim centrom. Povezovanje nevladnih organizacij in javnih služb lahko prinese veliko dobrega. Na CSD Žalec so pobudo članic društva Generator velikodušno podprli. Na skrajni levi Špela Jovan s CSD, na skrajni desni direktorica Helena Bezjak Burjak, vmes sta predsednica društva Generator Lidija Goričan in koordinatorica akcije Marinka Kotnik. S polnimi torbicami v novo šolsko leto S članicami društva Generator smo uspešno končali akcijo zbiranja šolskih potrebščin Del šolskih potrebščin, ki smo jih za socialno prikrajšane otroke to poletje zbirali tudi v naši medijskih hiši, smo pred dnevi predali zaposlenim Centra za socialno delo Žalec. »Zelo toplo mi je pri srcu,« je ob tem dejala direktorica Helena Bezjak Burjak. »Verjemite, da bodo stvari šle v prave roke.« Že v prvih dneh se je na poziv odzvala starejša gospa, ki je na oglasni oddelek prišla s pomočjo bergel. Dejala je, da bi z veseljem pomagala, a da je zanjo vsak korak napor in res ne bo zmogla še do trgovine in nazaj. Čez nekaj časa je v njenem imenu paket z lepo dekliško torbico prinesla uslužbenka bližnje trgovine s pisarniškim materialom. To je samo ena od ganljivih zgodb, ki potrjujejo, da kjer je volja, je tudi pot. »Tej gospe in vsem ljudem, ki so pomagali, bi radi preprosto rekli hvala,« je ob tem dejala Marinka Kotnik iz društva Generator. »Letošnja akcija je namreč uspela prav zaradi velikodušnih posameznikov, ki se sami nikakor ne kopajo v obilju. Človek mora stisko doživeti na lastni koži, da ve, kaj lahko nekomu pomenijo en svinčnik, en zvezek ali ena radirka.« Med podjetji in organizacijami je odziva na podobne prošnje vsako leto manj. Nekaj svetlih izjem pa je pričakovanja tudi preseglo. »Tudi to je naše delo« »Na takšne pobude se vedno radi odzovemo in smo društvu Generator zelo hvaležni,« je povedala direktorica CSD Žalec Bezjak Burjakova. »Najbolj izpostavljen čas za družine predstavljajo začetek septembra in božično-novo-letni prazniki. Veliko smo na terenu med ljudmi in o stiskah se lahko prepričamo na lastne oči. Sezname družin, ki potrebujejo pomoč, ves čas obnavljamo in dopolnjujemo, a nekatere družine so na njih žal stalnica.« Preverjanje, kaj družine potrebujejo, Tokratna akcija je lep primer sodelovanja med javnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami. Društvu Generator so pomoč ponudili tudi člani društva Upornik iz Maribora, ki ga vodi Boris Krabonja. Tudi zato se bodo generatorke z velikim zanosom podobnih akcij še lotevale. sestavljanje paketov in razdeljevanje so tudi za zaposlene na centrih dodatno delo, ki v plačilnem sistemu ni nikjer ovrednoteno. Morda je tudi to razlog, da so na mnogih centrih za socialno delo v regiji pobudo članic društva Generator preprosto zavrnili. Bezjak Burjakova takšno uradniško logiko zavrača. »Mislim, da smo centri za socialno delo dolžni sodelovati v takšnih akcijah, a ne samo kot uslužbenci, ampak kot ljudje. Gre za vzajemno profesionalno in osebno delo, ki je res dodatno breme, a zagotovo je naše delo.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Težko je spregledati stisko ljudi, ki izpadejo iz socialnega sistema. To so običajno družine, kjer imata oba starša najnižje zajamčene osebne dohodke. Čeprav ljudje trdo delajo za svoj denar, ga je premalo za vse potrebe, a vendar preveč, da bi se lahko uvrstili med prejemnike različnih socialnih pomoči. Uradnih oblik pomoči zanje ni, zato smo toliko bolj veseli, da jim lahko pomagamo vsaj s takšnimi akcijami,« je dejala direktorica CSD Žalec Helena Bezjak Burjak. 4 GOSPODARSTVO Med Davosom in Bledom Celjski mednarodni poslovni forum naj bi v nekaj letih zrasel v dogodek, prepoznaven doma in v svetu 11 Miloš Rovšnik: »Želim, da bi na Mednarodni poslovni forum prišlo čim več mladih podjetnikov, ki imajo veliko volje in energije ter sveže ideje. Z njimi bo šel glas o Celju še hitreje po svetu.« Ko so pred časom v Celju pripravljali strategijo razvoja gospodarstva v občini, so se v odboru mestnega sveta za gospodarstvo in turizem odločili, da bodo ustanovili posebno skupino za internacionalizacijo. Vanjo so povabili vse pomembnejše ustanove, ki delujejo na področju gospodarstva, to je regionalno gospodarsko zbornico, območno obrtno zbornico, regionalno razvojno agencijo, podjetniški inkubator in Klub podjetnikov Zla-torog. »Skupina ni sama sebi namen ali nekaj, kar bi ostalo le na papirju. V zadnjem letu smo namreč dokazali, da s projektom internacionalizacije mislimo resno,« pravi njen vodja Miloš Rovšnik, sicer tudi mestni svetnik in predsednik občinskega odbora za gospodarstvo. Glavni cilj skupine je utrditi položaj Celja in celotne regije na svetovnem zemljevidu gospodarstva, a tudi turizma in kulture, poudarja Miloš Rovšnik. Drugi cilj, prav tako pomemben, je privabiti čim več mladih. Osrednji del projekta internacionalizacije je Mednarodni poslovni forum, ki je prvič zaživel lani na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti in je bil zelo dobro obiskan. »V družbi Celjski sejem so pobudo, da bi bil ta dogodek vedno v času sejma, z veseljem sprejeli. Marsikdo, ki bo prišel v Celje samo zaradi foruma, si bo zagotovo ogledal tudi sejem, prav tako se bo kdo, ki bo na sejmu razstavljal, udeležil foruma,« je prepričan Rovšnik. V Sloveniji je kar nekaj ustanov, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo gospodarstva. Zakaj mora imeti še Celje posebno skupino, ki skrbi za večjo prepoznavnost mesta in regije? Vsi najbolj pomembni dogodki, povezani z gospodarstvom, so v Ljubljani. Ljubljana je že kot prestolnica deležna večine obiskov, pa naj gre za pomembne ljudi ali čisto navadne turiste. Celje pri tem ostaja preveč ob strani. Če bomo tudi mi pripravili veliko dogodkov, od poslovnih do kulturnih in športnih, bo tudi k nam prišlo več ljudi. In več kot bo dogodkov, več bo pomembnih obiskov in večja bo tudi možnost, da Celje postane bolj znano v Evropi in svetu. Večkrat rečem, da bi Celje moralo imeti v Ljubljani svoje predstavništvo, da bi turiste, ki jo obiščejo, usmerjalo čez Trojane. Če bi jih prišlo samo 10 odstotkov, bi bilo Celje polno. Krajev, kot je Celje, je ogromno, zato je treba izkoristiti vsako priložnost. Poleg tega je tudi ceneje, če sam organiziraš kakšen dogodek in lahko ljudem iz prve roke pokažeš, kaj imaš, kot da greš v tujino na drage sejme in se izgubiš v množici ponudnikov. Do zdaj je skupina za internacionalizacijo že pripravila nekaj dogodkov in srečanj. Katera? Osrednji dogodek je vsekakor Mednarodni poslovni forum, na katerem udeleženci ne govorijo le o določenih temah, ampak je namenjen tudi vzpostavljanju stikov med podjetniki. Mnogi, ki so se udeležili lanskega foruma, so v Celje prišli prvič in so bili navdušeni nad mestom. O možnostih, da bi začeli sodelovati z lokalnimi podjetji, so zagotovo začeli razmišljati na drugačen način. V zadnjem letu smo pripravili tudi tri poslovna srečanja. Imeli smo poljsko-slovenski in indijsko-slovenski poslovni večer ter tako imenovani »čaj z razlogom«, na katerem so se celjski podjetniki lahko srečali s predstavniki gospodarskega oddelka britanskega veleposlaništva v Sloveniji. Vsi trije dogodki so bili zelo zanimivi, saj so tujci lahko bolje spoznali Celje in regijo, domači gospodarstveniki pa so se lahko seznanili z možnostmi poslovanja v teh državah. Poleg tega so nam forum in poslovna srečanja odprli vrata na podobne dogodke v tujini. Letos smo že bili v Katovicah na Poljskem in v Singnu v Nemčiji, za jesen načrtujemo še obisk investicijske konference v Istanbulu, na kateri bomo Celje in regijo predstavili morebitnim vlagateljem in tudi vsem ostalim, ki bi k nam prišli le kot turisti. Obisk Istanbula bo pomemben tudi zato, ker bodo letos tam odločali, kje bo leta 2021 svetovni čebelarski kongres. V Celju upamo, da bodo izbrali nas. Se lahko v skupini za internacionalizacijo že pohvalite, da ste s svojo dejavnostjo pripomogli h kakšni konkretni naložbi ali k dobremu poslu? Prepričan sem, da smo pomagali marsikateremu podjetniku, vendar je od navezave prvih stikov do naložbe ali poslovnega sodelovanja običajno dolga pot. Nas so na primer klicali z avstrijskega veleposlaništva, ker so se zanimali za neko naložbo v Celju in aktivnosti, povezane s tem, verjetno gredo naprej. Kar nekaj povezav je bilo narejenih na britanskem srečanju. Celje je postalo zanimivo tudi za indijske filmarje, industrija zabave in gospodarstvo pa sta zelo povezana. Švico, na primer, kjer so posneli veliko svojih filmov, že nekaj let oblegajo turisti iz Indije. Osnovna nit vsega našega dela v skupini za internacionalizacijo je, da v Celju ne smemo biti zadovoljni sami s sabo, še manj pa smemo jamrati. Treba je nenehno trkati na vrata ali povabiti ljudi v mesto in se jim čim bolje predstaviti. Ena od tem letošnjega Mednarodnega poslovnega foruma bo velik pomen logistike pri prodaji blaga in storitev. Najbrž ni bila izbrana naključno. Prepričan sem, da je to področje ena od pomembnih razvojnih priložnosti Celja. Imamo fakulteto za logistiko, mesto ima odlično geografsko lego, dobre prometne povezave, do Zagreba, Dunaja in Trsta ni daleč. Zato bi to naše območje lahko izkoristili za velik logistični center, podoben tistemu, ki ga imajo v Gradcu. V Evropi je po logističnih centrih veliko povpraševanje, vendar gredo ljudje, ki potrebujejo takšne storitve, običajno mimo nas. Če rečem malo v šali in malo tudi zares: zaradi protihrupne ograje na avtocesti Celja skorajda ne opazijo več. Koliko ljudi se bo udeležilo letošnjega poslovnega foruma? Pričakujemo od 70 do 100 udeležencev, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine. Med njimi bodo tudi takšni, ki nekaj pomenijo v svetu, in prepričan sem, da bomo slišali veliko koristnih informacij. Predvsem si želim, kar sem že poudaril, da bi na forum prišlo čim več mladih podjetnih Celjanov. Njihove sveže in drzne ideje ter povezave, ki jih imajo po svetu, so namreč tisto, kar mesto potrebuje. Kje vidite celjski poslovni forum čez nekaj let? Kot športnik si vedno postavljam zelo visoke cilje. Zato bom kot izziv omenil svetovno znan forum v Da-vosu in blejski forum. Nekje vmes bi lahko bil celjski forum. Vem, da Celje nikoli ne bo Davos, ampak kljub temu si lahko postavimo visok cilj in si želimo, da bi naš poslovni forum v petih ali šestih letih prerasel v neko inštitucijo, še vedno v okviru Mosa, in bi ljudje za udeležbo na njem iskali karto več. Ste zadovoljni s tem, kar je do zdaj naredila skupina za internacionalizacijo? Moramo biti zadovoljni, ampak treba je gledati naprej in iskati nove priložnosti. Bistvo vsega je, da bi Celje postalo bolj samozavestno in opazno na zemljevidu sveta. Vesel sem, da nas je v zadnjem času poklicalo veliko uglednih ljudi, ki so želeli navezati stik z nami. Pred časom smo naredili seznam Celjanov, ki delajo po svetu in so na svojem področju dela zelo uspešni. Tudi nanje ne smemo pozabiti in želim si, da bi se z njimi začeli bolj povezovati. Lahko bi pripravili posebno poslovno srečanje, na katerega bi povabili vse znane Celjane in okoličane iz Slovenije in tujine. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) V Cetisu letos dividende Lastniki Cetisa, med katerimi ima največji, 66-odstotni delež družba MSIN, so na seji skupščine potrdili predlagane spremembe statuta družbe. To med drugim pomeni, da bodo v Cetisu spremenili način upravljanja. Namesto dvotirnega bodo uvedli enotirni sistem upravljanja ter namesto nadzornega sveta in uprave imeli le upravni odbor. Cetis ima zdaj 3-člansko upravo, ki jo vodi Roman Žnidarič, ter 6-članski nadzorni svet, ki mu predseduje Marko Mohar iz ljubljanske družbe MSIN. Upravni odbor bo 5-članski, v njem bodo isti ljudje, ki so zdaj v nadzornem svetu. Štirje člani bodo iz družbe MSIN, svojega predstavnika bodo imeli tudi zaposleni. Poleg upravnega odbora bo Cetis imel enega ali več izvršnih direktorjev. Predstavniki Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, ki imata malo več kot 15-odstotni lastniški delež, so glasovali proti takšnim spremembam. Država je na seji skupščine nasprotovala tudi delitvi dobička, ki sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Predlagala je, da Cetis letos delničarjem razdeli večino, to je 170 tisoč evrov bilančnega dobička, bruto dividenda na delnico pa naj znaša 85 centov. Delničarji so takšen predlog podprli soglasno. Cetis bo dividende izplačal 29. septembra. JI Pražarna le za 60 tisočakov Stečaj žalskega podjetja Caffe Tropic, ki se je ukvarjalo z uvozom, s praženjem in prodajo različnih vrst kave, še vedno ni končan. Potem ko od lani v stečajni masi ni več aparthotela Natura, ki stoji v Lačji vasi v bližini Nazarij, bo upraviteljica Lucija Klampfer kmalu nadaljevala prodajo večje stavbe v Žalcu, v kateri je bila nekoč pražarna. Stečajna upraviteljica Lucija Klampfer je nepremičnino v Žalcu prvič dala na dražbo maja 2015, izklicna cena je bila 316 tisoč evrov. Čeprav se je za pražarno zanimalo eno od domačih podjetij, dražba ni bila uspešna, brez odziva je bilo tudi kasnejše zbiranje nezavezujočih ponudb. Stečajna upraviteljica je zdaj sodišču predlagala zbiranje zavezujočih ponudb in če se bo z njenim predlogom strinjala ločitvena upnica SKB banka, bo izhodiščna cena samo 60 tisoč evrov. Upraviteljica je že pred časom razmišljala, da bi Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica Caffe Tropica, predlagala, naj tako kot aparthotel Natura prevzame tudi pražarno. Aparthotel, ki je zaprt že pet let in je v zelo slabem stanju, je bil na več dražbah. Ker za nakup ni bilo nobenega zanimanja, se je odločila za zbiranje nezavezujočih ponudb in nato pogodbo sklenila z ljubljansko družbo Sikom invest, ki je za hotel ponudila 200 tisoč evrov. Slaba banka s takšno ceno ni soglašala in je zahtevala novo dražbo z izklicno ceno 478 tisoč evrov. Ker tudi ta dražba ni bila uspešna, se je DUTB lani odločila, da bo aparthotel prevzela kar sama. Zdaj ga že nekaj časa prodaja, cena, ki jo zahteva zanj, pa brez davkov znaša 600 tisoč evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Nova priložnost za razvoj Uspešno celjsko podjetje Hermi zgradilo že svojo tretjo proizvodno halo Družinsko podjetje Hermi, ki ima prostore v poslovni coni v Trnovljah, je odprlo novo 1.400 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo. O vrednosti naložbe direktor in lastnik Miran Rauter ne želi govoriti, pravi le, da so petino denarja zagotovili sami, ostalo je posojilo, ki so ga pridobili na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada. »To je velik korak naprej v razvoju podjetja,« poudarja Miran Rauter, »saj smo se že dlje časa soočali z veliko prostorsko stisko. Poleg tega nam bodo novi prostori omogočili tudi širitev ponudbe z novimi izdelki.« Hermi, ki ga je pred 32 leti v Velenju ustanovil Herman Rauter, nato je podjetje preselil v Celje, izdeluje strelovodno opremo in kabelske police. Več kot polovico prihodkov ustvari z izvozom. Svoje izdelke prodaja že v 24 držav. Poleg bivše Jugoslavije postajata njegova najpomembnejša trga Avstrija in Madžarska, izvaža tudi na Bližnji vzhod. Največji v Sloveniji Hermi ima lastna podjetja za prodajo v večini držav bivše Jugoslavije, že nekaj časa ima hčerinsko družbo tudi v Romuniji. Svojo rast gradi na inova-tivnih izdelkih in je v svoji dejavnosti največji v Sloveniji. Doma in v tujini trenutno zaposluje 70 ljudi, od tega jih 53 dela v Celju. Miran Rauter napoveduje, da bodo zaradi širitve proizvodnih prostorov odprli še nekaj novih delovnih mest. Za kadre skrbijo tudi sami, saj vsako leto podelijo nekaj štipendij, poleg tega veliko vlagajo v izobraževanje zaposlenih. Lani so v Hermiju ustvarili 4,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 15 odstotkov več kot leta 2015, in malo manj kot pol milijona evrov čistega dobička. Za letos Rauter napoveduje še boljše poslovne rezultate. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Nova proizvodna hala bo podjetju Hermi omogočila hitrejši vstop na nove trge in nove zaposlitve. V Tušu lani dobiček Nekaj mesecev za ostalimi podjetji je številke o lanskem poslovanju javno razkril tudi Tuš. Skupina, v kateri so podjetja Engrotuš, Tuš nepremičnine in Tuš holding, je lani imela 510 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,8 milijona evrov čistega dobička. Večino prihodkov je ustvarila s trgovsko dejavnostjo. Lanski prihodki Skupine Tuš so nekoliko nižji kot predlani. V podjetju pojasnjujejo, da je razlog za to prodaja telekomunikacijskega podjetja v drugem četrtletju leta 2015. Čeprav dobiček v primerjavi z leti, ko je skupini šlo zelo dobro, ni velik, pa je zelo pomemben, saj je leta 2014 imela več kot 100 milijonov evrov izgube, leta 2015 pa je izguba znašala 4,3 milijona evrov. V skupini zagotavljajo, da redno izpolnjujejo vse svoje finančne obveznosti in so do zdaj bankam upnicam poplačali že skoraj 300 milijonov evrov dolga. JI CELJE INTERNATIONAL BUSINESS FORUM www.celje-international.com INOVATIVNE PRODAJNE & MARKETINŠKE IN DISTRIBUCIJSKE POTI Celje, 12. in 13. september 2017 Pokrajinski muzej Celje, od 17:30 do 21:30 ure (12.09.) Celjski sejem, od 9:30 do 14:30 ure (13.09.) Angela Go mednarodna podjetnica in govornica Roger Meili direktor in lastnik ProfileMedia AG (Švica) Ivo Boscarol direktor in ustanovitelj podjetja Pipistrel Aco Momčilović direktor kadrovske službe Rimac Automobili Miroslav Tukarić regionalni direktor v skupini NOVARTIS Rob Howland direktor prodaje v družbi Špica International Marjan Rožman soustanovitelj in direktor družbe Quadrofoil Damir Jandricek solastnik družbe FORESIGHT FACTORY Niko Klanšek vizionarin podjetnik Foto: Gregor Katič Še en mesec do asfalta Popovičeva ulica: se za 1. november obeta prometni infarkt v okolici pokopališča? гч-. - C - V dneh, ko v Popovičevi ulici ni bilo nobenega gradbenega stroja, izvajalci čakali hidrološko hidravlično študijo, pravijo v celjski občini. CELJE - V mestu že več tednov obnavljajo Popovičevo ulico, ki služi kot pomembna povezava Teharske ceste in Ceste na grad ter ceste ob Mestnem pokopališču v Celju. Cesta še vedno ni na novo asfaltirana, okoliški prebivalci pa se bojijo, da bo tako ostalo tudi do 1. novembra, ko je ta cesta ponavadi tudi najbolj prometno obremenjena. Ker bo do sredine novembra zaprt tudi podvoz pri celjski pošti, bi to pomenilo prometni infarkt v okolici pokopališča in dodatno obremenjenost okoliških cestnih povezav, ki so že v zelo slabem stanju. Obnova ceste je bila nujna tudi zato, ker na njej ni bilo pločnika, ki ga bodo zdaj na novo uredili. Popovičeva naj bi bila nekoliko širša, ob njej so v sklopu del posekali tudi več dreves. Ta so bila nevarna, ker so se veje ob vsakem močnem deževju lomile in padale na vozišče. Najhuje je bilo ob neurju 2. junija, ko je večino vode na Teharsko cesto (kjer je zalivalo tudi hiše) prineslo ravno iz smeri Popovičeve ulice, po kateri je voda drla kot reka. Zakaj ni bilo gradbene mehanizacije? V Mestni občini Celje (MOC) pravijo, da bodo izvajalci obnovo Popovičeve končali do 17. oktobra. A to je predviden datum konca del, kar pomeni, da se lahko podaljša. Toda v občini dodajajo, da »dela sledijo časovnemu načrtu in jih bodo v pogodbenem roku končali«. Do zdaj so položili vodovod, trenutno izvajajo zgornji ustroj ceste, še dodatno urejajo odvodnja-vanje in vgrajujejo robnike. Občani so v avgustu opazili, da izvajalci nekaj dni na cesti niso izvajali nobenih del, na kraju ni bilo niti nobenega gradbenega stroja. V MOC so nam pojasnili, da zato, ker je bilo treba počakati na tako imenovano hidrološko hidravlično študijo. Projektant mora namreč na novo di-menzionirati kanal za odvod zalednih vod. Dela izvaja Voc Celje. Cesta spada pod Krajevno skupnost Aljažev hrib, kjer naj bi v prihodnosti obnovili tudi vodovod in kanalizacijo v Podgorju, to je v naselju nasproti celjskega mestnega pokopališča. Teharska še vedno »nerešena« Še vedno ostaja nerešen problem Teharske ceste, in sicer od trgovine Dipo do železniškega prehoda pred Teharjami, ki je prav tako v večjem delu v zelo slabem stanju. Junija smo poročali o tem, da si stanovalci že od leta 2004 prizadevajo, da bi cesto obnovili. V Krajevni skupnosti Aljažev hrib so nam takrat povedali, da upajo, da bo projekt obnove zaživel naslednje leto, v kar stanovalci ob tej cesti - ki opozarjajo še, da se mnogi na tej cesti požvižgajo na omejitve hitrosti - glede na dolgoletne obljube ne verjamejo več. Še posebej ne več po junijskem neurju, ko je bilo na tem delu z meteorno vodo zalitih več stanovanjskih hiš. Glede na predviden projekt naj bi izvajalci pri obnovi Teharske delo opravljali v treh etapah. Prvi del obnove bo od trgovine Dipo do trgovine Mercator, nato bosta do Teharij sledila še dva dela, zataknilo pa se je pri prido- bivanju soglasij nekaterih lastnikov zemljišč predvsem v zadnjem delu te ceste (v smeri proti Teharjam). Pohod bo zmešal štrene Sta pa Popovičeva ulica in Teharska cesta prometno zelo »odvisni« od dela Teharske ceste, ki je zdaj pri podvozu pri pošti zaprta za ves motorni promet. Za ta del je bilo predvideno, da bo cesta spet odprta konec avgusta, a se to ni zgodilo. Zapora tega dela naj bi trajala do sredine novembra. Tam družba CGP, o čemer smo prav tako že poročali, opravlja dela na železniških tirih v okviru obnove proge Zidani Most-Ce-lje. Poleg del na železniških tirih bodo poglobiti tudi vozišče, obnovili meteorno od-vodnjavanje in uredili ostalo infrastrukturo na območju podvoza. Čeprav so krajani ob Po-povičevi ulici upali, da bo obnova končana do prvega šolskega dne, je konec del predviden čez približno mesec dni. Vse to bo očitno terjalo premislek o prometnem režimu ob 1. novembru, kajti Teharska cesta je bila glavna povezava do pokopališča, Po-povičeva pa je bila ob dnevu spomina na mrtve enosmerna. Ker je zaradi del takrat mogoče pričakovati prometne zamaške, bo treba - če obnova v Popovičevi ulici prav tako še ne bo končana - prometni režim urediti tako, da ne bo del Aljaževega hriba - predvsem Podgorje in del Zvodnega -prometno popolnoma odrezan od dostopa do mesta. SIMONA ŠOLINIČ Na sejem skozi nov portal CELJE - V družbi Celjski sejem že odštevajo dneve do začetka jubilejnega, že petdesetega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. Ta bo letos med 12. in 17. septembrom v Celje privabil 1.500 razstavljavcev iz tridesetih držav. Sejem bo prvič imel državo partnerico. To bo letos Hrvaška, ki bo imela skupni razstavni prostor v posebni dvorani, poleg tega bo pripravila še veliko spremljajočih prireditev. Tudi sicer bo sejem spremljalo več kot sto strokovnih prireditev, ki jih bodo pripravili obrtna in gospodarska zbornica ter ministrstvo za gospodarstvo. Mos bo letos še bolj kot v preteklosti jasno ločen na pet vsebinskih sklopov oziroma tako imenovanih podsejmov. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki bo od 12. do 17. septembra, bo odprl predsednik vlade Miro Cerar. Še pred nekaj tedni je bilo napovedano, da se mu bo pridružil hrvaški premier Andrej Plenković, vendar bo namesto njega prišla v Celje podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić. JI, foto: SHERPA Družba Celjski sejem je za jubilejni Mednarodni sejem obrti in podjetnosti prenovila vhod na sejmišče in ploščad pred upravno stavbo. eDavki prihodnje leto tudi za kmete Novosti za kmete pri plačilu socialnih prispevkov od januarja 2018 Z novim letom kmetje od Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) ne bodo več prejemali izpolnjenih plačilnih nalogov oziroma položnic za plačilo prispevkov za socialno varnost, temveč bodo predizpolnjene obračune prispevkov dobili elektronsko s pomočjo portala eDavki. Na takšen način obračune od začetka letošnjega leta si- cer že prejemajo samozapo-sleni in družbeniki. Kmetje bodo predizpolnje-ne obračune prispevkov s pomočjo portala eDavki prejeli najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Sami bodo morali izpolnjevati UPN in izračunane prispevke za socialno varnost plačevati pri ponudnikih plačilnih storitev na transakcijske račune, navedene v POPSV (predizpolnje- nih obračunih prispevkov za socialno varnost). Furs bo za kmete POPSV prvič pripravil za januar in jih elektronsko vročil najpozneje do 10. februarja. Prispevki za socialno varnost morajo sicer biti poravnani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Portal eDavki Za pregledovanje in morebitno popravljanje podatkov v POPSV je nujno treba imeti zagotovljen vstop v portal. Ta nato omogoča preprosto izpolnjevanje in oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika od doma. Za upravljanje z eDavki lahko kmetje določijo pooblaščenca, na primer računovodski servis ali kmetijski zavod. Vsekakor pa je to nujno treba narediti najkasneje do 10. februarja prihodnje leto. EP Tina Rosina Košir odhaja v Laško CELJE - Tina Rosina Košir zapušča Celjski mladinski center (MCC), ki ga je sprva kot vršilka dolžnosti direktorice in nato kot direktorica vodila od lanskega junija. Predlog za svojo razrešitev je Svetu zavoda MCC in ustanoviteljici, to je Mestni občini Celje, posredovala že sredi letošnjega julija. Kot je potrdila Tina Rosina Košir, bo 15. septembra zasedla mesto direktorice občinske uprave Občine Laško. Svet zavoda MCC je na mesto vršilke dolžnosti direktorice imenoval Sonjo Majcen, ki je v tem centru že zaposlena. Tina Rosina Košir je MCC vodila dobro leto, od lanske predčasne razrešitve tedanje direktorice Glorjane Veber. Pred tem je bila Tina Rosina Košir vodja službe za poslovne prostore v Mestni občini Celje. Opravlja tudi funkcijo občinske svetnice v Žalcu. BA Kmalu potujoča tržnica VOJNIK - Občina se pripravlja na vzpostavitev potujoče tržnice in mreže lokalnih ponudnikov pridelkov ter izdelkov. Ti bodo lahko tudi iz nekaterih bližnjih občin. Gre za projekt, vreden 96 tisoč evrov, od česar je večina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vojniška občina je potrebo po vzpostavitvi mreže lokalnih ponudnikov pridelkov in izdelkov vedno bolj občutila. »Mrežo bomo določili za večje območje, in sicer za območje Las, ki deluje tudi na območju Celja, Laškega in Štor. Sam Vojnik je namreč premajhen,« je povedala vodja projekta Petra Pehar Žgajner. Vključeni bodo lahko rokodelci, manjši obrtniki, brezposelni občani, gospodinje in zlasti kmetovalci, ki bodo lahko tako v okviru mreže tržili svoje pridelke oziroma izdelke. V okviru projekta bo občina med drugim kupila hišice za prodajo in stojnice, ki jih bo uporabila za potujočo tržnico v različnih krajih. »Ta infrastruktura bo omogočala, da bomo lahko v okviru posameznega dogodka ali drugih aktivnosti na območju Las tja pripeljali potujočo tržnico,« je med drugim povedala Petra Pehar Žgajner. Partnerji projekta so tudi Turistično društvo Vojnik, ki med drugim pripravlja razstavo Božični Vojnik, Zadruga Konopko in Center ponovne uporabe. Konopko, ki povezuje pridelovalce konoplje, bo pripravil več predavanj in usposabljanj. Izobraževanja bo izvedel tudi Center ponovne uporabe. Občina Vojnik je obvestilo, da je projekt potujoče tržnice potrjen, že prejela. Slediti mora še priprava dela dokumentacije v sodelovanju s podjetjem Simbio, namenjene ministrstvu za gospodarstvo. Petra Pehar Žgajner pričakuje, da bi projekt lahko začeli izvajati decembra. BJ Od desne direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, direktorica velenjske enote Zavoda RS za zaposlovanje Nataša Detečnik, direktorica andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger in direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik SŠGZ SiWNJSK0-5Ai.EŠW GOSPODARSKA ZBORNICA www.ssgz.si povezujemo sodelujemo informiramo SVeMemo Zast°Pom0 rg^emo rQTlo izd, Qiam 'ttine ° iav0e Memorandum za razvoj človeških virov »Gospodarstvo bo kmalu potrebovalo kadre, ki jih danes še ni« VELENJE - Predstavniki Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje, Šolskega centra Velenje in Ljudske univerze Velenje so podpisali listino za partnerstvo za razvoj človeških virov. Lokalni trg dela območne službe Velenje zavoda za zaposlovanje oblikujejo tri ključne značilnosti - ugodne gospodarske razmere, zmanjševanje registriranih brezposelnih oseb in počasna rast števila delovno aktivnih posameznikov. Vse to s seboj prinaša pomanjkanje delovno usposobljenega kadra za nekatere poklice. Kot je poveda- la direktorica velenjske enote Zavoda RS za zaposlovanje Nataša Detečnik, delodajalci najpogosteje povprašujejo po tesarjih, zidarjih ter po delavcih za opravljanje preprostih proizvodnih del. »Kažejo se tudi potrebe po kovinarjih, CNC-operaterjih, električar-jih in voznikih težkih tovornjakov ter vlačilcev,« je na primanjkljaj v določenih panogah opozorila Detečnikova. Izobraževalni sistem ne zadošča Vzrok za podpis memoranduma so predvsem vedno večje potrebe po pridobivanju novih delavcev, na potrebe gospodarstva pa slovenski iz- obraževalni sistem ni prilagojen oziroma se na spremembe ne odziva dovolj hitro. Podpisan sporazum zajema odločitev o akcijah za hitrejše obšolsko izobraževanje, osveščanje mladih, ki se za poklicno pot šele odločajo, tudi starejših, ki se lahko za določena dela priučijo. Slovensko gospodarstvo čakajo izzivi in na te se je treba pripraviti, je prepričan direktor Savinj sko-Šale ške gospodarske zbornice Franci Kotnik: »Čez noč se ne bo spremenilo nič, verjamemo pa, da se lahko na daljši rok spremeni marsikaj.« Kotnik je še pojasnil, da gospodarstvo vstopa v proces digitalizacije in prehoda v krožno gospodarstvo: »Gospodarstvo bo potrebovalo kadre, ki jih danes pravzaprav še ni. Če danes ne bomo začeli načrtno spreminjati stvari tem področju, bomo jutri imeli velike težave!« Podpisano partnerstvo naj ne bi bilo samo sebi namen, temveč naj bi se intenzivno udejanjalo v praksi. Osredotočeno bo predvsem na iskanje inovativnih rešitev pri zmanjševanju vrzeli med zahtevami trga in delodajalcev, usposobljenostjo delojemalcev ter programi usposabljanj in izobraževanj. EVA POPOVIČ Nova priložnost za mlade iskalce zaposlitve ŠENTJUR - Mladinski center bo za mlade, stare od 18 do 29 let, od septembra do januarja prihodnje leto ponovno izvajal program za lažje vključevanje na trg dela. Program je namenjen iskalcem prve zaposlitve, tistim, ki so že bili zaposleni in so trenutno brezposelni, ter tistim, ki po končanem ali prekinjenem šolanju ne vedo, kako naprej. V štirih mesecih bodo mladi, vključeni v zaposlitveno skupino Ključ, izpilili pisanje prošenj, vadili osebno predstavitev in razgovore z delodajalci. Udeležence bodo opremili z orodji in veščinami, s katerimi se bodo lažje lotevali izzivov ter prevzeli nove vzorce delovanja za boljše rezultate. Okrepili in razširili bodo tudi socialno mrežo in sposobnost skupinskega dela. Na srečanju s kadrovikom bodo udeleženci izvedeli, kako nagovoriti delodajalca, kako usmeriti pozornost nase in narediti (pisno in ustno) predstavitev, ki bo primerna. Vsak mesec se bodo srečali z odličnimi posamezniki in podjetniki, ki s pomočjo osebnih odlik odkrivajo nove možnosti na različnih življenjskih področjih. V Mladinskem centru Šentjur prijave sprejemajo do vključno 15. septembra oziroma do zapolnitve 15 mest. Mladi se lahko prijavijo tako, da izpolnijo e-prijavnico na spletni strani mladinskega centra. Program financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Prvo srečanje bo v torek, 19. septembra 2017, v Aktivatorju v Ulici Dušana Kvedra 23 v Šentjurju. StO Vitan'ka - ideja, ki presega zmožnosti? VITANJE - V središču kraja je na Grajskem trgu 13 stara opuščena stavba, edina v lasti Občine Vitanje. Ker je v slabem stanju, so jo želeli porušiti in postaviti novo. A je Mladinski center Dravinjske doline znotraj projekta Mladinske kreativne produkcije pripravil idejni projekt obnove trške hiše. Ker je to draga naložba, občina zanjo išče soinvestitorja in primeren državni razpis. Mladi s področja arhitekture, krajinske arhitekture in grafičnega oblikovanja so v sodelovanju z Občino Vitanje na javni razgrnitvi predstavili idejni projekt prenove trške hiše v Vitanju. Vitan'ka, kot so jo poimenovali, bi imela številne prostore. »V tej novi zgradbi naj bi bili društveni prostori, gostinski lokali, mogoče prostori za podjetniške dejavnosti. V tej stavbi naj bi bilo tudi 47 ležišč,« je povedal vitanjski župan Mirko Polu-tnik. Devet stanovanj prodanih ŠTORE - V novem bloku na Lipi je uspelo lastniku prodati že kar nekaj stanovanj. Tehnični pregled novogradnje je bil opravljen decembra, od začetka tega leta so stanovanja na voljo na trgu. Blok je začela graditi družba CM Celje, nato ga je iz stečajne mase kupilo in dokončalo podjetje Botis iz Rogaške Slatine. Botis je doslej prodal devet stanovanj, ki so že vseljena. Cena kvadratnega metra stanovanja v novem štorskem bloku znaša približno 1.250 evrov. V bloku je vsega skupaj 28 stanovanj -garsonjer, enosobnih in dvosobnih. Med njimi so tri invalidom prilagojena stanovanja. Blok je v Kovinarski ulici. BJ Idejni projekt je zastavljen tako, da se drži obstoječe velikosti in ohranja pomembne arhitekturne značilnosti. Na ta način predstavlja osnovo za ponovno obuditev hiše, ki bi Vitanju ponudila potrebne nastanitvene prostore. Ker je obnova stavbe draga naložba, Mirko Polutnik pravi, da ni občinska prednost. »Obnova tega objekta bi stala 1,5 milijona evrov. Ustreznih razpisov v tem trenutku ni. A bomo iskali nove razpise in sovlagatelje,« je dodal Polutnik. Se pa vitanj-ski župan zaveda, da bo treba z objektom nekaj narediti, saj vidno propada in je nevaren za mimoidoče. BGO Popravek oglasa z dne 31. 8.2017 www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, Pošta 3204 Dobrna bo z 2. oktobrom 2017 pričela poslovati kot pogodbena pošta na naslovu Petrol prodajno mesto Dobrna, Pristova 21,3204 Dobrna. Delovni čas pogodbene pošte 3204 Dobrna: ponedeljek - petek: 8.00- 18.00, sobota: 8.00- 13.00. Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prekPOS -terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo I RR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. KJ POŠTA SLOVENIJE Poslovni center Vrelec za nov zagon Največji občinski projekt za spodbudo gospodarstvu vreden več kot dva milijona evrov ROGAŠKA SLATINA - Na območju nekdanjega Elek-tra v Rogaški Slatini bo čez osem mesecev stala poslovna stavba s 1.285 kvadratnimi metri neto površine v štirih nadstropjih, s 34 pisarnami, z večjo predavalnico, s sejno sobo, kavarno in parkiriščem. Novozgrajen poslovno--podjetniški center bo omogočal do 60 novih delovnih mest. Projekt, ki je vreden kar 2,3 milijona evrov, bo v celoti financirala občina iz lastnih sredstev. Občina je nepremičnino na eni najbolj izpostavljenih lokacij v kraju od Elektra Celje odkupila leta 2014. »Želeli smo oživiti gospodarsko dejavnost na območju, ki predstavlja stičišče med centralnim in severozahodnim, to je najgosteje poseljenim delom Rogaške Slatine,« je ob tem dejal župan Branko Kidrič. Projekt je zastavljen kot nadaljevanje uspešne zgodbe Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec, ki na manj kot kilometer oddaljeni lokaciji uspešno posluje od leta 2009. »V teh letih se je izkazal kot dobra naložba in kot eden najuspešnejših inkubatorjev v regiji, če ne celo v državi. V povprečju je ves čas kar 90-odstotno zase- den.« Občina sicer že več kot desetletje aktivno spodbuja zaposlovanje in v ta namen zagotavlja tudi nepovratna sredstva. »V sedmih letih delovanja podjetniškega inkubatorja je v njem 50 podjetij s skupno 220 zaposlitvami ustvarilo 15 milijonov prometa. V prvem letu je imel inkubator le desetino lastnih prihodkov, danes so narasli že na 60 odstotkov,« je spodbudne številke nizal Kidrič. evrov je župan Kidrič podpisal z direktorjem podjetja Ges Jožetom Hartlom. Družba ima v domačem kraju že nekaj pomembnih referenc, a tako velikega projekta doslej še ni dobila. Obstoječi stavbi bodo začeli rušiti v teh dneh, nova naj bi stala do konca aprila prihodnje leto. V maju in juniju bodo pridobivali uporabno dovoljenje in stavbo opremili. Če bo šlo vse po načrtih, bo slavno- Trenutno v Rogaški Slatini energetsko obnavljajo občinsko stavbo, v nadaljevanju bodo obnovili še kulturni center. Vrednost obeh investicij je 800 tisoč evrov, od tega so pridobili 240 tisoč evrov nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada. Sredi septembra bodo začeli obnavljati cesto za Grand hotelom Rogaška in Hotelom Donat. Zelo zahteven gradbeni projekt bo stal pol milijona evrov. S poslovnim centrom Vrelec bodo omenjene investicije zahtevale tretjino letnega proračuna. V novem poslovnem centru bodo v prvi vrsti prisluhnili potrebam malega podjetništva, po potrebi ponudili tudi lastniške prostore, v osnovi pa bo center pod okriljem in v upravljanju obstoječega podjetniškega inkubatorja. Slavje ob letu na občinski praznik Pogodbo za gradbena dela v vrednosti 1,8 milijona stno odprtje ob občinskem prazniku prihodnje leto. Gre za eno največjih javnih naložb v gospodarstvo na območju Obsotelja in Kozjanskega. Žal zanjo ni bilo mogoče pridobiti nobenih sredstev niti iz evropskih niti iz državnih virov. Vsa sredstva tako občina zagotavlja iz lastnega proračuna. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv občine 4 4> Bil Zaposlitev pri nas dobi: SAMOSTOJNI AVTOKLEPAR m/ž Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: • ustrezna strokovna izobrazba -avtoklepar, avtokaroserist ipd., • izkušnje na področju avtokleparskih del - samostojna demontaža in montaža, obvladovanje merilnih sistemov in dela na ravnalni mizi, • izpit »B« kategorije, • delovno vztrajnost, natančnost, previdnost, organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost. Nudimo: • takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, • zaposlitev v rastočem in stabilnem družinskem podjetju, • delo v najsodobnejši delavnici, • stimulativno delovno okolje in plačilo, • priložnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije; pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj do vključno 15. 9. 2017 na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska c. 13/b, 3320 Velenje, s pripisom »za avtokleparja« ali na email: zaposlitev@trgotur.si. Podjetje Pirh d.o.o. že več kot 40 let izvaja strokovne in kakovostne avtoličarske ter avtokleparske storitve z najsodobnejšo opremo in vrhunskimi materiali za vse znamke in starosti vozil. PIRH d.o.o. , Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec 03 713 25 00 | 041 769 665 | avtokaroserija@pirh.si Embalaža iz citrusov -nova (zelena) tržna niša Razvojni center orodjarstva Slovenije Te-cos sodeluje pri razvijanju trajnostno naravnane rešitve - embalaže za sokove in kozmetične izdelke iz odpadnih surovin citrusov. Partnerji (iz Belgije, Francije in Španije) pri projektu Citruspack razvijajo izdelke iz odpadnih surovin. Embalaže bodo ustrezale vsem tehničnim zahtevam prehrambene in kozmetične proizvodnje. Odpadne surovine pomarančnih, limoninih in klementininih lupin ter pulpa citrusov bodo osnova za pridobivanje netopnih antioksidantskih spojin v obliki dodatka novo razvitim kozmetičnim produktom. Iz odpadnih virov citrusov bodo izdelana tudi naravna vlakna, uporabljena pri izdelavi bi-orazgradljive embalaže za prehrambeno in kozmetično industrijo. Ali kupci podpirajo zeleno embaliranje? Cilj projekta Citruspack je povečati izkoristek stranskih proizvodov agrumov pri predelavi pomarančnih, limoninih in klementininih sokov na vsaj 80 odstotkov izrabe odpadnih surovin. Po besedah koordinatorke projekta Citruspack dr. Caroline Penalve bodo bioraz-gradljive plastenke z visoko vsebnostjo odpadnih vlaken citrusov proizvajali s posebnim postopkom, v okviru projekta pa bodo testirali tudi tržne možnosti. Podjetja namreč želijo informacije o tem, kako bodo takšne embalaže sprejemali kupci in kaj ti pričakujejo na področju zelenih alternativ embaliranja. Projekt Citruspack je del programa Life za okolje in podnebne ukrepe, ki letos praznuje 25. obletnico obstoja, edinega finančnega instrumenta Evropske komisije, ki je v celoti namenjen okoljskim inovacijam. Z njim Evropska komisija v obdobju od leta 2004 do 2020 spodbuja trajnostni razvoj in doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020. Projekt koordinira Tehnološki center Aitiip iz Španije, kot projektni partnerji so vanj povezani še industrijski partnerji AMC Innova Juice And Drinks S. L. in Eroski iz Španije, OWS iz Belgije, združenje plastične industrije Plastipo-lis iz Francije in Tecos iz Slovenije. EP Veselje ob 70-letnici CELJE - To soboto so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova poveselili ob praznovanju 70. obletnice nastanka društva. Predsednik društva Pavel Stermecki je zadovoljen s prireditvijo, ki je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana. Približno 500 obiskovalcev se je opogumilo in poveselilo ob jubileju društva. Gasilce iz Lokrovca in Dobrove je doletela čast, da jih je na praznovanju obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Stermecki je povedal, da mu obisk predsednika države veliko pomeni: »Člani društva smo si zelo želeli, da bi nas Pahor obiskal. Celo leto smo se trudili in ga vabili, vendar do zadnjega tedna ni bilo odgovora, ali bo prišel. To je bil prvi obisk predsednika države na našem območju od leta 1954, ko nas je obiskal predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.« Stermecki je hvaležen vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri ustvarjanju prireditve. Na slavnostni prireditvi so podelili tudi plakete in priznanja za dolgoletno in uspešno delo v društvu. Slovesno so izobesili tudi zastavo krajevne skupnosti Ostrožno. Ta je svojo lastno zastavo dobila po 63 letih obstoja. Zastava je v barvah Celja, modri in rumeni. Na sredini je grb, v katerem je upodobljenih pet olimpijskih krogov, ki predstavljajo Judo klub Z'dežele Sankaku, nad Pavel Stermecki, predsednik PGD njimi je plamenica s tremi plameni, kar izpostavlja dejstvo, da je Ostrožno edina krajevna skupnost, ki ima tri prostovoljna gasilska društva, okoli pa so štiri zvezde. PGD Lokrovec-Dobrova bo imelo pestro jesen. Konec septembra načrtujejo ličkanje koruze za krajane in člane društva. Člani društva so se že začeli pripravljati na prevzem nove cisterne, ki jo bodo dobili po 15. oktobru. Do takrat bo treba pripraviti še prevzem vozila in zbrati finančna sredstva. Oktober je tudi mesec požarne varnosti, zato bodo gasilci opravili še gasilsko vajo. Kmalu se bodo začeli pripravljati na zimske dogodke, ko bodo postavili adventni venec, največji projekt pa so žive jaslice pod vaškim kozolcem. KLARA PODERGAJS FOTO: GrupA Na srednjeveški prireditvi Odstranili zemljino CELJE - Podjetje Voc je tik pred začetkom novega šolskega leta vendarle zamenjalo zemljino na območju vrtca na Hudinji. Vrtec je bil tako 1. septembra pripravljen na sprejem 176 otrok. Ti bodo v času, dokler ne bodo začeli uporabljati urejenega igrišča, uporabljali športne površine in igrišče OŠ Hudinja ter otroško igrišče med bloki v Milčinskega ulici, ki ga je vrtec nekoč že uporabljal. Mlajši otroci bodo lahko uporabljali zunanje terase in asfaltirane dele območja vrtca. Na ograjenem igrišču so odstranili tudi pet večjih dreves zaradi varnosti otrok, saj so bila poškodovana, ter pet manjših dreves. Novembra naj bi na novo zasadili 11 dreves. SŠol Koper prehitel Konjice SLOVENSKE KONJICE - Sredi avgusta smo poročali, da je bila Občina Slovenske Konjice finalistka izbora za naziv evropske destinacije odličnosti. Strokovna komisija je nato ocenila vse finalistke in pred dnevi podala svojo odločitev. Za novo evropsko destinacijo odličnosti je izbrala Koper, ki ima po njenih besedah zelo jasno določeno strukturo in vsebino sobivanja turizma ter kulture. Komisija je Občini Slovenske Konjic izrekla čestitke za prejetje naziva evropske destinacije odličnosti 2017 - finalistke, s čimer so se Konjičani zapisali na evropski zemljevid Eden destinacij, kamor so leta 2011 že uspešno umestili Žičko kartuzijo. V uporabo so prejeli uradni Eden logotip, nadalje pa bo njihovo destinacijo predstavljala tudi Evropska komisija. Slavnostna podelitev bo novembra v okviru dogodka oziroma delavnice kulturnega turizma. BGO CELJE - Tudi letos so obiskovalci knežjega mesta lahko barantali na srednjeveški tržnici, uživali v srednjeveški hrani, ustvarjali v delavnicah, spoznavali osnove plesa in zvečer spremljali sprevod Žovneške konjenice in ostalih sodelujočih skozi mestno jedro. Obiskovalci so letos prvič doživeli ne samo utrip tržnice, viteške animacije, plesne nastope, ampak nekaj povsem novega. Organizator dvodnevne prireditve, ki se je drugi dan iz starega mestnega jedra preselila na Stari grad Celje, Zavod Celeia Celje je letos pripravil še nekaj posebnega. Obiskovalci in turisti, ki so po besedah direktorice Zavoda Celeia Celje Milene Čeko Pungartnik letos množično obiskovali Celje, so lahko v središču mesta na zvezdi videli grajsko omizje. To je prikazovalo grajsko pojedino, obiskovalci pa so lahko pri predstavitvi interaktivno sodelovali. Drugi dan se je prireditev preselila na grad, kjer je organizator sočasno s prireditvijo Dežela Celjska vabi pripravil tudi odprtje stalne razstave Teater groze. Obiskovalci si razstavo, ki prikazuje mučilne naprave, lahko ogledajo z dnevno vstopnico na grad. EP, foto: GrupA VOJNIK - V občini se je začela prenova dela vodovoda med Razdeljem in Socko, ki ji bo takoj sledila še prenova državne ceste. Gre za 1,7 kilometra vodovoda in dva kilometra ceste. Prenova vodovoda se je začela prejšnji teden. To je nekdanji glavni vod vodovoda za potrebe Celja, zgrajen še v času Avstro-Ogrske. Leta 1903 je namreč celjska občina kupila zemljišča, kjer so izviri vitanjske vode. Pet let pozneje je začela in tudi dokončala gradnjo vodovodnega sistema. Danes služi ta vodovod kot sekundarni vod za oskrbo krajev ob desni strani Hudinje ter za del Nove Cerkve in Vojnika, saj je bil za potrebe Celjanov postavljen v bližini večji vod. Zaradi pogostih okvar sistema je bilo treba državno cesto večkrat prekopati. Prenova vodovoda bo stala 160 tisoč evrov, ki jih bo vložilo javno podjetje VO-KA iz sredstev najemnin. Dela na cesti, ki je nad tem vodovodom, so načrtovana za drugo polovico tega meseca. Zgornji ustroj cestišča bo prenovljen po postopku recikliranja. Vrednost teh del je ocenjena na sedemsto tisoč evrov. Vlagatelj je republiška direkcija za infrastrukturo. BJ Pred prenovo ceste proti Socki 10 KULTURA St. 36, 7. september 2017 or. \ ft. Veronikin nagrajenec Boris A. Novak je z epom Vrata nepovrata svojim prednikom vrnil dostojanstvo spomina. Karin Vrbek je predstavila nagrajeno pesem Nočno mesto. Človek brez poezije ne bi bil človek Podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije Stari grad Celje je po uspešnih ponovitvah mu-zikala Veronika Deseniška konec avgusta gostil še podelitev ene najprestižnej-ših slovenskih literarnih nagrad, Veronikino nagrado. V objemu zvezdnate poletne noči so se pesniki poklonili poeziji. Še posebej sta izstopala nagrajenca večera Boris A. Novak z Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta in Andrej Brvar z zlatnikom poezije. Kot je dejal celjski župan Bojan Šrot, so bili bogovi organizatorkama večera, to sta podjetje Fit Media in Mestna občina Celje, naklonjeni in se je podelitev ene najprestižnej-ših literarnih nagrad v Sloveniji lahko zgodila v prijetnem okolju Starega gradu Celje. Po glasbenem vložku vokalne skupine Inspiritu so letošnji nominiranci brali svojo poezijo. Barbara Korun je brala iz pesniške zbirke Vmes, Boris A. Novak iz Vrata nepovrata, Iztok Osojnik iz Mah in srebro, Gregor Podlogar iz Svet in svet, medtem ko nominiranke Veronike Dintinjane na podelitvi ni bilo. Nato je sledil prvi vrhunec večera, ko je podjetje Fit Media podelilo zlatnik poezije Andreju Brvarju za pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi. Nagrade je bil seveda izjemno vesel: »Brez lažne skromnosti naj povem, da nagrade sodijo v socialno dogajanje literature oziroma poezije in so za avtorja drugotnega pomena. Prednosti so pisanje samo in odmevi, ki jih dobiš od bralcev. Saj vendar pišemo za ljudi. Ob prejemu zlatnika poezije bi dodal Župančičev verz: >Za dobro zasukan stavek dal bi zlatnik<. Se pravi, da je v moji poeziji kar nekaj dobro zasukanih stavkov, da so mi naklonili zlatnik poezije,« je bil hudomušen mariborski pesnik. Za poezijo ni bojazni Ob prejemu nagrade se je Barvar poklonil poeziji, ki ji je kljub številnim kritikam napovedal svetlo prihodnost, saj se o položaju poezije človeštvo sprašuje že od svojih začetkov. »Ves čas se človek sprašuje, kaj je poezija, hkrati pa jo ustvarja. Spomnimo se Hölderlina, velikega ro- mantičnega pesnika, ki je povedal znamenite besede: >Pesniško živi človek na tem svetu.< Poetično je tisto, kar človeka dela človeka. V trenutku, ko opazim lepe rože, mogočnost tega gradu, obraz lepe ženske, sem v območju poezije, v območju čudenja, zato se za poezijo ne bojim, nasprotno, poezija je okrog nas, človek brez nje ne bi bil človek, zato za poezijo ni kakšne temne prihodnosti.« Pripovedovanje zgodb na pesniški način Vrhunec večera je bila podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko v preteklem letu. Strokovna komisija je odločila, da bo letošnji Veronikin nagraje- nec Boris A. Novak. Po oceni komisije je Boris A. Novak s pesniško zbirko Vrata nepovrata ustvaril »dantejevsko sintezo« pekla in nebes modernega časa ter si prislužil Veronikino nagrado. 40 tisoč verzov poezije ni samo življenjsko pesnikovo delo, ampak je tudi eden od vrhuncev slovenske poezije, ki zahteva izredne bralce, ki se jim je pesnik Boris A. Novak še posebej poklonil. »V epu Vrata nepovrata upesnjujem zgodbe na najstarejši možen pesniški način, to je epika, ki je v zadnjih stoletjih veljala za mrtvo zvrst. Zato sem dolgoletno pisanje epa doživljal kot tveganje, obenem pa čudno gotovost, da je podzavestno v vseh nas še vedno tisti glas naših prednikov. Ta glas sem poskušal poustvariti in z njim upesniti zgodbe svojih prednikov. S pomočjo pesniške besede sem jih poskušal rešiti iz pozabe in jim vrniti dostojanstvo spomina. Branje tako obsežnega besedila je seveda svojevrsten izziv za vse bralce in zato sem vam hvaležen, ker mi s tem odzivom vračate občutek, da sem bil na pravi poti, da je ta način pripovedovanja zgodb tisti, ki ga še vedno slišimo.« Poezija še živi in mladi poeti so njena svetla prihodnost. Ena od njih je mlada Celjanka Karin Vrbek, ki je prejela nagrado mala Veronika za najboljšo srednješolsko pesem z naslovom Nočno mesto. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Andrej Brvar: »Ženske so absolutno bolj zanimive kot moški« Ali je poezija navdih ali obrt? Oboje. Najprej moraš doživljati, čutno in čustveno, kajti če se na ta svet ne odzoveš na ta način, ne boš ničesar napisal. Seveda moraš imeti orodje, da lahko to, kar si doživel, poveš na način, kot si doživel. Orodje je obvladovanje jezika do potankosti, poznavanje vseh odtenkov. Ali ob začetku pisanja pesmi že veste, kakšen bo njen konec? Različno. Če pišem pesem kot zgodbo, ki ima glavo in rep, potem vem, kaj želim povedati. Ampak kako bom to povedal do potankosti, do konca, ne vem. Če pišem konstruktivistično pesem, če lepim različne besedne slike, takrat res ne vem, kako se bo končalo, saj spajam posamezne slike, ki same narekujejo dolžino pesmi, njen ritem in konec. To je čista pustolovščina, kot da plujem po odprtem morju. Ogromen užitek. Ali ljudje še prebirajo poezijo? Naklade padajo, v knjižnicah črtajo pesniške zbirke, ki so neprebrane. Slovenci živimo v situaciji nihilizma. To, kar so napovedovali evropski filozofi 19. stoletja, brisanje vrednot, krčenje vrednot na eno samo dimenzijo koristi, v takšnem svetu se zdi, da poezija izgublja. Čim večja bo kriza, čim bolj se bodo ljudje oddaljevali od svojega bistva pod vplivom kapitala, tem večja bo potreba po drugi dimenziji, poetičnosti, umetnosti. »Biti kot veter neviden, viden le po svojih dejanjih.« (AndrejBrvar) Kakšni občutki so vas prevevali ob izidu izbora poezije v zelo obsežni zbirki Transverzale? Občutki niso bili vedno prijetni, ampak so bili tudi no-stalgični. Pomislil sem, da sem zato porabil celo življenje. A je s tem konec mojega življenja? In sem si moral odgovoriti, da v glavnem je moj opus narejen in da sem večino življenja preživel. Tukaj si ne smem zatiskati oči. Ob branju starih pesmi se mi je vrtel še en nevidni film. Ob vsaki pesmi sem namreč podoživel čas, ko sem verz napisal, kdo je bil z mano, kakšno je bilo vreme. Mnogih ljudi ni več, spremenil se je čas. Bil sem mlad, bil sem športnik. Človeka zagrabi nostalgija. Ali ženske še ostajajo vaš navdih? Seveda. Ženske so absolutno bolj zanimive kot moški. Ko sem služil vojsko v JNA, sem komaj zdržal leto med samimi moškimi obrazi. To je bil dolgčas, same stare »finte«. Ženske so bolj zanimive, so muhaste, včasih se zdi, kot da bi bile iz drugega planeta, a ravno zaradi tega nosijo kup stvari, ki jih moški nimamo. Ženska se lahko hitro spreminja, kot vreme. Včasih nam gre to na živce, a pogosto je to šarm ženstva. Andrej Brvar, letošnji prejemnik zlatnika poezije KULTURA 11 Fenomen ljubezni konec 18. stoletja Izšla je nova številka Zgodovine za vse V novi številki zgodovinske revije so predstavljene zanimive zgodovinske teme iz vsakdanjega življenja. Zgodovinsko društvo Celje, ki revijo izdaja že 23 let, ima tudi novo spletno stran, ki sledi zahtevam sodobnega časa. V zadnji številki revije Zgodovina za vse so različni avtorji objavili pet razprav, dva zapiska in šest recenzij knjig. V prvi razpravi z naslovom Ženska vrhniškega sodnika Dušan Kos na posebnem primeru opisuje neprimerno ljubezen v zgodnji meščanski dobi. V razpravi obravnava fenomen ljubezenskih zvez ob koncu 18. stoletja na zelo zanimivem primeru, ko je vrhniški sodnik imel ljubezenski odnos s trideset let mlajšo gospodično, ki ni bila enakega družbenega statusa. A sodnik je za razliko od tedanjih podobnih zvez svoji noseči ljubici našel stanovanje v Ljubljani in uredil oskrbo zanjo in za otroka. Ker se je ohranilo tudi nekaj njegovih pisem, lahko celo nekaj več vemo o njunih čustvih. Daša Ličen v svoji razpravi osvetli preteklost in se- danjost spomenikov, ki so bili v Trstu postavljeni od 16. stoletja naprej kot izraz lojalnosti habsburški monarhiji. Damir Globočnik razpravlja o slovenski spomeniški aferi v Clevelandu, Miran Aplinc v članku pojasnjuje poimenovanju ulic in trgov v Šoštanju, Mateja Slovenc raziskuje čezmejne kmetijske nakupe v času Jugoslavije. Barbara Celjska, lastnica alkimističnega laboratorija Stanislav Južnič je v svoje zapise vključil alkimistično dejavnost kraljice Barbare Celjske, ki ni bila le vladarica, temveč se je nadvse uspešno ukvarjala z laboratorijskimi poskusi, ki jih danes pogosto označujemo s kar malce slabšalnim nazivom alkimija. A Južnič želi s svojim zapisom poudariti, da je bila alkimija znanost tedanjega časa. Zgodovinsko društvo Celje ima tudi prenovljeno spletno stran, ki poleg osnovnih podatkov ponuja tudi pregled starejših številk revij Zgodovina za vse. BGO Priporočamo Razstava Lile Prap v Galeriji Velenje Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo ilustracij, knjig, lutk ..., ki jih je ilustratorka in pisateljica Lilijana Praprotnik Zupančič (umetniško ime je Lila Prap) ustvarila sama ali so bili izdelani po njenih likih. Predstavila se bo z izborom svojih najbolj prepoznavnih ilustracij, knjižnih objav v številnih svetovnih jezikih, s prostorsko postavitvijo, z uprizoritvijo lutkovne predstave z njenimi liki, s filmi, z učbeniki, s sestavljankami. Ob razstavi bo ves september tudi pester spremljevalni program. BGO Aljaž Šumej in Kristian Koželj v monodrami Devetsto Kaj je sreča? Monodrama Devetsto na celjskem poletnem odru Poletje v knežjem mestu je na poletnem odru pri Vodnem stolpu popestrila odrska predstava Devetsto. V monodrami italijanskega pisatelja, muzikologa in filozofa Alessandra Baricca se je predstavil celjski igralec in gledališki pedagog Kristian Koželj. Vznemirljiva in pretresljiva monodrama govori o prijateljstvu, umetnosti, izgnanstvu in svetu, ki ga ni več. Postavitev, ki jo je pripravil Kristian Koželj s soustvarjalci, se sprašuje, ali je tragično, da je genialni pianist Danny Boodman T. D. Lemon Devetsto vse svoje življenje preživel na ladji, na kateri se je rodil, pri čemer se nikoli ni izkrcal. Ali je ta svet, po katerem hodimo, to kopno, vse, kar obstaja, ali je tisto, kar je bistveno, res nekje drugje? »Sprašujemo se o prijateljstvu, ljubezni, življenju nasploh. Sprašujemo se, kaj je sreča, kaj nekoga osrečuje,« v predstavi zanima Koželja. Glasba je osrednji element predstave in je vanjo pomembno vključena, saj je bil Danny Boodman T. D. Lemon Devetsto genialen pianist. »Glasba je najbolj vseobsegajoča umetnost, mogoče prav zato, ker je v govorici, ki je vsakdanjemu umu abstraktna. Na ta način podira meje, ki jih postavljajo besede.« Na odru se je Koželju pridružil mlad celjski pianist Aljaž Šumej, ki je uglasbil besede o glasbi. BGO Foto: GrupA ГПП7Г muzej novejšezgodovine I celje Draga prvošolka, dragi prvošolec! V četrtek, 14. septembra, ob 17. uri te vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog v Muzej novejše zgodovine Celje. Tu se bomo spoznali, si skupaj ogledali razstavi v edinem otroškem muzeju v Sloveniji, v Hermanovem brlogu, se poigrali v banki, seveda pa nas bo obiskal tudi Herman Lisjak. Pridi in s seboj pripelji še koga! VSTOP PROST! http://www.muzej-nz-ce.si. 9771318249009 12 NAŠA TEMA Gibanje ni dovolj, a sodi med najpomembnejše Izogibanje stresu in redno oziroma uravnoteženo prehranjevanje sta nujna za zdrav način življenja. Zveni precej enostavno. A k tema točkama je nujno treba dodati še gibanje, je prepričan zagovornik zdravega načina življenja in osebni trener Lucian Cigale. Edine omejitve so v glavi Cigale poudarja, da si posamezniki radi zamišljajo takšne in drugačne omejitve, zakaj gibanja ne uvrščajo v svoj vsakdanjik. A izgovori so po njegovem mnenju za lase privlečeni, pobeg pred resnico, saj za vsaj nekaj osnovnega gibanja ne potrebujemo niti denarja niti veliko časa: »Vsak trenutek imamo možnost, da malo pomigamo, ali je to v službi ali v prostem času. Dvigalo lahko vedno zamenjamo za stopnice, avto za kolo ali iz avtobusa izstopimo postajo prej.« Cigale poudarja, da imajo redki čas za načrtovano dveurno športno aktivnost večkrat tedensko in čas je, da se tega začnejo zavedati. A to ni izgovor, da ne moremo narediti več malenkosti. »Motivacija ni nikoli problem na začetku« Ko se odločimo, da bomo v svoj vsakdanjik vključili gibanje ozroma v tedenski urnik redno rekreacijo, motivacija po Ciga-letovih izkušnjah naj ne bi bila problem. Ta težava se pojavi nekoliko kasneje, ko začetna zagnanost popusti, rezultati pa niso takoj vidni: »Začetna zagnanost ugasne, če si posameznik postavi previsoke cilje, če k odločitvi ne pristopi razumsko in je spretno ne načrtuje ali če nima podpore domačih.« Cilj naj ne bo (le) videz - ta pride v kompletu Poletje se bo prevesilo v jesen in rumene ali življenjsko-stilne revije se bodo poslovile od naslovov, ki spodbujajo hitro hujšanje pred poletjem. A zaradi vseh teh pritiskov, modnih trendov in današnjega ideala lepote se mnogo posameznikov odloči in se z rekreacijo ukvarja le zaradi videza. Cigale je prepričan, da je to velika napaka: »O tem v zadnjem času veliko razmišljam. Kot me kličejo začetniki, ugotavljam, da Profesor športne vzgoje, osebni in kondicijski trener ter zagovornik zdravega načina življenja Lucijan Cigale se želijo gibati zaradi videza in zaradi drugih in ne zaradi sebe.« In tu marsikdo stori ključno napako, je prepričan zagovornik zdravega načina življenja. Okolje bo namreč vedno ponujalo neke nove absurdne ideale, ki jim ne smemo slediti: »Poslušati moramo sebe, svoje želje, upoštevati svoje zdravje in počasi spreminjati stvari.« Problematična skupina so dijaki Tudi Cigale se strinja, da so najbolj problematična skupina mladi. Še posebej izpostavlja dijake, torej dovolj staro mladino, da jo starši več samodejno ne vpisujejo na razne treninge, ter premlade, da bi se sami zavedali pomena rekreacije za svoje zdravje, ki je takrat še na vrhuncu. Zagovornik zdravega načina življenja kot veliko težavo med mladimi izpostavlja internet: »Namesto da bi bili zaradi stalne uporabe interneta in družbenih omrežij na tekočem z raznoraznimi dejavnostmi iz okolja ter bi vedeli vse o pomenu gibanja za zdravje, mladi živijo v nekem oblaku.« Učimo se od najstarejših Po mnenju Cigaleta bi se marsikdo lahko zgledoval po »Telesna ak je postala del moje Katja Skerbiš je najprej shujšala 40 kilogramov, rekreacija je zdaj njena ljubezen poleg njene družine svoji babici ali dedku, ko gre za rekreacijo. »Mislim, da je to predvsem zato, ker so v svoji modrosti spoznali, da je rekreacija dobro preživet prosti čas, prav tako se jih je najbrž večina že srečala s takšnimi ali z drugačnimi zdravstvenimi težavami - in med drugim je tudi rekreacija odgovor na vprašanje, kako podaljšati življenjsko dobo.« Družba mora razmišljati drugače V družbi manjši vsakodnevni užitek še vedno predstavlja čas za kavo v bližnjem lokalu, rekreacija pa je, če se posameznik z njo ukvarja, nekaj, kar je pač treba vsake toliko narediti. Dokler ne bo veljal neko splošno soglasje, da je užitek čas, ki ga lahko aktivno preživiš v naravi ali O rekreaciji in fizični aktivnosti pred leti ni razmišljala, šport ni bil del njenega vsakdana. Danes brez tega ne more. Sprva se je za telesno aktivnost odločila zaradi namere o izgubi telesne teže. In ji je uspelo. Izgubila je kar 40 kilogramov! Zdaj se ne rekreira več zaradi izgube teže, ampak zato, ker je telesna aktivnost postala njen način življenja. »Če bi vedela, kaj vse pozitivnega prinese rekreacija, bi se začela aktivno rekreirati že zdavnaj prej,« pravi Celjanka Katja Skerbiš. Bila je tudi ena od udeleženk naše akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V času akcije je shujšala 20 kilogramov in nato po akciji do danes še sama s pravilnim načinom življenja dodatnih 20 kilogramov. Njen življenjski slog se je popolnoma spremenil. Ne le da je fizično aktivna vsak dan, tudi prehranjuje se zdravo, saj brez tega ne gre. Vadba, pohodi, rekreacija naenkrat niso več le konjiček, ampak njen slog življenja, po katerem je v Celju že postala razpoznavna. Bolj samozavestna Aktivno življenje je njej in njeni družini dalo samo pozitivne posledice. »Počutim se bolj samozavestno, kar prej nikoli nisem bila. Zanimivo je, da me zdaj tudi drugi vidijo kot pozitivno, sprejemajo me v popolnoma drugačni luči. Res je velika sprememba. Tudi energije imam več, telesno se počutim izvrstno. S preteklim obdobjem ni primerjave,« pravi Skerbiševa. In res, spominjamo se je, da je bila na začetku akcije huj-šanja nekoliko sramežljiva in ni veliko govorila. Danes je popolnoma drugačna. Žari. Energična in nasmejana je ves čas. In kar je najpomembneje, marsikomu, ki je Katja Skerbiš lanskega januarja ... (Fo pa na kakršni koli notranji aktivnosti, bomo še vedno govorili o nujnosti rekreacije, ljudje bodo poslušali, malokdo pa bo to tudi slišal. Treba je torej ponotranjiti to mišljenje, poslušati in slišati svoje telo ter nekaj narediti zanj ... ne zaradi kopalk v prihajajoči sezoni, temveč zaradi lastnega zdravja in dodatne psihične energije ter motivacije, ki jo začutimo po rekreaciji. EP, foto: arhiv NT (SHERPA) ANKETA Izgovorov ne bi smelo biti Narava daje veliko možnosti za brezplačne telesne aktivnosti Na žalost je resnično največkrat tako, da se človek pomena telesne aktivnosti zave, ko bolezen napade telo ali druga zdravstvena težava. To je tudi razlog, da se nekateri takrat vendarle odločijo tudi za iskanje pomoči pri strokovnjakih. Stanje v družbi se z leti sicer spreminja na bolje pravi fizioterapevtka Petra Rosina iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje. »Kljub temu podatki kažejo, da naj bi bilo v Sloveniji še vedno kar 60 odstotkov ljudi, ki so premalo telesno aktivni.« Izgovorov, da možnosti za telesno aktivnost ni, ne bi smelo več biti. »Ogromno je ponudbe, možnosti, sprehajalnih poti, kolesarskih poti, vse to lahko človek počne brezplačno, tudi vreme ne sme biti izgovor,« dodaja fizioterapevtka, ko beseda nanese na hiter življenjski tempo, ko ima človek občutek, da ne zmore najti časa zase. Pozitivni učinki telesne vadbe pretehtajo nad pomisleki o tem, ali bo kdo svojemu telesu namenil več časa. »Z rekreacijo se povečajo mišična moč, vzdržljivost, gibljivost ... Vse to prinese manj bolečin v sklepih, mišicah, hrbtenici. Počutje se izboljša zaradi dobre pre-krvavitve celotnega telesa,« omenja sogovornica. Fizioterapevtka Petra Rosina iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje Starejši se bolj zavedajo Zanimivo je, da tudi v centru opažajo, da je telesno vedno bolj aktivna starejša populacija ljudi. »Pomoč in nasvet pri nas poiščejo predvsem starejši od 50. leta. Občutijo bolečine, zlasti v hrbtenici in sklepih, in pridejo do spoznanja, da je treba za svoje telo nekaj narediti. Predvsem pa izvedo, kako naj pravilno izvajajo aktivnosti, ki jih nato lahko opravljajo tudi sami doma,« poudarja fizioterapevtka. S tem potrdi tudi, da mnogi, ki se začnejo rekreirati brez prehodnega posveta z zdravnikom ali s strokovnjakom, izvajajo vaje, rekreacijo ali neko fizično aktivnost tudi napačno. In ravno to lahko vodi tudi v poškodbe. »Zato je pomemben predhodni pogovor, da se posameznik lažje odloči, s čim se bo ukvarjal. Poudarila bi rada pomen postopnosti uvajanja sprememb v življenje, ker gre za spremembo življenjskega sloga. Ko človek izvaja aktivnosti na hitro, brez pravega znanja, lahko nastanejo težave. Telo, imunski sistem, sklepi se >uprejo< in lahko nastanejo bolečine,« dodaja Rosina. Ob tem svetuje, da je za ohranjanje telesne zmogljivosti in zdravja priporočena telesna aktivnost pol ure dnevno najmanj pet dni na teden, ob tem vsaj trikrat na teden ena ura vaj za mišično moč in gibljivost. Če pa so posredi zdravstvene težave, ki so se pojavile predhodno ravno zaradi premajhne aktivnosti, se ta čas lahko podaljša. SŠol, foto: GrupA Razloge za odločitev za rekreacijo smo poiskali pri dveh celjskih tekačih, ki sta še vedno uspešna tudi na daljših razdaljah, obenem pa poudarjata zmernost in uživanje. DŠ Foto: SHERPA Marta Plahuta: »Teči sem začela po svojem 40. letu. V določeni življenjski krizi, ko ne veš točno, kaj bi počel, sem začela hoditi v hribe. Kmalu sem uvidela, da to ne bo dovolj zame. Anica Živko mi je predlagala tek. Začela sem s krajšimi razdaljami, nato sem obvladala tudi maraton. Tek na 42 kilometrov sem že opustila, zdaj pretečem 27- ali 17-kilometrske razdalje. Teku se ne morem več odreči, me je pač zasvojil. Ustavile so me le poškodbe, a sem imela srečo, saj mi jih je zacelil strokovnjak Matej Čebokelj.« Božo Mulej; »S športom sem začel zgodaj, Z vrstniki smo poskusili vse, od nogometa, rokometa do atletike. Sam sem tedaj prerasel v in-dividualista. Bil sem vztrajen. Pred približno 30 leti smo bili za tiste čase morda malce čudni. Vladala je drugačna miselnost. Tiste, ki smo tekli v naravi in po hribih, so nas imeli za čudake. Slišali smo tudi pripombe, češ da bi lahko počeli kaj pametnejšega, kot da tekamo vsenaokrog. Vsi pa zdaj vidimo, kako se je v zadnjih dveh desetletjih razvila rekreacija. Postala je tudi pravi >biznis<. Zelo pozitivna stran je visoko število žensk, predvsem mladenk, česar še pred nekaj leti ni bilo. Širšim množicam je rekreacija postala način življenja. Celjani imamo srečo, da je okoli mesta veliko prog za tek, ki nam omogoča ustrezno delovanje na delovnem mestu.« NAŠA TEMA 13 OB ROBU tivnost ;ga življenja« morda danes v istem položa- Na vprašanje, kako danes ju, kot je bila ona pred leti, dojema šport, odgovori: »Poje vzor in dokaz, da »se da«, gled na šport se mi je čisto čeprav se morda tega sama spremenil. V začetku mi je bilo še ne zaveda toliko. hudo, saj sem čas, namenjen to: GrupA) ... in danes. Razlika je očitna. (Foto: osebni arhiv) športu, dojemala kot odrekanje nečemu drugemu. Zdaj je to način življenja. Je prilagajanje. Narava, sprehod, pohod, kolesarjenje ..., samo da človek ni doma, da ne poležava na kavču. Prej se nikoli nisem ukvarjala s telesno aktivnostjo, toda danes z njo ne bi prenehala. Nikakor. Tudi stika z naravo včasih nisem imela takšnega, kot ga imam danes. S športom se danes ukvarjava veliko tudi s sinom in potem se te navade razširijo tudi na družino,« še doda. Ob tem doda, da je poleg njene motivacije razlog, da ji je uspelo, tudi velika podpora partnerja, ki ji ves čas stoji ob strani. Če je morda prve mesece hujšanja bil prisoten strah, da bo spet zašla na staro pot in pridobila težo, danes o tem sploh ne razmišlja več, saj ve, da se to glede na spremembo življenjskega sloga in miselnih vzorcev ne more zgoditi. »Vem, kaj je moj cilj. Ne več izgubljati kilograme, ampak ohraniti to težo in vzdrževati telesno aktivnost.« Zgodba Katje Skerbiš je za vse, ki imajo težavo z odvečno težo, in za tiste, ki mislijo, da ni časa za telesno aktivnost, navdih pri podiranju takšne miselnosti. Dnevno je hodila na Celjsko kočo, nato na Grmado, slednjo je v približno letu obiskala več kot 160-krat. Zdaj so cilji višji. Dobesedno. Sledijo pohodi na višje točke. »Naslednje leto bo padel Triglav,« se nasmeji. SŠol Уа »Vi . Tj L ■ I ^ Ne danes, ne jutri, ampak zdaj Pred dnevi sva se s prijateljico odločili, da bova jedli zajtrk vsak dan. Sama sem sklenila, da se bom domov v peto nadstropje vsakič povzpela po stopnicah. Skupaj sva se še dogovorili, da bova vsak dan spili najmanj 3 litre vode in jedli manj kruha. Enostavne odločitve na prvi pogled. Prijatelj, ki je vzor zdravega načina življenja, nama je svetoval, da si morava zadati majhne spremembe, vsak teden pa vključiti še kakšno. Tako naj ne bi načina življenja na silo spremenili z danes na jutri in doživeli »jojo učinka«, temveč bi te spremembe postopno ponotranjili. Na mizi v uredništvu je pred mano napol polna plastenka vode, druga danes. Zvečer sem se po dolgem dnevu ob pol 11. uri do stanovanja vrnila z dvigalom. Kruha ne jem manj, se mu pa izogibam zvečer. In v enem tednu sva se s prijateljico odpravili na dva nekoliko daljša, a nezahtevna pohoda. Želim povedati, da so se tudi te najmanjše zahteve izkazale za ne tako majhne. Zakaj? Spoznavam, da pravzaprav ne gre za neko fizično oviro, kot sta pomanjkanje časa (stopnice) ali - malo za šalo - dostop EVA POPOVIČ do vode. Gre za navado in res sem oblečena v železo. Pozabim na količino vode, ki naj bi jo zaužila, brez razmišljanja spijem sladko pijačo in ugriznem v kos kruha. Imam namen to spremeniti? Druga prijateljica pravi, da ima raje teden sramote, kot da bi celo leto stradala. Čeprav se ji iz srca nasmejimo, je res tudi, da so statistično gledano nekoliko močnejši ljudje bolj srečni. A tukaj vstopi moj prijatelj, glas razuma in morale. Pravi, da gre za odrekanje samo tako dolgo, dokler ga želiš tako videti. Tako bova v tem tednu v najin načrt »Do zdravega načina življenja« vpeljali še nekaj rekreacije. Razmišljava o tenisu ali badmin-tonu, torej o nečem, kar lahko počneva skupaj in se ob tem zabavava. Najbolj spodbudne so pozitivne zgodbe, kot je ta v prispevku. Spodbudne so tudi besede o tem, koliko dobrega lahko storimo zase. Vse govori v korist rekreaciji in gibanju. In skrajni čas je, da nehamo o tem govoriti. Dovolj je. Ko danes odložite časopis, naredite 30 počepov in krog okoli hiše ali bližnje jase. Danes začnem tudi sama in če ne verjamete, vprašajte kolege, ki me čudno gledajo, saj delam počepe sredi uredništva. Ugriznimo v kislo jabolko in si nehajmo tajiti. Pa niti približno zaradi kopalk, temveč zaradi fizične pripravljenosti, rdečih lic in pospešenega srčnega utripa, ki našemu zdravju prinašajo krepost. Če ne bomo skrbeli zase, za koga bomo? Ali še bolje, tudi za druge bomo težje, takoj ko bo zdravje odgovorilo na naš nezdrav način življenja. .... •»f -1 '.T ' J , t -У , V ; / / tt+Vn 3 ^"-'^VPli L__- s Ш)! ■ Foto: Visualhunt Težko je spremeniti dolgoletne slabe vedenjske vzorce Toda ko jih človek spremeni, postane fizična aktivnost del njegovega življenja Miselnost ljudi v dojemanju telesne aktivnosti in njenega vpliva na življenje se bo morala spremeniti. Kljub temu da se vedno več ljudi ukvarja s športom in telesno aktivnostjo, kot družba še vedno nismo dojeli, da je rekre acija lahko tudi del življenja, ne le konjiček, pravi Matej Tušak, eden najbolj znanih športnih psihologov v Sloveniji. Ponudbe različnih oblik telesne aktivnosti, rekreacije in športa je v Sloveniji ogromno, toda ne preveč, pravi. Pogreša pa več oblik aktivnosti v obdobju mladostnikov. »Pri najmlajših imamo ponudbo, ki temelji na zdravem razvoju otroka. Pri mladostnikih pa do konca srednje šole neke ponudbe ni, razen fitnesov, ki so relativno pozno primerni, pred 14. letom ne. Ni ponudnikov, ki bi ponujali rekreativno obliko športa, bolj ali manj imamo v športnih društvih zajet vrhunski šport. Večina ponudnikov deluje v smislu, da imajo program, v katerem je tre- ba trenirati vsak dan, ne pa da bi kombinirali raznovrstne oblike rekreacije v mlajših letih.« Ljudje se tudi na podlagi ponudbe na trgu odločamo, s čim se bomo ukvarjali. Je to pravi način izbire telesne aktivnosti? Ljudje se za pravo obliko aktivnosti pogosto ne znajo odločati. Velikokrat jo izberejo pod vplivom modnih trendov. Zdaj so na primer moderni kolesarski in tekaški maratoni. In ljudje se jih udeležujejo kljub poškodbam gležnjev ali kolen, čeprav to ni vedno tisto, kar imajo morda radi. Zato nekateri tudi ne vztrajajo dolgo, ampak gre le za enkratno udeležbo. Kaj potem manjka? Strokoven pristop. Premalo se zavedamo, da zdrava družba pomeni, da ljudje telesno vadbo in aktivnost sprejmemo kot vedenjsko navado. V vrhunskem športu smo dokazali, da smo dobri, nismo pa še kot družba na toč- ki, kjer bi dokazali, da smo vrhunski tudi pri izbiri in ukvarjanju z rekreacijo. Se bojimo tvegati spremembo življenjskega sloga in smo zaradi tega premalo premišljeni pri izbiri? Redki se o tem, da bi ugotovili, kakšna vadba, rekreacija je zanje sploh primerna, posvetujejo s strokovnjaki. Dejstvo je, da je strokovnjakov, ki pri tem pomagajo, dovolj. Na fakulteti za šport imamo veliko možnosti svetovanja na osnovi pogovorov in tudi testiranj. Ugotovimo stanje posameznika, spoznamo njegove želje in dosedanji življenjski slog. Na podlagi tega lahko napovemo perspektivo organiziranja aktivnosti in pomagamo pri spremembah v življenju. Ko nekdo iz telesno neaktivnega poskuša postati aktiven, mora vedeti, zakaj to želi. Zakaj? Morda tudi zaradi vpliva spleta. Nekdo išče neke informacije, jih najde na spletu in je prepričan, da je to znanje pravo in da vse drži. Nato temu na spletu pridobljenem znanju pripisuje večjo težo kot znanju strokovnjakov. Ljudje pa bi radi največkrat vse na hitro ... ... tako je. Ne zavedajo se, da takšna sprememba s seboj prinaša nešteto pasti. Preden začneš v neki športni oziroma telesni aktivnosti uživati, je treba veliko naprezanja in ravno tega se ljudje, ki bi želeli do zadovoljitve priti po najkrajši poti, ne zavedajo. Zato je učinek majhen. Toda ali so vseeno pogosti primeri, kjer pride do popolne preobrazbe in uspeha človeka, ki je samo rekreativec? Obstajajo takšne situacije, seveda. Ampak takšnih miselnih preskokov je med rekreativci sorazmerno malo, ker motivacija ni dovolj velika. Starejši kot so, bolj je zanje težko. Rečejo si »vem, da je telesna aktivnost dobra za zdravje, lepoto«, ampak v ozadju so pogosto motivi, ki želijo takojšnje zadovoljstvo. Uspejo predvsem tisti, katerih želje so podprte s strokovnimi nasveti. So tudi primeri, ko so morali ljudje zaradi zdravstvene težave svoj način življenja spremeniti. Tako so na lastni koži videli, da jih je prejšnji stil življenja vodil v napačno smer. Zakaj smo ljudje takšni, da lahko nekaj spremenimo v svojem življenju največkrat, kadar nas izkušnja udari po glavi? To je izjemno težko vprašanje, ki si ga psihologi in sociologi zastavljajo že dolgo. Kristalno jasno nam je, kako droga, kajenje ali alkohol vplivajo na ljudi, ampak kljub temu veliko ljudi zapade v te razvade. Če bi našli odgovor na to vprašanje, bi lahko družbo korenito spremenili na bolje. Ko namreč enkrat v družbi sprejmemo neko normo, torej da je neka navada pravilna, zdrava, odgovorna, potem te norme prispevajo k motivaciji. Če je za nekoga višek uživanja sedenje ob kavici, to ni prav. Vrednote lahko spremenimo z dojemanjem, da je šport nekaj dobrega, rekreacija koristna, da so sprehodi v naravi ali opazovanje narave z visokih gora zdravi. Vprašanje, ki ste ga zastavili, je torej vprašanje za vse, ne le za psihologe in sociologe, ampak tudi za politike: kako torej nastaviti sistem, da bomo zdravi. SIMONA ŠOLINIČ, foto: www.matejtusak.si 14 KRONIKA Za tatove koles je najpomembneje, da so njihovi podvigi čim bolj enostavni. Največkrat kolesa, ki so zaklenjena, storilci kradejo s prerezom verige oziroma ključavnice. Zato ključavnice slabše kakovosti za tatove koles niso nikakršna ovira. Priporočljivo jih je prikleniti k ograji za okvir kolesa in za eno od koles. Odklenjene kolesarnice vabijo tatove . ... kolesa, puščena na hodniku prav tako. Domači tatovi in kombiji, polni Slednji so težko izsledljivi, saj je danes v Sloveniji ukradeno kolo lahko že jutri prodano v tujini Pretekli teden so sporočila o tatvinah koles po Sloveniji preplavila socialna omrežja. Na Celjskem ne mine teden, da ne bi kdo uradno prijavil takšnega kaznivega dejanja. A vsi oškodovanci tatvine ne prijavijo. Zato uradne statistične številke Policijske uprave Celje kažejo upad tovrstnih kaznivih dejanj. Sezona za tatinske prste, ki kradejo kolesa, je predvsem od maja do septembra. Pozimi načeloma takšnih tatvin ni ali jih je zelo malo. Razlog za to, da mnogi tatvine sploh ne prijavijo, je največkrat misel, da gre za slaba in izrabljena kolesa, ki niso vredna več kot 50 evrov. Toda pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik pravi, da gre ne glede na to za kaznivo dejanje. Ali policisti to preiskujejo po uradni dolžnosti ali na predlog za pregon, ki ga mora podati oškodovanec, je odvisno od višine škode. Pregon po uradni dolžnosti je možen, če je škoda, povzro- čena s kaznivim dejanjem, višja od 500 evrov. Nekateri tatvine ne prijavijo tudi zato, ker včasih kolo opazijo na drugi lokaciji. Znano je namreč, da nekateri storilci kolo ukradejo le za kratek čas, da se z njim odpeljejo na drug kraj, kjer ga odvržejo ali pustijo. Odprta vhodna vrata blokov vabijo Tatvine koles so najpogosteje tesno povezane z vlomi v kleti. Stanovanjski bloki včasih z odprtimi vhodnimi vrati in odklenjenimi kolesarnicami pravzaprav tatove vabijo, saj je to zanje idealna priložnost, da z lahkoto pridejo do kolesa. In ravno takšne tatvine so značilne za našo regijo. »Tatvin koles izpred stanovanjskih hiš skorajda ni. Dogajajo se predvsem pred trgovskimi središči oziroma trgovinami, tudi pred šolami,« pojasnjuje Naveršnik. Lani je celjska policija preiskala petino vseh tatvin ko- V Sloveniji je letno ukradenih oziroma prijavljenih pogrešanih približno tri tisoč koles. les. Vendar je pri tem treba vedeti, da je šlo predvsem za tako imenovane domače tatove. Torej tiste, ki so kolesa na našem območju ukradli, a so jih tudi izsledili - kolesa in storilce - prav tako na našem območju. Med omenjenimi domačimi tatovi so lahko tudi vandali. Ti na primer želje po kolesu nimajo, ampak v trenutku opitosti ali veseljačenja ukradejo neko kolo. Drugače je z narkoman-sko sceno, kjer kolesa nekateri odvisniki kradejo načrtno, a jim znamka ni toliko pomembna. Kolo preprodajo in denar porabijo za nakup droge. Do podatkov, kam odvisnik kolo proda, je težko priti, saj gre za obojestransko korist. Če storilec izda policiji, komu je kolo prodal, to pomeni, da naslednjič, ko bo potreboval denar za drogo, ukradenega kolesa ne bo več mogel prodati ... S kolesi v tujino Policisti oziroma občani ogromno koles tudi najdejo, toda iz policijskih evidenc ni razvidno, kdo so oškodovanci ali lastniki, saj tatvine nih- Pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik: »Na Celjskem je letno približno trideset tatvin koles, kar je manj kot lani in bistveno manj od obdobja pred desetimi leti, ko je bilo takšnih tatvin skoraj trikrat več.« če ne prijavi. V tem primeru najdena kolesa shranijo za eno leto. Če se lastniki ne oglasijo, imajo pravico do lastnine takšnih koles najditelji oziroma policija nato kolesa proda na dražbi. Večja težava za preiskovalce so organizirane skupine, ki kradejo točno določena kolesa, ki so tudi višjega cenovnega razreda. V teh primerih na terenu sledi serija takšnih tatvin in ta kolesa praviloma ne ostanejo v naši državi. Organizirane združbe jih namreč enostavno naložijo v tovornjake ali kombije in jih odpeljejo v tujino. Najpogosteje v države nekdanje Jugoslavije, kjer jih preprodajo. Po delih pa koles načeloma na črnem trgu ne prodajajo. Slabša kolesa, če jih storilci ne odvržejo, se včasih znajdejo tudi na spletnih straneh, kjer jih prodajo za nekaj deset evrov. Vendar so tudi kupci takšnih koles postali previdnejši in se zavedajo, da obstaja možnost, da je kolo, ki ga nekdo na spletu prodaja, ukradeno. Na policiji obstaja posebna skupina policistov, ki preverjajo takšno prodajo, vendar je težko pričakovati, dodaja Naveršnik, da bodo na spletu našli vsako ukradeno kolo. Včasih se zgodi tudi, da nekdo, ki pred na Ključno pričo bodo zaslišali še enkrat Septembra razpisane kar štiri obravnave Na okrožnem sodišču v Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje nekdanjemu večinskemu lastniku in nadzorniku Klasja Tomažu Ročniku ter nekdanji direktorici Klasja Dragici Murko, ki ima zdaj priimek Veršič. Obtožnica jima očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar jima grozi do enega do osmih let zapora. Preiskave so policisti opravljali leta 2013 zaradi več spornih poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov. Na drugi strani pa naj bi se Ročnikova družba Millcom pri tem okoristila za več kot 7,7 milijona evrov. Obtožena sta že v začetku poletja na sodišču vse očitke v celoti zavrnila in dejala, da sta poskušala Klasje rešiti pred izvršbo, ki bi jo sprožil denacionalizacijski upravičenec. Na sodišče v sredo prič niso vabili, sodnica je le brala dokumentacijo iz kazenskega sodnega spisa. Bodo pa priče zaslišali na prihodnjih obravnavah, kar štiri so razpisane še do konca septembra. Je pa imela obramba Ročnika in Veršičeve nekaj pripomb na izjave nekdanje prve nadzornice Klasja Irene Stanke Čurin, ki je pričala na eni preteklih obravnav in je sume kaznivega dejanja v Klasju pred leti tudi prijavila kriminalistom. Pripombe so se nanašale na del njene izjave o seji skupščine, na kateri so pritrdili takšni prodaji leta 2007, na kateri pa Čurinova ni bila prisotna, ampak naj bi pooblastila Ročnika. »Seje bi se, če bi ravnala odgovorno, morala udeležiti,« je dejal Ročnikov odvetnik Stanislav Rozenstein. Na njeno izjavo je imela pritožbo tudi Veršiče-va, češ da ne drži, da so Čurinovi onemogočili vstop v Klasje pred leti, ampak naj bi jo varnostniki ustavili, ker so takrat v podjetju opravljali poseben pregled oziroma presojo določenih standardov v proizvodnji in nihče od nezaposlenih dostopa v podjetje ni imel. Ireno Stanko Čurin bodo zaslišali spet prihodnji teden, v sredo. Tako Ročnik kot Veršičeva pa sta že julija v svojo obrambo povedala, da je bila prodaja nepremičnega in premičnega premoženja Klasja Millcom skupini pomembna za zagotovitev nadaljnjega poslovanja Klasja. Kot je znano, je Klasje aprila leta 2015 šlo v stečaj. SŠol KRONIKA 15 To kolo bi bilo enostavno ukrasti. Ključavnico ima, vendar je v tem primeru brez pomena. Storilec bi lahko s prodajo na črnem trgu zanj dobil zagotovo približno 40 ali 50 evrov. koles Lastniki bi si ob nakupu morali zapisati podatke o kolesih in jih tudi fotografirati. Ko pride do tatvine, oškodovanci največkrat teh podatkov nimajo, povedo le znamko in barvo kolesa, drugih podatkov ne, kar policiji pri iskanju storilcev ne pomaga veliko. primer letom ukrade kolo, tega na spletu prodaja naslednje leto. Slediti vsemu temu ni tako lahko. Posnetki niso sporni Ravno pretekli teden, ko je bilo na socialnih omrežjih več obvestil o tatvini koles, je bilo mogoče opaziti tudi številne videoposnetke ali fotografije tatov. Gre predvsem za posnetke nadzornih kamer. Ti pridejo policiji še kako prav. Od lastnika objekta, kjer se tatvina zgodi, jih policija lahko zahteva na podlagi zakonodaje. To je nato dokaz pri kazenski ovadbi, tako ali tako pa ta- kšnih posnetki pomenijo lažjo pot do izsleditve storilca. »Mesta so z videonadzorni-mi kamerami dobro pokrita, tudi trgovska središča, šole in bencinski servisi. Večina teh posnetkov je dobre kakovosti, veliko boljše, kot je bilo to včasih. Pomembno je, da se lahko v primeru tatvine in posnetka tatu da razpoznati njegov obraz,« razlaga Naver-šnik. Delitev teh posnetkov se Naveršniku ne zdi sporno. »Kadar gre za posnetke na javnem kraju, pomeni, da so nastali iz vidika varnosti, torej ni kršena nikogaršnja zasebnosti,« zaključuje policist. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Pametno. Izsilil prednost in umrl Kazen za kajenje v avtu Minuli petek se je v Rogaški Slatini smrtno ponesrečil 89-letni voznik osebnega vozila. Okoli osme ure zjutraj je 42-letni voznik tovornega vozila vozil iz smeri Rogatca proti Podplatu. 89-letni voznik avtomobila, sicer domačin, je v križišču s stranske ceste pri tamkajšnji trgovini zapeljal na prednostno cesto in zavil levo. Tako je 42-letniku izsilil prednost. V silovitem trčenju je 89-letni voznik zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Letos je to že štirinajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo trinajst ljudi. Zapeljala s ceste V ponedeljek se je v Plešivcu v občini Velenje zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovala voznica osebnega avtomobila. 69-letna ženska je vozila v smeri proti Gra-ški Gori, nakar je zapeljala s ceste in trčila v kapelico, nato se je avto prevrnil na bok. Na kraju nesreče so ji pomagali reševalci nujne medicinske pomoči iz Velenja in tamkajšnji prostovoljni gasilci. Poškodovana se trenutno zdravi v slo-venjgraški bolnišnici. Prišla sta v njeno sobo Mozirski policisti še vedno iščejo neznanca, ki sta pretekli teden v Bočni drzno okradla starejšo lastnico hiše. Neznana moška sta vlomila v hišo, v kateri ženska stanuje sama. V času vloma je ženska že spala. Zbudila se je, ko sta zamaskirana storilca vstopila v njeno sobo. Iz nočne omarice sta ji ukradla kuverto z gotovino in odšla. Storilca, ki ženske sicer nista napadla ali poškodovala, sta visoka od 170 do 180 centimetrov. Policisti so začeli promet nadzorovati še na en poseben način. Od spomladi letos namreč velja prepoved kajenja v vozilih v prisotnosti oseb, mlajših od 18 let. Kršenje tega predpisa pomeni 250 evrov kazni. Podatki kažejo, da je v Sloveniji do deset tisoč otrok izpostavljenih pasivnemu kajenju v vozilu. Z novim Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in z njimi povezanih izdelkov je po novem prepovedano kaditi v vseh vozilih v prisotnosti oseb, mlajših od 18 let. Septembra bo zato potekala akcija, s katero bodo policisti v sodelovanju z ministrstvom za zdravje voznike opozarjali na škodljive učinke, ki jih ima pasivno kajenje na mladoletne osebe. Za opravljanje nadzora nad prepovedjo kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb sta pristojna tako policija kot občinsko redarstvo, v času akcije pa bodo voznike kršitelje in sovoznike opozarjali tudi s televizijskimi oglasi in letaki. Eno vozilo tudi v Celje Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je na podlagi javnega naročanja prevzela 13 novih kombiniranih specialnih vozil. Ta bodo bodo nadomestila dotrajana vozila po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora, s katerimi pravosodni policisti opravljajo prevoz zaprtih oseb v različne zunanje ustanove, kot so sodišča, zdravstvene ustanove, centri za socialno delo ali upravne enote. Nova vozila je že prejelo več zavodov, med drugim imajo zdaj eno novo vozilo tudi v celjskih zaporih. Gre za vozila, ki so tudi varnostno preurejena na način, da omogočajo varen način prevoza obsojencev in priporni-kov. Vozila imajo vgrajeno tudi vso opremo za nemoteno delo pravosodnih policistov. Prinašamo svežino Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! novi tednik Vrvi v ra)(j( H Ostale ugodnosti za naročnike: I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poStni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo bo. mos 'JLUJ> Celje 12.9.2017 -17.9.2017 Družinska (1-2 odrasla + 1-5 otrok (5-15,et)) Cena: 10,00 C . — M« e јгЖЛИТ ■/,4^ ^ »■"■'"'""„Tnm Velika nagradna igra Mosova skrivanka Od ponedeljka, 11. septembra, do vključno sobote, 16. septembra, boste lahko na Radiu Celje kar dvakrat dnevno sodelovali v veliki nagradni igri Mosova skrivanka. V okviru Mosove skrivan-ke so se nam poleg Celjskega sejma, ki vas bo vsak dan nagradil z dru žinsko vstopnico za 50. Mos, pridružila še številna druga podjetja, ki jih boste morali poiskati. Vsak po- slušalec Radia Celje bo lahko odprl tri polja in če bo ob tem našel par, bo prejel nagrado tistega podjetja, ki ga bo v igri odkril. Se sprašujete, kaj aktualnega in zanimivega vam bodo ponudili ponudniki, kot so Trgovina Adamas, Picerija Verona, Svečarstvo Jelenko, Gostilna Asado, Hair center Darja, Kavarna Štenga, Vivapen, Trgovina Jelenko, ribnik Vrbje, Fit si center, M Style, Digitalna kamera, Celjska koča, Trgovina Čebelca in trgovina Kavalir? Kako do čudovitih nagrad v Mosovi skrivanki? Poklicali nas boste na studijski številki Radia Celje 03 49 00 880 in 03 49 00 881. Vsak poslušalec bo imel mo žnost, da bo v polju 4 x 4 odprl 3 polja. Pod vsakim poljem se bo skrivalo eno od podjetij in če boste našli par, bo nagrada izbranega podjetja vaša. Pripravite torej svinčnike, papir in bodite z nami tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem programu Radia Celje. ш Mmb/roserv/s MMALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J Pridružite se nam na naših frekvencah 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г |/\лжо?ј I ftVllJflCt ГЕЕЛ/К FLIkCA (O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo rd.: m m огч BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE natty ^OPRAUNKA j-- -> г а sie m » i M "ВВ^ИД 1 ■■■•e^, feffi лимкипии L J ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako se izogniti čustvenim izpadom na delovnem mestu Na delovnem mestu smo večino dneva, zato je popolnoma logično, da se v tem času soočimo z najrazličnejšimi čustvi: tesnoba, žalost, samota, radost ... Včasih nam stvari uidejo iz rok. Znano? Po zadnjih raziskavah podjetja OfficeTeam je 61 odstotkov vprašanih zaposlenih priznalo, da so čustvom pustili prosto pot na prostost, 80 odstotkov jih je potožilo, da na njihovo delovanje močno vplivajo tudi dojemanje in čustva njihovih sodelavcev. Ne dovolite, da vas potre Dobre stvari nas nikoli ne spravijo iz tira - težava so slabi dogodki, ki nas največkrat potrejo in nam onemogočijo delovanje. Kako se temu izogniti in kako uiti drami, ki nastane zaradi tega? Nekateri zaposleni službo jemljejo kot ventil, skozi katerega spi-hajo vse težave, a se ne zavedajo, da to izredno vpliva tudi na vse prisotne kolege in nadrejene. Svoj delavnik zato izkoristite za popolno odstranitev zasebnih težav in se osredo-točajte le na službene stvari. Bodite produktivni, saj to pomaga vašim možganom, da ne izgubijo nadzora nad seboj. Če čutite potrebo, da bi z drugimi delili svoje težave in se z njimi povezali na prijateljski ravni, pojdite skupaj na malico, družite se po delovnem času ... Le ne dovolite si, da bi svoje osebne težave prinašali v službo, če vam to škodi. Svoja čustva predelajte, preden spregovorite Ohranjanje profesionalnosti pri reševanju ključnih življenjskih težav je vodilo do uspeha. Pomembno je, da razumete vzroke za vzpone in padce ter veste, kako se nanje odzvati. Kako se odzovete, ko vas kritizirajo? Napadete tistega, ki vam nekaj izreče, ali iščete krivca v drugih ljudeh? Kako se odzovete, ko vam izrazijo pohvalo? Jo delite z drugimi sodelavci ali zasluge pripisujete njim? Poskusite predelati tako pozitivna kot negativna čustva tako, da jih zapišete na list papirja. Že če jih boste poimenovali in jim pripisali pomen, jih boste lažje nadzorovali. Obratno stanje, ko nimate nadzora nad čustvi, vas prisili, da se odzovete samodejno, kar marsikdaj vodi do neprofesionalnosti. Delite, a ne preveč V obdobju, ko imate veliko čustvenih težav, ljudje opazijo, da ste odsotni. Največkrat rečejo: »Ti pa nisi pravi.« Kljub temu da ne mislite tako, ste velikokrat bolj transparentni in večkrat nevede pokažete, da vas nekaj muči, a nihče ne ve, kaj je ključen razlog, da se počutite tako. Ravno zaradi tega si ljudje v svoji glavi in na podlagi govoric v kolektivu ustvarjo lastno zgodbo, ki največkrat ni resnična. V izogib temu jim povejte le splošno težavo, zakaj ste takšni, kot ste. Ne pojdite v podrobnosti, če ne želite, da vedo vse o vas, saj jim bo že srž problema vzbudila dovolj razumevanja za vaše obnašanje. Izberite zaupnika Agresivna filozofija, kot je »nisem tukaj, da bi ustvarjal nova prijateljstva«, velja zgolj za resničnostne šove, ne pa tudi za delovno okolje, kjer se morate z ljudmi, s katerimi preživite več kot osem ur, dobro razumeti. Že izogibanje perečim temam, kot so vera, politika, zdravstvena prepričanja, finance, droge v družini ..., lahko zmanjša nepotrebne spore med zaposlenimi. Prav tako se izogibajte opravljanju drugih in širjenju napačnih informacij, saj vas bodo kmalu povezovali s prenašalcem laži. Namesto tega raje premislite, kdaj in komu povedati o ključnih mejnikih v svojem življenju, kot so zaroka, poroka, nosečnost. A preden se tega lotite, dobro premislite, NE PREZRITE Naslednjič: Sedem stvari, ki vam v službi kradejo čas kako lahko to razkritje vpliva na vašo kariero. Razložite, kaj želite Četudi ne želite deliti vseh osebnih informacij s svojimi sodelavci, razmislite, ali za svoje boljše počutje ne potrebujete ravno njihovega razumevanja. Morda bi vam bilo lažje, če jim poveste, kaj vas muči, in od njih dobite določeno mero tolažbe oziroma spodbudnih besed, ki vam bodo dale zagon. Če dobite občutek, da se sodelavci preveč ubadajo z vašo težavo in s tem odpirajo nove in nove rane, jim priznajte, da bi raje videli, da tega med službenim časom ne omenjajo, saj ste na delo prišli opravljat svoje delovne naloge, ne jokati. Priznati si morate, da se vedno ne odzovete tako, kot je zapisano v učbenikih, a v takšnih primerih ne bodite preveč strogi do sebe. Izogibajte se stresu in spornim situacijam vedno, ko je to mogoče. Uporabite pozitivno miselnost, meditacijo in globoko dihajte, da se osredotočite na svoja čustva in nadzor nad njimi. Vprašajte za pomoč, ko vidite, da sami ne morete več naprej. ANJA DAMJANOVIĆ MojeDelo.com VSTOP PROST kariernisejehcom @ MojeDelo.com ^ SAŠA ^ INKUBATOR @ MojeDelo.com Vodja ključnih kupcev (Rogaška Slatina in okolica) Pričakujemo najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trženju/prodaji v mednarodnem podjetju in izkušnje na področju dejavnosti FMCG, organizacijske sposobnosti, ciljno naravnanost, analitičnost, fleksibilnost, proaktivnost, pripravljenost na timsko delo, veselje do dela na terenu in pripravljenost na pogosta službena potovanja ... Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 4. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje v trgovini/ namestnik (m/ž), (Velenje) Kaj lahko pričakujete, da boste počeli? S popolno odgovornostjo za prodajo boste zagotovili, da bodo trgovina in zaposleni pripravljeni na kupce, optimizirali prodajo v trgovini, načrtovali delo zaposlenih in njihov razvoj ... JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik v pisarni (Velenje) Delo zavarovalnega zastopnika poteka večinoma v pisarni, kjer pridobivate nove zavarovance in nudite visoko raven poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skladu z našo novo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja in vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 3. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik na terenu (Velenje) Delo zavarovalnega zastopnika poteka večinoma na terenu, kjer pridobivate nove zavarovance in nudite visoko raven poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skladu z našo novo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja in vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Avto Velenje, d. o. 0., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 3. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik na terenu (Žalec) Delo zavarovalnega zastopnika poteka večinoma na terenu, kjer pridobivate nove zavarovance in nudite visoko raven poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skladu z našo novo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja in vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Avto-kontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 3. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sestavljalec plovil - strojni tehnik (mehatronik) m/ž - 2 osebi in elektrotehnik (mehatronik) m/ž - 2 osebi (Slovenska Bistrica) Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri -področje strojništva, mehatronike, avtomehanike ali elektrotehnike, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, prednost bodo imeli kandidati monterji iz av-tomobilistične ali navtične industrije, zanesljivost, natančnost in razvite ročne spretnosti, zmožnost timskega dela, ... Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 1. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja v Celju in modna/-i svetovalka/-ec v Ljubljani (Celje) Ste komunikativni, samozavestni, prijazni, z občutkom za modo? Če imate poleg tega še izkušnje v maloprodaji in dobro govorite nemški jezik, vas vabimo, da se prijavite na prosto delovno mesto za poslovodjo ali modno/-ega svetovalko/-ca. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 20. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodajnega področja za izbrana tržna področja kupcev (območje Koroške, Savinjske, Štajerske in Prekmurja) Prevzeli boste odgovornost za razvoj oblikovanega portfelja sre- dnje velikih in velikih poslovnih strank v izbranih industrijskih panogah oziroma tržnih področjih. Vaša naloga bo tako razvoj obstoječega portfelja kot pridobivanje novih kupcev znotraj teh tržnih področij. Zavas, d. o. o., Špruha 19, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 29. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir tehnične podpore in prodaje (Slovenj Gradec) Pričakujemo izobrazbo univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike za energetiko, vsaj 5 let delovnih izkušenj, morebiten strokovni izpit za odgovornega vodjo del ali odgovornega elek-tro projektanta, znanje Autocada. Elektro Štumpfl, d. o. o., Glavni trg 47, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 23. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Direktor prodaje (Gomilsko) Glavne naloge delovnega mesta: vodenje tima, zasnova in izvedba prodajne politike, prodajnih akcij, kreiranje cenovne politike, izdelava kalkulacij, kreiranje plačilne politike in sledenje terjatvam ter izvedba izterjav, izdelava prodajnih načrtov ... Silco, d. o. o., Šen-trupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (Zreče) V Termah Zreče iščemo nove sodelavce. Če ste kuhar (M/Ž), se prijavite. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar (Zreče) V Termah Zreče iščemo nove sodelavce. Če ste natakar (M/Ž), se prijavite. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni kuhar m/ž (Nazarje) Vaše delo bodo predstavljali samostojna priprava toplih in hladnih obrokov, priprava dodatne ponudbe, deljenje hrane na delilni linji, razvoz hrane. Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Jedrar (Žalec) Kratek opis del: ročna in strojna izdelava jeder, barvanje jeder, priprava peščenih mešanic za jedra, priprava premazov za jedra in nadzor viskoznosti ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 10. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter senčil na terenu (Slovenija) Vaši delovni nalogi bosta montaža rolet in senčil na terenu, opravljanje servisov za proizvode iz programa slovenskega proizvajalca rolet senčil ter oken ... Rolete Kosec, d. o. o., Steletova ulica 4, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 23. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 13 MojeDelo.com 18 ŠPORT Srebrna penina imela okus po zlati Tudi pomanjkanje sreče preprečilo pohod povsem na vrh Z leve so Igor Trbovc, Mihael Žgank, Tina Trstenjak, Marjan Fabjan in Darko Mušič. Tina Trstenjak je v Budimpešto, na prizorišče svetovnega prvenstva, prišla kot aktualna olimpijska, svetovna in evropska prvakinja. Zdaj ni več prva na svetu, je pa druga. Najbolj pomembno, daleč najbolj pomembno je dejstvo, da se njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Glede na strahotne bolečine vnete noge je lahko zadovoljna s srebrom. Njen polfinal-ni dvoboj z Kitajko Yang je bil herojski. Z zmago in zagotovitvijo odličja se je glede junaštva pridružila nepozabnima Petri Majdič in Ani Velenšek. Tinina medalja je iz dneva v dan pridobivala na teži oziroma na žlahtnosti. Njen sotekmovalec pri JK Z'dežele Sankaku Mihael Žgank je bil v povsem obrnjeni vlogi. Po razočaranjih na olimpijskih igrah in letošnjem evropskem prvenstvu sploh ni sodil v širši krog kandidatov za medalje, a je v petek »pretepel« vse, skoraj vse tekmece. Če bi mu zjutraj ponudili bron, bi ga takoj zgrabil. Še po koncu finalne borbe je videl zlato barvo - sprijazniti se je moral s srebrno. Do popolnosti je manjkala morda le roka ob telesu. A jo je dvignil in sodnikom nakazal, da je tekmec ... To je v judu strogo kaznovano. Nemudoma je padla odločitev, da je Žgankov sestop z borilnega prostora točkovan s kaznijo, kar je v podaljšku pomenilo poraz. Še mladinsko EP Na sprejemu na Lopati je bil tudi predsednik JZS Darko Mušič: »Gre za veličasten dogodek za športno Slovenijo. Za veliko zgodbo se zahvaljujem Marjanu Fa-bjanu. Svetovna judo zveza je podpisala pogodbo s CNN in naš šport bo še bolj prepoznaven,« Pred vrati je mladinsko EP v Mariboru, »Začelo se bo 15. septembra. Po uvrstitvi NK Maribor v ligo prvakov smo imeli logistični zaplet, ki pa smo ga z vodstvom kluba že rešili.« Nastopili bosta dve judoistki celjskega klu- ba, Klara Apotekar, ki sodi med favoritinje v kategoriji do 78 kg, in Lia Ludvik do 63 kg. Urška še pomaga Marjan Fabjan je predstavil zastavico z grbom najuspešnejše krajevne skupno- sti na svetu, KS Ostrožno. Na njej so štiri zvezdice, ki ponazarjajo Urško Žolnir, Lucijo Polavder, Tino Trstenjak in Ano Velenšek, ter pet olimpijskih krogov kot pet medalj, ki so jih osvojile na OI. O SP je dejal: »Medalji povesta vse. Zdaj smo tudi v moški konkurenci velesila, za Drakšičem in Gombocem se je izkazal Žgank. Dejansko smo tovarna medalj.« Ali Urške Žolnir ni več v strokovnem štabu? »Ona se mora posvetiti družini. Marsikdo se ob meni zlomi. Težko je slediti mojemu ritmu. No, Prvi je od petih predstavnikov Sankakuja nastopil Matjaž Trbovc (do 60 kg), ki ga je v uvodnem krogu po izenačeni borbi izločil Uzbekistanec Tilovov. Klara Apotekar (do 78 kg) se je tudi poslovila v prvem krogu, Anka Pogačnik (do 70 kg) pa v drugem. Obe sta naleteli na kasnejši prvakinji, Brazilko Aguiar in Japonko Arai. tu ne ciljam na Urško. Z njo nisva imela prav nobenega spora. Še vedno vodi jutranje treninge, med šesto in osmo uro.« Morda se bo priključil Roki Drakšič. »Preskusiti ga moram. V vlogi trenerja še ni bil. Bomo videli.« Fabjan je vnovič izdal recept za uspeh, a ga vsi preslišijo: »V mlajših selekcijah nimamo prav nobenih uspehov, pri kadetih jih je nekaj, šele v mladinski konkurenci >izplavajo< bodoči šampioni. Še bomo presenečali!« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »V Varšavi velik dvom« »Antibiotik je kmalu prijel!« Tina Trstenjak je v kategoriji do 63 kg osvojila srebrno medaljo. Ne gre spregledati, da je 27-letna Celjanka tik pred sklepno borbo nastopila v skoraj devetminutnem polfinalu s kitajsko tekmico in da je v madžarsko metropolo prispela s poškodbo noge, ki je bila posledica zastrupitve. Ko ji je noga pod kolenom močno otekla, ji je izraelski zdravnik svetoval podrobni pregled. Iz Budimpešte sta jo na infekcijski oddelek celjske bolnišnice prepeljala oče Boris in mama Silva. Kaj so ugotovili zdravniki? Po preiskavah je bilo jasno, da gre za bakterijo. Ob strogem počitku in hlajenju noge sem zaužila tablete proti bolečinam in antibiotik, ki je kmalu storil svoje. Kasneje je šlo na bolje. Vse kaže, da bo težava premagana. V dopoldanskem sporedu ste premagali Španko Caba-no, Avstrijko Krssakovo in v četrtfinalu Britanko Livesey. Je bilo kaj posebnosti? Po gladki zmagi nad Španko je bilo naporno z Avstrijko in odločila je šele zlata točka v podaljšku. Težav z Britanko nisem imela, začele so se z dvobojem s kitajsko nasprotnico. Junxia Yang je med maratonskim dvobojem uspela izvleči vašo roko in sledil je vzvod. Niste se predali. Vas je bolelo? Moja roka je bila že povsem iztegnjena. Če bi me zelo bolelo, bi predala borbo. Bolečina je bila znosna in sem zdržala, se izvlekla in nadaljevala boj. V finalu je bila boljša Francozinja Clarisse Agbe-gnenou. Prebrali smo, da je bil obračun starih znank zaključnih dvobojev velikih tekmovanj tokrat izrazito enostranski in da niste našli načina za resen boj ter da ste si po slabih treh minutah nabrali tri kazni, ki so pomenile tudi predčasen konec tekme. Avtorju ne gre zameriti, ozadje ni bilo znano, kajne? Res je. Moje težave so se kopičile ena za drugo. Na glavi sem imela veliko bu-ško, roka ni bila več prava, potem pa še noga ... Nisem več zmogla, čeprav sem se trudila. DEAN ŠUSTER, foto: IJF Slovenski šport je v petek dobil novega junaka, že naslednji dan so Mihaelu Žganku, ki je postal svetovni podprvak v kategoriji do 90 kg, pripravili sprejem v Grižah. Podobnega kot pred sedmimi leti Luciji Polavder in Rokiju Drakšiču. Slednji je Mihaela pripeljal v kabri-oletu - vodni curki iz gasilskih cevi so nesli malce postrani in oba sta bila mokra. Smejala se je tudi Lucija, prva Mihaelova učiteljica juda na osnovni šoli. »Nikoli ne bom pozabil tvoje medalje, Miha,« je za smeh poskrbel Drakšičev oče. »Ti si bil v petek v finalu, jaz pa sem šel v >penzijo<,« 23-letnega bor- ca iz Griž, inženirja živilstva in prehrane, je ob tatamijih odlično vodil trener Igor Tr-bovc. Žgank je ugnal prvega nosilca in evropskega prvaka Srba Kukolja, v četrtfinalu tudi branilca naslova svetovnega prvaka in bronastega z zadnjih olimpijskih iger Korejca Gwaka, v finalu pa je po čudni sodniški odločitvi klonil proti 21-letnemu Srbu Majdovu. V vaši kategoriji je bilo 72 borcev. Slovenija je bila po vaši in Tinini zaslugi deveta med vsemi državami, pred Rusijo, Gruzijo, Kubo ... Bi vi zjutraj, pred tekmo, vzeli srebrno medaljo, če bi vam jo ponudili? Nemudoma, prav gotovo. A moram priznati, da sem bil po razpletu finala razočaran. Zavedal sem se, kako blizu naslova svetovnega prvaka sem bil. Toda prva medalja za moški judo na svetovnih prvenstvih je vendarle neverjeten uspeh. V Riu ste bili v ozadju, saj ste izpadli že v uvodnem krogu proti Srbu Kukolju. Toda on je letos postal evropski prvak. Je judo krut, ker ne poznamo moči tekmecev? Na olimpijskih igrah sem dejansko ostal v senci zaradi takojšnega poraza. A že uvrstitev na igre je velik uspeh. Po novih pravilih se nanje lahko prebije zgolj 18 tekmovalcev v določeni kategoriji. To bi morali upoštevati. Delovali ste izvrstno telesno pripravljeni. Saj sem bil že na letošnjem evropskem prvenstvu, kjer sem takoj izpadel. V Varšavi se je porodil velik dvom. Spraševal sem se, ali sem sploh lahko še bolje pripravljen. Po prepričevanju trenerjev sem se odločil, da še bolj odločno pristopim vadbi. Na treningih sem dodal še kanček truda. Za medaljo sem iztisnil vse iz sebe. DEAN ŠUSTER, foto: IJF NA KRATKO Grmova na sedmem mestu Celje: Drsalni klub Celje je gostil mednarodno tekmovanje Slovenia Open. Nastopili so drsalci in drsalke, ki se pripravljajo na zimske olimpijske igre v Pjongčangu. 26-le-tna Celjanka Daša Grm je osvojila sedmo mesto. Med nedeljskimi prostimi programi so organizatorji zabeležili rekordno število gledalcev. Kljubovali odličnim Rogaška Slatina: Slatinčani so na mednarodnem turnirju osvojili drugo mesto. Po izjemnem preobratu so v polfinalu premagali zagrebško Cedevito s 77:72 (Nikolič, Batur 19). V finalu so s 84:82 izgubili s turškim Gaziantepom (Batur, Šantelj 17, Fon 15), a kljub temu zadovoljili trenerja Damjana Novakoviča. Tekmeci Zlatoroga in Tajfuna Dunaj: V avstrijski prestolnici so opravili žreb skupin v regionalnem košarkarskem pokalu Alpe Jadran. Laški Zlatorog bo igral v skupini A; v njej so še Praga, slovaška Pri-evidza in Hallmann Vienna. Tekmeci šentjurskega Tajfuna v skupini B pa so češki Dečin, Komarno iz Slovaške in madžarski Körmend. Šampion dobro štartal Celje: Po treh krogih v 3. slovenski nogometni ligi sever sta na vrhu lestvice celjski Šampion in Dravograd s po sedmimi točkami. Celjani so v Šmarju pri Jelšah zmagali s 7:0, tri gole je dal Jetmir Torra, Dravinja je peta, v sosedskem derbiju se je z Zrečami razšla z 1:1. Vodstvu prvoligaša Celja še ni uspelo predstaviti novega trenerja Dušana Kosiča. (DŠ) ŠPORT 19 Na Starem gradu so žreb izpeljali (z leve) Milan Rajtmajer, predsednik HZS Matjaž Rakovec, član strokovnega sveta HZS Bogdan Jakopič in Julija Blazinšek. Turnir slovenskega pokala za hokejiste bo od danes do nedelje v Celju. V ponedeljek je Hokejska zveza Slovenije na Starem gradu opravila žreb parov. Gostitelji turnirja, hokejisti Celja, se bodo drevi (20.00) pomerili s Slavijo. Morda bo v pokalu več sreče z Založani. Lani in predlani je v boju za tretje mesto v državnem prvenstvu ni bilo. Tudi Ogrizek Razplet je v imenitnem okolju komentiral predsednik HK ECE Celje Milan Rajtmajer, ki je iz steklene krogle najprej izvlekel listič z imenom svojega kluba: »Ponosni smo, da nam je zveza zaupala organizacijo turnirja. Gre za velik zalogaj, danes in jutri bo v Celju osem klubov. S Slavijo pričakujem težko, hudo borbo. Oboji smo vadili približno mesec dni in imamo nekaj sprememb v ekipah. Možnosti za preboj v polfinale so 50-50.« Še vedno je vesel dejstva, da bodo v celjskem napadu zno- va igrali (oziroma še naprej) Tim Ograjenšek, Nejc Kaste-lic in Aljaž Ogrizek. Magnet za gledalce Glavno nalogo je vodstvo kluba vendarle opravilo, ko je v nadaljevanje sodelovanja prepričalo »liderje« ekipe Da- vorja Rakanoviča, Žigo Gra-huta in Roka Lebra. Kapetan Grahut je dejal: »Kaže, da nam je Slavija usojena. Lahko se ji maščujemo za poraz v končnici državnega prvenstva. Je magnet za gledalce, vse tekme so bile zanimive na takšen ali drugačen način. Upam, da nam bo v leto- šnjem državnem prvenstvu končno uspelo osvojiti tako želeno tretje mesto. V mednarodni ligi se bomo skušali povzpeti na vrh, čeprav se je beograjska Crvena zvezda zelo okrepila.« Njegov brat Nik je član Olimpije, a bo z dvojno registracijo igral tudi za Celje. Žiga Grahut: »Vse naše tekme s Slavijo so bile zanimive na takšen ali drugačen način.« Rojšek optimističen Pokalni turnir bo danes odprl gorenjski derbi med Triglavom in Bledom (16.30). Jutri se bosta med seboj pomerili jeseniški ekipi, Sij Acroni in Mladi Jesenice, ter Maribor in Olimpija, Celjani bi v primeru zmage proti Slaviji nato v soboto v polfinalu igrali z Jeseničani. »Razplet prve uradne tekme v sezoni je negotov. Mi sicer ne razmišljamo o ničemer drugem kot o zmagi. Menim da bo današnji obračun drugačen od zadnjega, ki je bil prav tako v Celju,« je povedal trener Rok Rojšek, ki je dobil informacije, da so se Slaviji pridružili mladi igralci iz Olimpije in Jesenic. »Mi smo nekaj izgubili, obenem pa se nam igralci vračajo v zadnjih dneh. Moramo biti optimisti,« je zaključil Roj-šek. Med zadnjim obračunom Celja in Slavije so pele pesti. Polfinalni tekmi bosta v soboto ob 16.30 in 20.00, sklepno dejanje, v katerem gre pričakovati Jeseničane in Ljubljančane, pa bo v nedeljo ob 18.00. Proti 70-letnici Kroglice sta vlekla nadebudna hokejista Timi in Julija. Blazinškova je že pomemben člen v celjski ženski ekipi. Njen trener je Matjaž Zupanc, v državnem prvenstvu se bo merila z Olimpijo in Triglavom. Večina idej in pobud prihaja iz glav predsednika Rajtmajerja in podpredsednika Vida Valenčaka, od gostiteljstva prijateljske tekme med Slovenijo in Madžarsko, ki je bilo odlično izpeljano, do organizacije pokalnega turnirja, obuditve ženske ekipe ... Zbrali so ekipo fantov do 16 let, zdaj manjka le še »osemnajstka«. Člansko moštvo bodo dopolnili še z enim ali dvema branilcema. Bliža se proslava ob 70. obletnici igranja hokeja v Celju. Zbiranje in urejanje materialov za priložnostno knjižico so zaupali Borutu Batagelju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rosno mlad Filip Pirc Kolar želi uspeti v boksu Mlad celjski športnik Filip Pirc Kolar, učenec devetega razreda Osnovne šole Lava, je boks začel vaditi pred približno tremi leti. Tedaj je njegov oče Boštjan Pirc odpeljal prijatelja, dva metra visokega Vahidina Mehme-dovića, na Ptuj k trenerju Ivanu Pučku starejšemu. Kmalu je Filip izrazil željo, da bi poskusil z boksanjem. Po nekaj mesecih vadbe ga je Pučko pohvalil in dodal, da zelo dobro razume osnovne zahteve boksa. Priznal je, da gre za zelo obetavnega fanta. Dva meseca je Filip vadil dvakrat ali trikrat na teden, nato je hotel na trening vsak dan. Želja se mu je uresničila in že poltretje leto se poti v telovadnici in ringu prav vsak dan. Boks je vzljubil v popolnosti in zdaj ga kaj drugega bolj malo zanima. Tekmuje za svoj matični klub, Boks klub Ring Ptuj. Doslej je imel že pet borb. Štirikrat je zmagal, dvakrat s »knock-outom«. Edini poraz je doživel po sporni sodniški odločitvi (1:2), ko je bil njegov nasprotnik tri leta starejši in pet kilogramov težji. Filip ima trenutno 88 kilogramov. September bo posvečen pripravam na evropsko kadetsko prvenstvo 2018. Na mednarodni sceni želita trenerja Ivan Pučko in Ivan Puč-ko mlajši preveriti kakovost 14-letnega Filipa. Uvideli so, da precej izstopa v svoji generaciji na Ptuju. Oče se je odločil, da bosta obiskala profesionalni kamp v ZDA, in sicer v Big Bear Laku v Kaliforniji. V njem vadi eden najboljših trenutno aktivnih boksarjev, tudi Filipov idol, Genadij Genadijevič Golov-kin (GGG), »zver iz Kazah-stana«. »Z nama je odpotoval nekdanji jugoslovanski repre-zentant v judu Jaka Oštir, s katerim že dlje časa poslovno in športno sodelujeva. On je pravzaprav predlagal odhod v ZDA. Osmega avgusta smo v Big Bear Lakeu, ki leži na 2.058 metrih nadmorske višine, vzpostavili stik z Abelom Sanchezom, odličnim trenerjem, Mehičanom, pod čigar okriljem je vadilo že petnajst svetovnih prvakov,« pravi Boštjan Pirc. Najprej je zavrnil prošnjo, da bi testiral Filipa. Nato jih je napotil k mene-džerju Tomu Loeflerrju. Ta Celje še vedno zakon v Velenju Uvodna uradna obračuna v novi sezoni so rokometaši Celja Pivovarne Laško opravili z odliko. V prvem krogu mednarodne regionalne lige so v slovenskem derbiju v Rdeči dvorani ugnali Gorenje s 25:22. »Branč je car za nas ...« je dejal eden izmed otožnih domačih gledalcev. Florijani so dolgo vzklikali trenerju Celja Branku Tamšetu. Odbil je vse nizke in manj nizke udarce iz nasprotnega tabora. Srečanje je minilo v znamenju odličnih obramb, med napadalci je izstopal odločni levičar Žiga Mlakar, ki je »zabil« kar osem golov, skoraj tretjino svoje ekipe. »Pivovarji« so nato odpotovali še v Slovenj Gradec in osvojili prvo lovoriko v novi sezoni. Slovenski superpokal jim je pripadel že šestič. Mariborski Branik jim je povzročil nekaj preglavic (6:10), a ko so v drugem polčasu prišle njihove minute, dvomov o zmagovalcu ni bilo. Končni izid je bil 32:15. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA jim je ustregel. »Sanchez je po testiranju dejal, da v svoji tridesetletni profesionalni karieri še ni videl takšnega boksarja pri 14 letih. Z Loefller-jem imamo dogovorjeno, da ga obiščemo v drugi polovici tega meseca v Nemčiji.« Filip je visok 178 centimetrov. Že zgodaj je vzljubil igre z žogo in še vedno se zelo dobro znajde v njih na šolskih tekmovanjih, posebej v košarki in odbojki. Ima zelo visoke cilje. Omenja celo osvojitev medalje na olimpijskih igrah leta 2024, želi uspeti tudi v profesionalnem boksu. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA osebni arhiv Filip Pirc Kolar se je fotografiral z Abelom Sanchezom. V soboto bo pred picerijo Oliva v Celju boksarski turnir Pokal Medilip Sankaku 2017. Pripravil ga bo Boks klub Medilip Sankaku Celje v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije. Predstavili se bodo člani celjskega kluba, nastopili bodo še nekateri najboljši slovenski boksarji in tujci. Borbe se bodo začele ob 17. uri, ogled bo brezplačen. Popravek V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in izgubila se je vejica. Pravilno se stavek tako glasi: »V celjskem taboru se spremembe vrstijo, od novega grba kluba, rožnatih dresov za tekme na gostovanjih, v televizijski reklami silno (sramotno) podrejene vloge, izposojenih igralcev na ključnih mestih, ki jih bodo vzgajali za druge .« 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Velika bolečina je v naših srcih. Tiho si odšla, naša najdražja in nenadomestljiva mamica, partnerka, hči, sestra in vnukinja ANDREJA DOBROTINŠEK Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, sostanovalcem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti. Prisrčna hvala za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številne sveče, ki jih bomo prižigali v spomin nate, ljuba Andreja. Tvoji najdražji p Kogar imaš rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 89. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ata, opi FRANCI KVAS iz Medloga 24, Celje (21. 1. 1929 - 27. 8. 2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje in tolažbo, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep obred, govornici za ganljive poslovilne besede in pevcem za prelepo petje. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Elvira in Melanija z družinama 1663 Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Bolečine več ne trpiš, zdaj v tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA V večnost je odšel dragi brat in stric RUDI LAVRIHA iz Škarnic 13, Dobje pri Planini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Žalujka, gospodu Petru Frecetu za govor in odigrano žalostinko ter gospodu župniku Janezu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi 1659 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM PANDO 4 x 4, registrirano in vozno, prodam. Telefon 041 518-195. 1621 CORSO, letnik 2007, registrirano, prevoženih 55.000 km, prodam. Telefon 040 373-687. 1697 STROJI PRODAM PRODAM VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 041 807-853. 1690 LESENO mizarsko delovno mizo, »hobl-pank«, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 447-723. 1689 »tra vedeževanje in astrologija 090 77 77 41 M , Ji omrežja Teiemacn" ceno I* drugi 2,19 €/min, iz omrežja Telemacfi'^eno iz drugih omrely Psaznega besedičenja ne maram nikjer« Ob prazniku Občine Podčetrtek z županom Petrom Misjo Župan Podčetrtka svojo funkcijo opravlja nepoklicno. Tako ostaja v Slovenskih železnicah zaposlen kot inštruktor strojevodij, aktiven je v sindikatu, čas noj de za gasilce, športne aktivnosti ter tisoč: in eno protokolarni prireditev. Od letd 2010 je tudi predsednik Turistične zveze Stovenije. Na dosežke svoje občine je odkrito po-nosen.Da je ea razcvet kraja precej zaslužen tudi sam, mu ne oporekajo niti svetniki neti občani.Peter Misjaje need redkimi župani, ki se ne pritožujejo, ampak se znajo odkrito pohvaliti, da jim gre v občini izvrstno. »To nenazadnje dokazujejo tudi številna priznanj a,« poa-vi župan. »V začetku leta smo dobili ziati kamen kot razvojna najbolj arodorna občiaa. Sledilo je tudi zlat opriznanje zelene destinacije. Kar zadeva našo občina, sam gre res dobro, o Oo ne pomeni, da nisem glasen kritik vladne1 politike, ko girt za financiranje občin. N er pravim, da vlada ni naredila marsiknj dobrega, adialog z lokalnimi sktpnosimi je njena šibka ločka. Naša občina se je znašla tako, da smo ob pravem ttenutku maksimalko izkoristili evropska scedstva. Velika prednoot jttadi, da za lastno delovanje porabimo Se sto tisoč evrov. To je bistveno manj dot o kateri psimerljiai bližnji občini,« razlaga Peter Misja. Kako pomembno je, da ima župan vizijo in da zna videti tudi čez luknje na cesti? Vsekakor mora videti tudi luknje na cesti. Za vse drugo pa je vizijo lažje imeti, če si kje bil in po svetu kaj delal. Vedno sem pripravljen slediti dobrim zgledom in prisluhniti pametnim predlogom. Moja prednost je tudi, da sem že leta vpet v številne državne organizacije in projekte, kjer srečujem ljudi s širokim znanjem in z zanimivim razmišljanjem. Mislim tudi, da sva bila za Podčetrtek srečna kombinacija s takratnim direktorjem Term Olimia Zdrav-kom Počivalškom. V nekaj letih sva dokazala, kaj je z vizijo in voljo mogoče narediti. Veljate za zelo odločnega človeka. Seje občinskega sveta so pri vas končane v rekordnem času. Kako lovite zlato sredino med učinkovitostjo in avtokracijo? Temu se reče vodenje. Na podoben način vodim tudi seje turistične zveze. Tam so se? seje včasih vlzkle v nedogled, zdaj so dolge nekaj deset minul;. Skrivnost je v dobro pripravljenem gradivu in udeležencih, Id st na sijo pripravijo. Ries pa ne1 dovolim praznega besedičonja. Kadaa pridt do Oega, je razprave v Župan Peter Misja: »Naša velika prednost je, da za lastno delovanje porabimo li sto tisvč evrov. Te je bistveno manj kot v kateri primerljivi bližnji občini.« skladu s pravilniki pač treba omejiti. V našem občinskem svetu mi tega na srečo ni treba. Svetniki so večinoma visoko izobraženi in razgledani posamezniki, Iii si prizadevajo za skupno dobro. Ob tem skrbimo tudi za prijateljsko in družabno noto, na čast slavljencem v posomeznem mesecu se po aoaki seji dobimo na kozarčku in prigrizku. Sejnine,ko so žre1 tako zelr niz- ke, tako vsi vložimo nazaj v »timbilding«. Ob najinem lanskem po-govoau ste dejali, da imate pred seboj še tri velike prz-jekte - železniško povezavo do Zagaeba, Vonarsko jezero in grad Podčetrtek. Kar se jezera tiče, verja-mema da se? bodo dela k ab-novo zapornice, ki za našo občino predstavlja poplavno varnost, začela zelo kmalu. V dveh ali treh letih bi se tu že lahko kaj videlo. Ponovna vzpostavitev Vonarskega jezera bi pomenila turistični razcvet širšega območja za zelo dolgo obdobje. O železniški potezavi glede na odpzta mejna vprašanja i Hirvaško trenutno nima smisla govnriti.Grad pa je mota največja skrb. To jesen bo občina resno ukrepala, ker se bo ta izjemen kulturni spomenik sioer s kaščo vred porušil. Izvedli bomo nujna zaščitna dela, potem pa bomo za otgdoorno lastništvo po skrbeli tudi s pravnimi aradstvi. Precej aktivni ste; tudi na družabnem omrežju. Vat kakšni neprijetni komentarji jezrjo? Ne,ker j ill ne spremljam. Ptvsem jasno mi je, dajih pišejo ljudje, ki o naši občini ne vedo pravvaliko. Ča človek vstane z levo nogo, se mora aač nad nekom znesti. To lahko naredi tudi z žolčnim komentarjem na družabnem omrežju. Na vse in vsakogar jezni ljudje pa ne bodo rešilt Slevenije. Verjamem, da bomo tisti, ki smo v vlogi, da moramo nekaj rešiti, to tudi znali storiti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Za šport poleti tn pozimi Plaketa eni prvi turističnih kmetij v Obsotelj u Občina temelji na turizmu in to se vsako leto občuti tudi pri nagradah Sn priznanjih. Letos so svetniki plaketo občine namenili podjetju Amon iz Olrmja, ki velja za eno prvih turističnih kmetij v kraju, danes pa se uvršča med najbolj kakovostne ponudnike v regiji. Priznanji bosta na jutrišnji slavnostni seji prejela Veronika Kajba iz Golobmjaka in Jože Filipančič iz Brezovca. Denarno nagrado bo prejela Krajevna orgtnizacija Rdečega križa Polje ob Sotli. Priznanje župana bo prejel dolgoletni župan oziroma načelnik sosednje občine Zagorska Sela Željko Kodrnja. StO Prejšnji konec tedna so v Pristavi pri Mestänju slovesno odprli prenovljen pomožni objekt v športnem parku. Zdaj bodo uporabnikom na voljo nove garderobe, kopalnica in skupno prostor s kuhinjo. Morda bodo že to zimo tudi v Pristavi postavili celo drsališče. Občinski svet je na zadnji seji namoeč poCrdil odločrtev, da bo občina kupila moaiažno zimsko drsališče. »Enomesečni najem drsališča stane toliko, da se nam naložba ob nakupu sistema že v tteh mesecih izplač a,ss je govedal oupan Peter Misja. Za drsališče bodo namenili 55 tisoč evrov. Lani so na obnovljenem igrišču v Podčetrtku namreč pevič postavili drsališče, ki je bilo v decembru zolo dobro obiskano. Vprihodnje ga bodo lahko pootavili na raolična meata. V Pristovi sta paleg župana trak v športnem parku slovtono paerezala ša ravnateljica OŠ Podčotrtek: Sonja Švajger in jeredsednik tamkajšnjega športnoga društva Martin Her-cl. Sledil je tradicionalni nogomitni leurnir, kjer so se za pokal KS Pristava pri Meatinju pomerili tako mladina kot veterani. Pri prvih je zmagala ekipa Sv. Eme, na drugo mesto so se uvrstili športniki iz Jerčine, tretji so bili gostitelji iz Pristave. StO om naravna mila • darila • spominki natural soaps - gifts • souvenirs d ore ja, Sanja Počivalšek s.p. Cesta na grad 15 3254 Podčetrtek e: sanja.pocivalsek@gmail.com gsm: +386 (0)31 607 775 fb: OM - telo duša dom NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Tudi astronomi se obmetavajo milijoni in milijardami z Na Jelenovem grebenu v Olimju odslej tudi planetarij »A na srečo s kilometri, ne z evri,« o obmetavanju z velikimi številkami pojasni ljubiteljski astronom Sebastjan Jakša. Če bi bilo sonce krogla s premerom enega metra, bi bila Zemlja drobna kroglica 108 metrov stran. Do Jupitra bi bilo kilometer, do Neptuna štiri kilometre, do najbližje zvezde Proksime Kentavre pa kar 29 tisoč kilometrov. To so razsežnosti enega samega osončja med 250 milijardami zvezd v naši galaksiji. Rimska cesta je samo ena med njimi. Galaksij bi lahko bilo v vesolju tudi do dva tisoč milijard. Tej brezmejnosti zvezdnega neba se je na poseben način mogoče približati prav v planetariju. Sebastjan se ozira v zvezde, že odkar ve zase. Že v vrtcu se je navdušil, zdaj pa se z astronomijo ukvarja že štirideset let. Zadnjih šest se z njo tudi preživlja. Planetarij, ki ga je njegovo podjetje Odiseja postavilo v Olimju, je že tretji. Z dvema mobilnima že več let gostujejo po vsej Sloveniji, najpogosteje v vrtcih in šolah. Planetarij na Jelenovem grebenu pod kovinsko konstrukcijo skriva sodobno tehnologijo, ki omogoča realističen pogled v nebo, projekcijo prilagojenih filmov na 360-stopinjski kupoli, kar daje občutek tridimenzionalnega poleta v vesolje. Sebastjan zna navdušiti tudi s podatki, z zgodbami in s prikazi, kar učiteljem v šoli brez takšne tehnologije uspe le redko. »Obisk planetarija je primeren za otroke od štirih let, navzgor starost seveda ni omejena. Program imamo prilagojen za različne starosti, a ker imamo največkrat mešane skupine, poskrbimo, da je v tisti urici pod kupolo za vsakogar nekaj. Verjemite, da nikomur ni dolgčas.« Od začetka julija je planetarij obiskalo že nekaj tisoč ljudi. Marsikdo misli, da je Zemlja ravna Da je Jakša planetarij postavil prav na Jelenovem grebenu, ni naključje. »Z družino Ježovnik se poznamo že dolgo. Tudi jaz sem kot otrok sem hodil gledat jelene. Turistična zgodba celotne vasi me je prevzela šele kasneje. Vsak v tem kraju se ukvarja z nečim, kar gradi skupno zgodbo o uspehu. Vesel sem bil, ko sem bil povabljen, da njen del postanem tudi sam.« Za šolske skupine je Olimje postalo še privlačnejša točka za zaključne ekskurzije in izlete. Kot pravi sogovornik, je obisk planeta-rija za otroke poučno in nepozabno doživetje. »Ljudje smo od nekdaj povezani z vesoljem. Dandanes morda manj kot kadarkoli v zgodovini. Malokdo na primer ve, zakaj imamo 365 dni v letu, zakaj je dvanajst mesecev in sedem dni v tednu. Presenetilo me je, ko sem ugotovil, da imajo osnovnošolski otroci občutek, da so bili ljudje pred dvesto leti še v jamah. V resnici pa so že stari Grki znali izračunati obseg Zemlje, iz tega so sklepali, kako velika in kako oddaljena je Luna. Danes pa je na svetu vedno več ljudi, ki mislijo, da je Zemlja ravna ...« Na vzhodu sonce vzide le dvakrat letno Odrasli v planetarij običajno vstopijo zaradi svojih otrok. Zvezdno nebo jih prevzame, kot da ga prvič zares vidijo. Veste, kje vzhaja sonce? Najbolj očiten odgovor -na vzhodu - je pravilen samo dvakrat letno. Zakaj je tako? In zakaj je zvezda Severnica tako pomembna? Niti slučajno ni najsvetlejša na nebu. Kar 47 zvezd je svetlejših, a samo ona ostaja vedno na svojem mestu in kaže pot na sever. In to še zdaleč ni edina koristna stvar, ki nam jo pokaže ta legendarna zvezda. Zato je dobro vedeti, v katero smer moramo položiti pet razdalj stranice Velikega voza, da jo najdemo. Človeštvo vanjo zre že od nekdaj, le sodoben človek tako redko povzdigne pogled v nebo. Nič čudnega, tako ali tako smo postali gluhi in slepi še za marsikaj drugega, kar nam naš planet razlaga in sporoča. Sebastjan Jakša se s sodelavci trudi, da bi lepoto vesolja nepoznavalski javnosti ponovno približal. Vsaj enkrat na mesec na ploščad postavijo tudi teleskope. Obiskovalcem pokažejo, kaj vse je ob določenem času mogoče videti in kako z občutljivo opremo ravnati. Vesoljska tekma se nadaljuje Morda so zvezde ljudem še najbližje v horoskopu. Čeprav astrologija in astronomija nimata ravno veliko skupnega. A zodiakalna znamenja vseeno najdemo na nebu. Prav tako kot številna druga ozvezdja, ki z najlepšimi grškimi bajkami že tisočletja kraljujejo na nebesnem svodu. Še preden astrofizika odgrne zastor v svet nepredstavljivih razdalj, kemijskih elementov in zelo zapletenih izračunov, ozvezdja ponujajo romantičen pogled v pravljično nebo. Tako kot se ljudje od nekdaj želijo zapisati v nebo, že od nekdaj hrepenijo, da bi premagali silo težnosti. »Prve rakete so izumili že Kitajci in to pred devetsto leti. Resda niso bile namenjene ravno vesoljski tehnologiji, a princip je bil enak.« Z vesoljsko tekmo med ZDA in Sovjetsko zvezo v 60. letih prejšnjega stoletja pa je šlo zares. Prvi satelit so izstrelili Sovjeti, mesec kasneje so v vesolje poslali prvo živo bitje, psičko Lajko. Jurij Gagarin se je leta 1961 - z veliko sreče sicer - vrnil na Zemljo kot prvi človek v vesolju. Štiri leta kasneje je Aleksej Leonov opravil prvi vesoljski sprehod. Prve človekove stopinje na Luni iz leta 1969 pa so tako ali tako eden največjih človeških spomenikov. »Nov polet na Luno Američani načrtujejo že kmalu. Pohiteti morajo, ker jih bodo sicer prehiteli Kitajci. Luna je namreč zelo bogata z naravnimi viri. Ti so v teoriji last človeštva, v praksi pa vemo, kako stvari delujejo. Bodo v lasti tistega, ki jih bo prvi dosegel in uporabil.« In kako naš gostitelj vidi vsakdanjost medijskih poročil, potem ko spusti pogled iz brezmejnosti vesolja spet na tla? »Po pravici povedano jih sploh ne spremljam. Nenazadnje so še najbolj podobna navadni mehiški nadaljevanki.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Vstop v planetarij je med tednom mogoč popoldne, ob koncih tedna pa od 11. do 20. ure. Vstopnina za otroke je pet evrov, za odrasle osem. Na ogled je šest različnih filmov in tako je vsak ponoven obisk nekaj posebnega. »Statistično je nemogoče, da smo v vesolju sami. Že v naši galaksiji je 250 milijard zvezd in večina ima svoje planete. Da med bilijoni planetov ne bi bilo nobenega, kjer bi se razvilo življenje, je malo verjetno. Sicer pa smo ljudje sestavljeni iz povsem enakih snovi kot zvezde in vse drugo, kar obstaja v vesolju.« Papirnica paradni, a ne edini vlečni konj razvoja Intervju z županom Tomažem Režunom ob prazniku Občine Radeče »Ocenjujem, da je stanje v občini dobro. A daleč od tega, da sem povsem zadovoljen, ker se vselej da narediti še kaj več. Vendar vse naložbe uresničujemo po načrtih, kot je bilo zastavljeno v proračunu,« je ob prazniku Občine Radeče povedal župan Tomaž Režun. Kot je še dodal, so v minulem letu uredili fitnes na prostem ob Savi, ki z učno potjo Savus predstavlja lepo urejeno vstopno točko v mesto, zamenjali streho na osnovni šoli in posodobili sanitarije, obnovili kar nekaj odsekov cest in mrliško vežico ter kupili nov gasilski avto. Pri tem so v občini prisotne tudi manj vesele stvari, kot je bilo dogajanje v zdravstvenem domu. Ko sem se pred časom sprehajal po središču Radeč in opazil prazne poslovne prostore in stavbe, ki jih je načel zob časa in ki kar kličejo po obnovi, sem dobil občutek, da so še vedno opazne posledice krize in stečaja Papirnice Radeče kot nekoč glavnega generatorja razvoja kraja. Posledice so zagotovo še vidne, tudi v slabšem soci- Župan Tomaž Režun je zadovoljen z doseženim v občini v času od lanskega do letošnjega občinskega praznika. alnem stanju nekaterih prebivalcev, vendar se razmere izboljšujejo. Ob stečaju papirnice smo imeli v občini 25-odstotno brezposelnost, zdaj je približno desetod-stotna. Kar je predvsem rezultat oživitve proizvodnje v papirnici, ob gospodarski rasti je nekaj novih delovnih mest tudi drugje. Za stanje stavb in poslovnih prosto- rov je res kriva tudi kriza, deloma tudi neurejeno lastništvo. Na katerem področju vidite strateške možnosti razvoja občine? Ali še vedno temelji na papirnici? Družba Radeče papir Nova je seveda neke vrste paradni konj, a daleč od tega, da bi lahko vse slonelo le na njenem hrbtu. Zato je zelo pomembno, da odpiramo možnosti mladim prodornim ljudem, da začnejo uresničevati svoje ideje v start up podjetjih. Tudi na tem področju smo naredili korak naprej, saj smo v proračunu predvideli namenska sredstva za zagonska podjetja (razpis bo objavljen jeseni). Vsekakor je naš strateški adut predvsem turizem: tradicija splavarjenja, ribolova in možnosti, ki jih ponuja reka Sava. Ob njej želimo v prihodnjih letih z evropskimi sredstvi urediti tudi ribiško vas s prenočitvenimi zmogljivostmi. Ali se tudi dogaja, da mladi, ker morda čutijo brezperspektivnost, zapuščajo Radeče? Glede tega ni pri nas prav nič drugače kot v drugih podobnih občinah. Žal mladi odhajajo tudi iz našega okolja. Da bi ostali, je seveda predpogoj služba. Smo precej oddaljeni od avtocestnega križa, cestne povezave do Radeč so slabe, kar je zagotovo razvojni minus za nas. Država sicer obljublja, da bo v prihodnjih letih prišlo do posodobitve cest. V občini si zelo prizadevamo, da bi našli prave rešitve za mlade. Najti pa je mogoče tudi svetle primere, ko mladi po fakulteti dobijo službo in se v Radeče preseli tudi kakšna mlada družina. Ali se z zamenjavo vodstva zdravstvenega doma tej ustanovi in tudi mestu obetajo bolj mirni časi? Potem ko je že minilo nekaj časa od menjave prejšnje direktorice, ocenjujem, da se že kažejo pozitivne spremembe. Seveda daleč od tega, da bi si zatiskal oči in da bi trdil, da so že vse težave rešene. Nova vršilka dolžnosti direktorice Vladimira Tomšič obvlada posel in verjamem, da bomo dosegli enega ključnih ciljev ter popolnili zasedbo stalnih zdravnikov v zdravstvenem domu v zadovoljstvo občanov. ROBERT GORJANC Evropski projekti za domačine in turiste Po črpanju sredstev iz programa Leader občina uspešna tudi pri programu CLLD V Občini Radeče so z različnimi evropskimi projekti prišli do pomembnih pridobitev za lokalno skupnost. Med drugim so s sredstvi iz evropskega programa Leader v prejšnji finančni perspektivi uredili učno pot Savus. V novi perspektivi računajo na izvedbo treh projektov iz tako imenovanega programa CLLD - Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ta je podprt s sredstvi iz treh evropskih skladov - za razvoj podeželja, regionalni razvoj ter za pomorstvo in ribištvo. Prvi projekt, ki ga v občini nameravajo uresničiti iz tega programa, je obujanje spomina na nekdanjo gozdno železnico na območju Jagnjenice. »Gre za predstavitev pomena gozdne železnice in črpanja lesne mase, ki jo imamo na velikem območju gozdnega kompleksa Jatna. Cilj tega izobraževalnega in turističnega projekta je na enem mestu, torej v prostorih nekdanje šole, vsebinsko povezati kulturnozgodovinske vidike gozdne železnice z aktualnim dogajanjem in današnjimi pristopi pri upravljanju naravnih virov,« pravi Marija Imperl, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra (KTRC) Radeče. Drugi projekt je zasnovan na koncu učne poti Savus, in sicer ob ribiškem domu na območju bajerja, ki sicer služi kot tehničnih objekt za uravnavanje gladine Save ob visokih vodah. Tam sta predvidena v nadaljevanju učne poti Savus ureditev dodatnih možnosti za ribolov in središča za spoznavanje pomena voda. »Na tem območju je tudi manjši gozd s pestro živalsko strukturo, predvsem z raznovrstnimi pticami. Ornitologi menijo, da je to odlična priložnost za fotografiranje, opazovanje in gojenje ptic.« Tretji projekt iz programa CLLD zadeva nadgradnjo radeške tržnice, ki je v preteklosti v sklopu regijskega projekta Posavska špajca sicer že bila posodobljena. S tem projektom je na tržnici predvidena tudi namestitev nove opreme, hladilnih omar in pultov, miz ter druge opreme za kakovostno ponudbo mesnih in drugih izdelkov. »Namen tega projekta je tudi priprava izobraževalnih delavnic o zdravi prehrani in pomenu kratkih prehrambenih verig.« Ocenjena vrednost vseh projektov je približno milijon evrov. Projekte je že odobrila Lokalna akcijska skupina Posavje, ki je v regiji nosilka izvedbe cLLD-pro-gramov. Končno besedo bo imelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Glede na ugodno predhodno oceno komisije gospodarskega ministrstva v občini Radeče pričakujejo odobritev vseh treh projektov. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA S projektom ureditve območja ob ribiškem domu bo učna pot Savus dobila svoje nadaljevanje. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Radeški bazen je dobro obiskan vso kopalno sezono. Marija Imperl, direktorica KTRC Radeče Zmaga poletja - domač »požarni« bazen V arhitekturni posebnosti uživajo vse generacije prebivalcev Radeč Potem ko so bili letos v katerem od večjih krajev, kot so na primer Slovenske Konjice, prikrajšani za sprostitev v domačem bazenu, so se v Radečah tudi to poletje lahko predajali vodnim užitkom. Bazen je sicer prava arhitekturna posebnost, saj leži na hribu in je umeščen v naselje stanovanjskih hiš. »Radeški bazen je res radeški, kar pomeni, da so ga občani vzeli za svojega že pred mnogimi leti. Sem prihajajo vsi, od najmlajših do najstarejših kopalcev, vsak najde svoj čas v dnevu, ki mu najbolj ustreza, tako da je bazen vsak dan celo kopalno sezono poln,« je ob našem obisku povedala Marija Imperl, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC), ki upravlja kopališče, katerega lastnica je občina. V kopalni sezoni je bil bazen odprt od sredine junija do konca avgusta, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. Do 21. ure je bil namenjen tudi športno-rekreacijskemu pla- Enako kot pri velikih »Ne glede na to, da je naš bazen relativno majhen, moramo izpolnjevati vse predpise, ki so predvideni tudi za največja kopališča. Kar pomeni, da moramo poskrbeti za zagotavljanje kakovosti bazenske vode, varnost kopalcev ter pripravo bazena. Zato imamo v KTRC zaposlena reševalca iz vode in kopališkega mojstra, pomagamo pa si tudi z zunanjim sodelavcem in s prostovoljci,« je pojasnila Marija Imperl, direktorica KTRC. Na srečo doslej na bazenu v Radečah še niso zabeležili primera utopitve ali hujših poškodb, bile pa so manjše, predvsem pri otrocih, kar je za razposajenost v teh letih tudi običajno in glede tega tudi radeški bazen v primerjavi z ostalim ne izstopa. Za vsak primer imajo na bazenu tudi defibrilator, ki ga na srečo še ni bilo treba uporabiti. vanju, dvakrat na teden pa je bilo na voljo tudi nočno kopanje od devetih do enajstih zvečer. »To je bilo posebej zanimivo in mikavno, ko so se prižgale podvodne luči in je imela voda s slikovitimi nočnimi odtenki še dodaten čar,« je vodne užitke v Radečah opisovala Imperlova. Sončni kolektorji za prijetno temperaturo vode Možnost kopanja v bazenu je seveda precej odvisna od vremena, ki je tudi v poletnih mesecih postalo zelo muhasto, vendar je bila voda ogrevana in primerno topla vso kopalno sezono. Na radeškem bazenu jo ogrevajo s pomočjo sončnih kolektorjev, ki so nameščeni na strehi stavbe. Občinska naložba v to pridobitev je bila po svoje nujna, saj gre za pretočni bazen, nad katerim je izvir vode, iz katerega v bazen dnevno priteka sveža, a tudi precej hladna voda. Sončni kolektorji tako zagotavljajo stalno temperaturo nad 25 stopinj Celzija. Kopalna voda v radeškem bazenu ni samo prijetno to- pla, marveč tudi čista in neoporečna, saj ustreza vsem zahtevanim zdravstvenim in sanitarnim kriterijem. Kar je bilo tudi vsakih štirinajst dni potrjeno ob odvzemu vzorcev, ki jih je analizirala pristojna zdravstvena ustanova. »Glede na to, da je oprema bazena že častitljivo stara in da kljub temu uspevamo zagotavljati dobro vzdrževanje in izpolnjevati zahtevne sanitarne predpise, smo lahko upravičeno zadovoljni,« je še poudarila Marija Imperl. Bazen kot del zaščitene kulturne dediščine Bazen v Radečah je star že 60 let. Kako je nastal, je tudi zelo zanimiva zgodba. Takratno vodstvo radeške papirnice, ki je financirala projekt, in domačini, ki so pomagali s prostovoljnim delom, so se za gradnjo bazena odločili iz dveh razlogov: da bi papirnica pridobila požarno vodo, če bi tovarno zajel ogenj, mesto pa bi dobilo bazen za kopanje in športno-rekreacijsko plavanje. Bazen v Radečah je Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani uvrstila na seznam pomembnih pomnikov kulturne dediščine, zato je spomeniško zaščiten. Imenitno podobo bazenu sta vdihnila arhitekta Franc Cacak, ki je izrisal načrt, in krajinska arhitektka Juta Krulc, ki je zasnovala posrečeno »stapljanje« bazena v naravno okolje in naselje stanovanjskih hiš. »Bazen je do danes ohranil svojo prvobitno obliko, na kar smo v Radečah zelo ponosni. Vsa leta smo si prizadevali, da bi normalno deloval, za kar smo skrbeli z ustreznim investicijskim vzdrževanjem in tako, da nismo spreminjali oblike objekta,« je še povedala Imperlova. Kot izjemno arhitekturno delo je radeški bazen prepoznala tudi Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, ki ga je uvrstila na seznam pomnikov arhitekturne dediščine prejšnjega stoletja, zato je tudi spomeniško zaščiten. Še ena posebnost: pri izkopavanju zemlje za gradnjo temeljev bazena so delavci naleteli na arheološko najdišče, kjer so bili najdeni ostanki iz halštatske železne dobe. Najdbe, ki so shranjene v celjskem pokrajinskem muzeju, so predstavljene na informativni tabli ob vhodu na bazen. »Vse to daje našemu bazenu dušo, nam, ki ga upravljamo, pa moč in energijo, da bazen uspešno živi naprej,« je še sklenila Marija Imperl. ROBERT GORJANC Pogled na radeško papirnico iz bazena, ki za tovarno služi kot požarna voda. V domačem bazenu uživajo vse generacije prebivalcev Radeč in okolice. 32 PORTRET Izjemno uspešna lokostrelka Tina Gutman iz Bočne pri Gornjem Gradu. Fotografija je bila posneta med njenim letošnjim nastopom na svetovnih igrah na Poljskem. Lokostrelka po naključju Tina Gutman je bila na svetovnih igrah četrta, medtem ko je na evropskem prvenstvu osvojila ekipno srebrno medaljo - V družini tri generacije lokostrelcev Lokostrelka Tina Gutman iz Bočne pri Gornjem Gradu je bila na svetovnih igrah neolimpijskih športov, ki so bile letos poleti na Poljskem, četrta najboljša na svetu. Tekmuje v disciplini golega loka. Pred koncem avgusta je bila uspešna še na evropskem prvenstvu v slovenskih Mokricah. Lokostrelka je tudi njena mama, lokostrelec je Tinin sin, srednješolec Jakob. Svetovne igre neolimpijskih športov so vsaka štiri leta. Slovenska reprezentanca je tekmovala v športnem plezanju, balinanju, tajskem boksu, akrobatskem plesu, jiu jitsu in lokostrelstvu. Lokostrelke so tekmovale v treh disciplinah. Tekmovale so s tako imenovanim sestavljenim, olimpijskim in golim lokom. Sestavljeni lok je najbolj opremljen, z njim je mogoče doseči najboljše zadetke. Olimpijski lok ima merilno napravo in stabilizatorje, ki blažijo tresljaje v času strela. Goli lok, ki ga uporablja uspešna Tina Gutman, nima niti merilne naprave niti blažilca tresljajev. Strel z golim lokom je tako bistveno zahtevnejši, saj je veliko več odvisno od prstov in mišic tekmovalk. Gut- manova je članica Lokostrelskega kluba Gornji Grad in že pet let članica državne reprezentance. Tri ekipne medalje V disciplini golega loka je veliko lokostrelcev od nje starejših, saj se z leti in izkušnjami izoblikujejo najbolj kakovostni tekmovalci. Lani je bil na evropskem prvenstvu član slovenske reprezentance lokostre-lec, ki je bil star 73 let. »Na svetovne igre sem se v bistvu pripravljala štiri leta, in sicer s svojim trenerjem Vojcem Colnarjem. Leto pred svetovnimi igrami sem morala na svetovnem prvenstvu doseči kvoto za udeležbo na njih,« je povedala Gutmanova. Na svetovne igre se je lahko uvrstilo le dvanajst najboljših na svetu. Lokostrelci se lahko pomerijo vsaka štiri leta na svetovnih igrah in vsako drugo leto na evropskem ter svetovnem prvenstvu. In Tinini vtisi s svetovnih iger v Wroclawu? »Na svetovnih igrah sem bila prvič in sem se počutila zelo mlado. Nikoli prej nisem bivala v študentskih domovih, pri svojih 43 letih je bilo to prvič,« se je pošali- la uspešna gornjegrajska občanka. Dolga leta je živela v središču Ljubljane. Gutmanovi so podelili že tri ekipne medalje. Bronasto je prejela na lanskem svetovnem prvenstvu v Dublinu, ena bronasta je z evropskega prvenstva pred dvema letoma, srebrna je z letošnjega evropskega prvenstva v slovenskih Mokricah. V Mokrice, kjer je prejela ekipno srebrno medaljo, je prišla naravnost iz bolnišnice teden po operaciji. Od leta 2010 In kako je Tina Gutman postala lokostrelka? Bilo je leta 2010. »Naš klub pripravlja vsako leto tečaje za otroke. Tja sem pripeljala sina in kar ostala,« je med smehom povedala Gutmanova. »Moj sedanji trener me je vprašal, kam grem. Odgovorila sem, da na kavo in da se bom nato vrnila po sina. Nato mi je dejal, naj raje ostanem v klubu in poskusim z lokom,« je obrazložila. »Strinjala sem se. Nato loka nisem več odložila,« je še povedala. Tudi Tinin sin, ki se je letos pripravljal v mladinski kategoriji, ostaja lokostrelec. Še več, na letošnjem evropskem prvenstvu so nastopile kar tri generacije - Tinina mama Dragica Tofaj Gutman, Tina Gutman in njen sin Jakob, ki je v svoji kategoriji drugi najboljši v Sloveniji. Tinina mama, ki je na evropskem prvenstvu leta 2010 že osvojila srebrno medaljo, je začela trenirati pet let pred hčerko. Tudi mama je v zadnjem obdobju včlanjena v Lokostrelski klub Gornji Grad. Državni rekord s šivi Ko se je Tina navdušila nad lokostrelstvom, je začela obiskovati treninge. Na vadišču gornjegrajskega lokostrelskega kluba je tako skoraj vsak dan, še posebej v poletni sezoni. Pozimi trenira v dvorani. Trenutno je za Gutmanovo zelo težka sezona, naporna tako po duševni kot telesni plati. Najprej se je pospešeno pripravljala na svetovne igre in nato na evropsko prvenstvo, nato je vmes prišlo še do operacije in tedna v bolniški postelji. »Vedela je, da je vrhunsko pripravljena in med tremi najboljšimi na svetu,« je o nastopu na evropskem prvenstvu povedal njen trener Colnar. Glede na to, da je prišla na tekmovanje tako rekoč iz bolnišnice in s šivi na telesu, je bila njena posamična uvrstitev slabša, kot je pričakovala. »Čutila sem se dolžno, saj sem bila del ekipe. Naša ekipa je nato dosegla srebrno medaljo. Na tekmovanje za posameznike v takšnem stanju ne bi šla,« je pojasnila. Še več, Tina je v Mokricah v disciplini golega loka celo dosegla nov državni rekord. »Brez Lokostrelskega kluba Gornji Grad tudi uspehov ne bi bilo. Prav tako ne brez mojega trenerja, ki me zna bodriti, pomiriti, pohvaliti in kregati,« je med smehom povedala zelo uspešna lokostrelka. Dejavna je tudi v Lokostrelski zvezi Slovenije, kjer je predsednica nadzornega odbora. Slovenski lokostrelci so med najboljšimi na svetu. Zadnje desetletje so med njimi ženske tekmovalke od moških še uspešnejše. »Za lokostrelstvo resnično živim,« je o svojem navdušenju za ta lep šport povedala Gutmanova. »Ko primem v roke lok, je to zame najlepši občutek, je sprostitev. Kljub temu da so treningi po končanem delu v službi,« je dodala. Gutmanova je zaposlena v Občini Gornji Grad, za katero pravi, da ima za njeno lokostrelsko udejstvova-nje polno razumevanje. V Bočni, kjer danes živi z družino, so tudi korenine njenega rodu. V Zadrečki dolini je že približno dve desetletji, prej je tam preživljala počitnice pri starih starših. BRANE JERANKO Foto: arhiv LK Gornji Grad in LZS S podelitve ekipne srebrne medalje na evropskem lokostrelskem prvenstvu v Mokricah. Tina Gutman je na fotografiji v sredini. Gornjegrajsko lokostrelstvo Gornjegrajsko lokostrelstvo je po Sloveniji širše prepoznavno. »Leta 1982 smo odšli taborniki na prvo republiško taborniško lokostrelsko tekmovanje. Tam smo zmagali, kar je bila dobra spodbuda,« se spominja Vojc Colnar, trener uspešne Tine Gut-man. Colnar je tudi predsednik gornjegrajskega kluba. Klub je bil ustanovljen leta 1983 zaradi možnosti sodelovanja na lokostrelskih tekmovanjih. »Začeli smo trenirati in rasti,« je dodal predsednik, ki je bil med pobudni- ki. Colnar je takrat prišel v Gornji Grad v službo, pred tem je bil v sosednjem Kamniku, od koder se je že udeleževal lokostrelskih tekmovanj. Prvo medaljo z evropskega prvenstva je kmalu prinesla takratna mladinka Simona Fale, za njo se je vrnil s srebrno medaljo s svetovnih iger Žare Kranjc, ki še tekmuje. Iz gornjegrajskega kluba izvira tudi Matej Zupanc, edini slovenski poklicni lokostrelski trener. In še bi lahko naštevali. Danes je v klubu petindvajset tekmovalcev, večinoma iz mladinske vr- ste. Precej članstva pomaga klubu na druge načine. Vseh članov je približno petdeset. Gornjegrajski klub je bil lani v okviru slovenskega pokala v poljskem lokostrelstvu najuspešnejši, letos je na drugem mestu. Letos so bila v Gornjem Gradu tri tekmovanja na državni ravni, lani je bil tam tudi mednarodni alpski pokal. In še to: letos je na gornjegrajskem vadi-šču treniral tudi prejemnik številnih zlatih medalj, ameriški lokostrelec Brady Ellison. Treniral je skupaj s svojo soprogo, slovensko lokostrelko Tojo Ellison, prej Černe. Na našem območju so lokostrelski klubi tudi v Žalcu, Ložnici pri Žalcu in Dramljah. Tina Gutman in njen sin Jakob s trenerjem Vojcem Colnarjem. Na evropskem lokostrelskem prvenstvu je nastopil tudi njen sin. FOTOREPORTAŽA 33 Do znanja težko, z znanjem lahko. V mrzlem jutru je bilo na železniški postaji v Rogatcu v zraku mogoče čutiti mero vznemirjenosti, pričakovanja in strahospoštovanja pred neznanim. Na drugi strani so se stari znanci, mladina, ki je prvi letnik že pustila za seboj, objemali ob ponovnem snidenju. hiüHMa Prihod dveh policistov je bil dovolj, da je bilo v vagonu mogoče slišati »glasno« šepetanje in pozive »skrij flašo«. Sicer so za red in disciplino skrbeli tudi zaposleni Slovenskih železnic v sklopu akcije Varna pot v šolo 2017, je pojasnil pooblaščeni delavec v akciji Boštjan Kokelj: »Naše pristojnosti izvirajo predvsem iz pravilnika o notranjem redu SŽ, ki določa, kako se obnašati na železniškem področju.« Popotovanje od Rogatca do Celja - na prvi šolski dan w Obvezna oprema za prvi šolski dan je pisalo. A ne nalivno pero, temveč alkoholni flomaster ... ... ki ga dijaki prvih letnikov težko sperejo z obraza. A ponavadi pri tem ne gre za nasilje, temveč za zdravo mero zabave, ki jo dijaki prvih letnikov z veseljem sprejmejo. Med najbolj priljubljene načine »fazaniranja« na vlaku sodijo merjenje okenske police s kovancem za 1 cent, naštevanje železniških postaj po vrsti od kraja vstopa do Celja ter jezdenje naslonjal, ki vključuje glasno oponašanje konja. »Meja med zabavo in nasiljem je tanka,« je žalosten, a resničen stavek, ki ga uradne ustanove pred prvim septembrom tolikokrat ponovijo. Krstni in sprejemni obredi ali »fazaniranje« naj bi prepogosto mejili na nasilje oziroma naj bi tanko mejo celo prekoračili. Fizično in psihično nasilje naj bi bila velikokrat prisotna na javnih prevoznih sredstvih - torej že izven domačega okolja, a še daleč pred šolskim. Kot smo neuradno izvedeli, je bila v preteklosti pri prevozu z vlakom na Celjskem ena bolj »problematičnih« pot od Rogatca do Celja. Za red in mir na vlakih in železniških postajah so skrbeli tako policisti kot pristojni iz Slovenskih železnic. Ali je stanje res zastrašujoče ali nekateri mladi pri nekoč znanih obredih »fazaniranja« res pozabijo na mejo dobrega okusa in celo na meje zakona? Odgovore smo iskali ob 5.15 na vlaku, ki je na prvi septembrski dan popeljal dijake iz Rogatca do Celja. EVA POPOVIČ, foto: GrupA Policija vsako leto načrtuje dve vrsti ukrepov - prvi se nanašajo na nadzor cestnega prometa, kjer varno pot v šolo zagotavljajo predvsem najmlajšim osnovnošolcem, drugi ukrepi služijo za zagotavljanje reda in miru ter za preprečevanje medvrstniškega nasilja. Na našem popotovanju sta se nam na vlaku v Šmarju pri Jelšah pridružila policista, ki^ sta pot z nami nadaljevala do Šentjurja. Kot je povedal inšpektor s Policijske uprave Celje Boris Verdnik, je takšen nadzor nujen, sodeč po dogodkih iz preteklosti. »Sicer policisti poostren nadzor tako na cestah kot javnih prevoznih sredstvih opravljajo še ta teden, v prihodnje ga bodo izvajali po potrebi«, je povedal Verdnik. A mladi, ki počasi vstopajo v svet odraslih, prisotnost policista (pre)velikokrat dojemajo kot strah pred kaznovanjem in ne kot občutek varnosti. »Mladostniška razigranost je normalna, edina pravilna in je nikakor ne kaznujemo! A mladi se morajo počutiti varno in tu nismo za to, da kaznujemo zdravo zabavo, temveč da preprečujemo in kaznujemo nasilje.« Policisti so torej tukaj za tiste, ki meje ne poznajo in potrebujejo nekoga, da jim jo jasno pokaže. Kot je povedal Kokelj, so bili zaposleni v SŽ pozorni predvsem na nepravilno prečkanje železniške proge na mestih, kjer je to strogo prepovedano in smrtno nevarno. 34 REPORTAŽA Četrt stoletja gibanja Skrb za zdravje postaja vedno pomembnejša Bil je eden od prvih dveh fitnesov v Celju, pred četrt stoletja je oral ledino pri uveljavitvi fitnesov v Sloveniji. Govorimo o Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit. Lastnika Top-Fita sta Daša v Ipavčevi ulici v Celju, kjer in Mišo Toplak, pri njegovem upravljanju pa sodelujeta tudi hčeri Kaja in Ula. Mišo Toplak je povedal: »Za odprtje fitnesa smo se odločili, ker sem se kot aktiven športnik zaradi zdravstvenih težav kmalu upokojil. Takrat sva z ženo ugotovila, da je še prekmalu, da bi začel živeti čisto upokojensko življenje.« Želela sta ostati v stiku s športom. Prvi koraki centra so se začeli leta 1992 na Mariborski ulici v Celju. Takrat še sami niso vedeli, koliko kvadratov je potrebnih za takšno dejavnost. Kmalu so ugotovili, da bo prostora premalo. Čas, v katerem so ustanavljali fitnes, je bil tudi čas osamosvajanja Slovenije. Kmalu je prišel tudi zakon o denacionalizaciji. To in pomanjkanje prostora jih je prisililo, da so začeli iskati novo lokacijo. Našli so svoj prostor so še zdaj. Tudi ta prostor je kmalu postal premajhen za vso opremo, zato so po treh letih delovanja dogradili dvorano v dveh nadstropjih za vodene vadbe. Zdaj imajo pokritih dva tisoč kvadratnih metrov vadbenih prostorov, a se še vedno kdaj izkaže, da je premalo prostora. Spreminjanje ideje o fitnesu Idejo za takšno vrsto centra sta našla pri prijateljih na Nizozemskem, kjer imajo res velik center še z drugimi storitvami, kot so frizerstvo, kozmetični salon ... »Prvič sem videl fitnes kot aktiven športnik leta 1985 v Tel Avi-vu. V Sloveniji tega še nismo poznali,« se spominja Toplak. Ko so ustanavljali fitnes, je bila to neka nova dejavnost v Sloveniji. »Fitnes je bil neznanka. Problem je bil, ker ga je veliko ljudi povezovalo samo z dvigovanjem uteži, bodybuildingom. Veliko napora smo vložili, da smo ljudem pokazali, da je to potreba v svetu, da gre za voden način vadbe. Zdi se mi, da nam je dobro uspelo,« je povedala Daša Toplak. Kot je povedal Mišo Toplak, ideja fi-tnesa izhaja iz Združenih držav Amerike. »Dosegli smo že velik napredek v miselnosti ljudi, vendar smo še kakšnih dvajset let za Američani v razvoju fitnesa,« je poudaril Toplak. Dodal je, da so potrebovali deset do 25 let, da so se ljudje otresli predsodkov. Od malih do velikih obiskovalcev Zdaj v fitnes prihajajo vse generacije. Od triletnih malčkov do upokojencev različne starosti. »Nista pomembni starost ali postava. Pomembno je, da sam pri sebi veš, da si sposoben narediti nekaj zase, in da to tudi storiš,« je pouda- ONCERT B 25-LETNICI TOP-FITA ril Toplak, ki je povedal, da je bilo ob začetku odprtja fitnesa veliko radovednežev, ki jih je zanimalo, kako naprave delujejo. »Včasih je bilo največ moških v fitnesu. Ko so se začele vodene vadbe, se jih je udeleževalo ogromno žensk. Zdaj ti stereotipi izginjajo. Moški pridejo tudi na pilates, ženske poprimejo za uteži,« je povedala Daša Toplak, ki v tem vidi največji napredek. Obiskovalci fitnesa so pestra druščina, vsi pa stremijo k enemu cilju - da bi naredili nekaj zase. Mišo Toplak se spominja prav posebnega obiskovalca centra: »K nam se je vozil trikrat na teden v fitnes gospod iz Bohinja. Res mi je bilo zanimivo, da je bil pripravljen narediti kaj takšnega. Očitno se je pri nas dobro počutil in se je rad vračal.« Nekaj obiskovalcev fitnesa je že od samih začetkov. »Še posebej zanimive in prisrčne so članice seniorke, ki se družijo tudi ob kavicah, rojstnih dneh,« je povedala Daša Toplak, ki je dodala, da je ljudem zelo pomembno da so inštruktorji v fitnesu dobro izobraženi, stalni in pripravljeni pomagati. Naprave z dolgo življenjsko dobo Za človeka, ki o fitnesu ne ve veliko, se lahko zdi- jo naprave pravo čudo. Toplak je povedal, da ni razlike med napravami, ki so jih uporabljali na začetku, in tistimi, na katerih vadijo sedanji obiskovalci. »Pomembno je, da naprave pravilno vzdržujemo in jih tako lahko obiskovalci še dolgo uporabljajo,« je povedal Toplak. Daša Toplak je dodala, da so kineziologi fakultete za šport povedali, da so bile naprave pred 25 leti bolje narejene, kot so sedanje. Vedno več fitnesov se zdaj bolj usmerja v funkcionalne treninge, torej v vadbo z lastnim telesom, kot v treninge z napravami. »Kljub vrhunski funkcionalnosti obstoječih fitnes naprav sledimo svetovnim fitnes trendom, zato smo se odločili, da bomo prihodnje leto zamenjali vse naprave in tako zaključili praznovanje naše 25. obletnice na najboljši možen način,« je povedala Daša Toplak. Obletnica prinaša spremembe A to ni edina sprememba, ki jo načrtujejo v Top-Fi-tu. Še letos bodo razvili tudi do- 16.9.2017 22. URI datek k fitnesu in vadbam. To bo center za bolečine v hrbtenici in športne poškodbe, kjer bo svoje poslanstvo najverjetneje našla mlajša hči Ula Toplak, ki je diplomirana kineziologinja in je dejavna v podjetju. Dejavna je tudi starejša hči Kaja Toplak, ki je drugače profesorica italijanščine in španščine, poleg redne službe pa z veseljem pomaga v družinskem podjetju kot ena najboljših inštruktorjev vodenih vadb. »Treba je poslušati svoje telo, samo tako lahko vemo, koliko zmoremo in kakšna vadba je primerna za nas,« je povedala Kaja Toplak, ki je poudarila, da nam morata biti vadba in raznovrstna prehrana način življenja in ne le muha enodnevnica, saj bomo samo tako živeli zdravo. 25 let delovanja podjetja je za družino Toplak dokaz, da delajo dobro, da jih imajo v Celju radi, da ljudje prihajajo od vsepovsod. Pomembno prelomnico bodo obeležili tudi s prenovo zunanje podobe fitnesa v prihodnjem letu. 16. septembra bodo dodali piko na i, saj bo praznovanje obletnice popestril pevec Magnifico. KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA Mišo Toplak in hči Kaja Toplak Vstopnice: prodajna mesta Eventim-a in TOP FIT TOPFIT ^ ES FOTOREPORTAŽA 35 Folkloristi zaplesali po mestu Maraton slovenskih folklornih skupin v celjskem središču Pred začetkom maratona so se folklorne skupine sprehodile po , Celju in s sabo pred hotelom Evropa, kjer so nastopile, pripeljale nove gledalce. Člani KUD Dobrna so čakali na nastop. Žal jim je dež prekrižal načrte in v Celju niso mogli pokazati belokranjskih plesov. 4. Ш№ Kakšni so stari dolenjski plesi, so pokazali člani Folklornega društva Brusači Radeče. V okviru 12. mednarodnega festivala Od Celja do Žalca so se v mestnih središčih v maratonski izvedbi predstavile slovenske folklorne skupine. Začetek septembra je namenjen predstavitvi slovenskih in tujih folklornih skupin. 12. mednarodni festival Od Celja do Žalca se je začel z maratonom slovenskih folklornih skupin. V soboto se je v organizaciji kulturnega društva Celjska folklorna skupina zgodil prvi del maratona, popoldne so se v Žalcu predstavile še skupine iz drugega sklopa in v nedeljo v Laškem še iz tretjega. Festival se bo jutri zvečer v Celjskem domu nadaljeval z gala koncertom folklornih skupin z Madžarske, iz Romunije, s Poljske, iz Ukrajine, s Hrvaške in iz Slovenije ter se bo v soboto končal v domu II. slovenskega tabora. BGO, foto: GrupA, arhiv CFS Zeleno-rdeča kombinacija je bila nekoč stalnica na oknih podeželja. Celjska folklorna skupina se je predstavila s savinjskimi plesi. Člani Kobule iz KD Petrovče so prikazali običaj s podeželja, to je »ofiranje«. V preteklosti so ljudje posvečali večjo pozornost praznovanju godu kot rojstnemu dnevu. Zelo razširjena navada na podeželju je bila, da so sosedje na večer pred godom pripravili »ofiranje«, godovniku so zapeli ljudsko pesem ali ropotali z različnimi materiali. , 12.-17. september 2017 ECJI IN NAJBOLJŠI MOS - gradnja in obnova doma MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini MOS - izdelki široke potrošnje Vse novosti na enem mestu, brezplačni nasveti strokovnjakov, družinske vstopnice, sejemski popusti Ц www.ce-sejem.si If) 36 REPORTAŽA Pokrovitelj prinesel novo e Ultramaraton dobila Hrvata Marija Vrajič in Robert Radojko-vić - Leopold Drame 28. premagal progo! Vremenska napoved ni bila obetavna. Prav nasprotno. Oblačno s padavinami tako v Celju kot v vseh preostalih devetih občinah, skozi katere teče zdaj 74 kilometrov dolga proga, je pisalo in bilo narisano skoraj povsod. Ena spletna stran pa je imela nad oblakom dodano sonce med 14. in 15. uro v Logarski dolini! In točno tako je tudi bilo. Bolj bistvena je bila odsotnost močnega deževja. Obenem pa je rosilo, pršilo in hladilo tekmovalce. Svež zrak je bil blagodejen. Vremenski pogoji so navdu- je lahko žal. Glede na to, da šili zdravnika Ivana Žurana: »Prejšnje dni je res kazalo, da bi lahko imeli veliko težav, a dež je bil dejansko resnično blagodejen in je tekačem in naši zdravstveni službi omogočil, da so stvari potekale brez kakšnih koli večjih težav. Nekaj manjših posegov smo imeli, a nič resnega.« Z njim se je strinjal podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Ivan Žaberl, ki je priznal, da bi - če bi imel možnost - izbral prav takšno vreme: »Res je, za tekače so bili pogoji idealni. Prijavilo se jih je 632, nekaj jih je zaradi neugodne vremenske napovedi ostalo doma, a jim smo imeli lani pomisleke o nadaljevanju tradicionalne prireditve, smo zdaj zelo zadovoljni. Našli smo namreč rešitev, Celjski sejem ni zgolj pokrovitelj, temveč tudi soor-ganizator.« »Moška«, zahtevna proga Na novem štartnem prizorišču ultramaratona Celjski sejem: Celje-Logarska dolina v atriju Celjskega sejma sta v soboto zbrane nekaj minut pred 6. uro nagovorila izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec in pooblaščenec celjskega župana Marko Zidanšek ter jim zaželela lahke noge. Približno pet ur kasneje je bil Hrvat Robert Radojković že na cilju. Do Ljubnega mu je pot na kolesu kazal Igor Mirnik, ki se je nato presedel v avto: »Bil je zelo hiter, zato sem moral dirjati s kolesom po gozdni poti. Deseto leto spremljam vodilne in včasih, ko gledam izmučene obraze, bi tekače najraje povabil k sebi v vozilo.« Radojković ni bil izmučen, tekel je lahkotno. Pri Robanovem kotu mi je razkril, da je iz Poreča. »Koliko pa znaša rekord proge?« mi je z zastavljenim vprašanjem potrdil, da je prepričan v zmago in da ima še višji cilj. Ni bilo časa za pojasnjevanje, da sta pred 24 leti Celjan Stane Rozman, zmagovalec leta 1992, in Velenjčan Stanko Barber uprizorila noro tekmo, ki jo je slednji zaključil po štirih urah in 52 minutah. Proga je bila tedaj nedvomno krajša, lani je bila dolga 73 kilometrov, letos pa 74,1 kilometra. Radojković ima zatorej rekord proge do nadaljnjega: »Prvič sem tukaj. Proga je >moška<, zahtevna. Res je, da sem vajen toplega vremena. Idealni pogoji so bili v določenih delih proge, malce je nagajal veter. Ubral sem ritem pretečenega kilometra na štiri minute. Ko sem uvidel, da me tekmeci ne morejo spremljati, sem začel >svojo< tekmo. Deset kilometrov pred ciljem so me začele boleti noge, zato sem opustil željo po rekordu.« Ko se je okrepčal in oprhal, je na cilj pritekel prvi zasledovalec, z zaostankom 38 minut ... Celjanka takoj za Vrajićevo Denarni sklad je znašal 5.250 evrov in je bil name- .-,„• Ш _ • Precej pozornosti sta požela Mehičan Jesus Octavio in njegova spremljevalka. Jesus je bil tretji v klasičnem maratonu. njen najboljšim na dveh najdaljših razdaljah. V kraljevski disciplini je tudi pri ženskah zmaga odšla na Hrvaško. Slavila je Slavonka iz Zagreba Marija Vrajić: »Na srečo dan prej nisem pogledala konfiguracije proge, kar bi me morda odvrnilo od nastopa. Zelo mi je drselo po gozdni poti. Za nameček je, ko so bile noge pošteno utru- REPORTAŽA 37 > :;V;°I:'-;r'JV1ШШ1 " 'I Le približno uro za Porečanom Radojko-vićem je zmago slavila še Osiječanka Marija Vrajić, ki živi med Slavonijo in Istro, v hrvaški prestolnici. Mamljiv nagradni sklad je privabil odlična tekača iz južne sosede, ki sta se okrepila s tisočakoma. energijo in »naročil vreme« jene, sledil >vzpon< v zadnjih petnajstih kilometrih. Vse, kar je daljše od 42 kilometrov, je izjemno zahtevno in zato občudujem vse ženske, ki zmorejo ultramaraton. Pripravljam se na svetovno prvenstvo v teku na sto kilometrov, ki bo naslednje leto pri Zagrebu.« Na videz krhka Vrajićeva je v smehu dodala: »Pri štiridesetih letih sem že >dotrajana< ...« Nataši Robnik, ki je za njo zaostala le za poltretjo minuto, je dejala: »Nisi se >ubijala<. Mehko tečeš, to je zelo dobro.« Celjan-ka, ki je zmagala leta 2013 in nanizala nekaj drugih mest, je bila zelo zadovoljna z dosežkom: »Marija je izkušena in ve, kako je treba uničiti tekmice. Ena je >padla< že v Mozirju. 16. septembra grem v Beograd po slovenski rekord v teku na 12 ur.« Božlč brez »samomora« Junaki ultramaratona so vsi, ki prehodijo ali prete-čejo celotno progo. To je že 28. uspelo Celjanu Leopoldu Drametu, tokrat v desetih urah in četrt. Njemu ob bok lahko postavimo Franca V ciljnem prizorišču so se zbrali in o razpletu pokramljali (z leve) Stane Veniger, Ivan Žaberl, Ivan Žuran in Franc Pangerl. Smodiša, pionirja pohoda, ki je bil tokrat le obiskovalec prireditve, in vsekakor 54-letnega Celjana, slepega Ivana Hrovata, ki je na cilj pripešačil s pomočjo Borisa Kolmana. Ta ga je spremljal že pred petimi leti. Med najbolj nasmejanimi je bil 27-le-tni Gorenjec Alen Božič, ki je osvojil drugo mesto: »V prejšnjih šestih nastopih sem tekel tudi hitreje, a prvič sem drugi. Toda vse to je relativno. Ko si tu, na cilju, je vse pozabljeno, vse stvari so obstranske, ne glede ali si tu uro prej ali uro pozneje. Ra-dojkovića sem videl le prvih deset metrov. Če bi mu sledil, bi storil samomor. Nekateri so mu sledili in za to tudi plačali, Gospoda s Hrvaške poznam dlje časa in vem, česa je sposoben. V Logarski dolini bi me sicer zadovoljilo tudi deseto mesto. Seveda se bom vrnil, ta ultramaraton me je pač >okužilšpricali< šolo.« Jan, 4.a: »Všeč mi je bilo, ko sem igral ranjenca.« Ana, 4.b: »Naučila sem se, da si moramo vedno pomagati in sodelovati.« Žiga, 2.a: »Videl sem, da se gasilci hitro spustijo po drogu, se oblečejo in odpeljejo na intervencijo.« Denis, 3.a: »Tabor mi je bil všeč, ker so bili odlični prijatelji in ker smo prespali v šoli.« Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje, zahvala velja tudi naši ravnateljici. Poskrbela je za odlično namestitev, saj se je šola skoraj spremenila v »hotel« s štirimi zvezdicami. Privlačen način utrjevanja znanja, spoznavanje z novimi vsebinami, izpopolnjevanje motoričnih sposobnosti skozi igro in učenje, predvsem pa veliko druženja, smeha in zabave - vse to in še več je bilo gasilsko druženje na OŠ Lava. POLONA HROVAT NATAŠA ANDERLIČ REMONT Obrtno gradbeno podjetje Celje d.d. Delo dobi kvalificirani: • Zidar • Tesar • Ključavničar • Varilec • Mizar Pogoj: 3 leta delovnih izkušenj. • Vodja kontrolinga M/Ž Pogoj: 5 let delovnih izkušenj. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite: - po elektronski pošti na naslov remont@remont.si ali - po pošti na naslov: Remont d.d., Oblakova 30, 3000 Celje. Rok za prijave: 15. 10. 2017. Oldi vozi med hmeljišči Pri fontani piva, ki združuje in izžareva veliko pozitivne energije, se občasno ustavi Ojlin Oldi Goldi - naš najbolj ohranjen avtobus iz leta 1951, torej iz časov, ko so hmelj obirali še ročno in ko je bila Savinjska dolina na drugačen način polna življenja. Savinjska turistična agencija Ojla s tem dodaja kamenček k prepoznavnosti Žalca, ki je središče hmeljarstva naše države in med največjimi pridelovalci te pivske »začimbe«. S kratkimi izleti želi obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in dograditi temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost, ki so jo sicer s fontano piva začrtali v občini. Za september, ko se dolina »slači«, je agencija pripravila tudi poseben program obiska hmeljišč, po katerem se bodo obiskovalci popeljali tudi po obronkih kraškega sveta v bližnjo vasico Grušovlje pri Šempetru. Tam sredi hmeljišč mlad pivovar Luka - šolal se je tudi v Ameriki - začenja novo zgodbo o uspehu. Gostje si bodo pogledali nove prostore male pivovarne in poizkusili lager poslastico s »hudo« noto slovenskih sort hmelja, ki ga pri Rojnikovih pridelujejo kar na 40 hektarjih. Obiskali bodo tudi hmeljarja Povšeta v Podlogu, ki se med drugim ukvarja tudi z oljarstvom. Oldi Goldi je vozil tudi na dan občinskega praznika Žalec v sredo, 6. septembra, ter bo peljal še v soboto, 16. in 30. septembra. Tudi med skupinami je za vožnjo veliko zanimanje - dobili so celo naročilo španskih turistov. AB Foto: EM BRALCI POROČEVALCI 41 Tako majhen kraj, a tolikšno veselje! Oratorij je teden, ko otroci z animatorji spoznavajo glavnega junaka in njegovo življenje ter se s pomočjo igre, delavnic, petja, duhovnosti in pogovorov navdušijo za temeljne vrednote človekovega življenja. Pri cerkvi Marije Škapulirske v Dobju pri Planini so si že deveto leto zapored popestrili zadnje počitniške dni z oratorijem. Udeležilo se ga je več kot sedemdeset udeležencev in prostovoljcev animatorjev: Anji, Maja, Nika, sestri Polona in Marta, Martin, Hana, Mark, Karmen, Lara, Aleksandra, Nives, Anže, Nina, Tanja, Žan, Amelija, Evi, Anej, Katjuša, Manca, Lan, Ema, Veronika, Samo, Janez, Kaja, Mija in gospod Janez. Kot velika družina smo teden končali neizmerno zadovoljni, da smo naredili nekaj dobrega za sočloveka in za vero. Vsakodnevni sedemurni program je otroke popeljal skozi kratko uprizorjene gledališke igre, pogovorne skupine in pester izbor delavnic. Udeleženci so se vsak dan lahko odločili za drugo delavnico: športno, kuharsko, ustvarjalno z gospo Olgo, plesno, delavnico z barvnim bojem, zapestnicami in slikar- sko delavnico. Že drugo leto zapored je spomin na slednjo ostal na zunanjih stenah žu-pnišča: lanskemu oratorijske-mu junaku Ostržku se je letos pridružila še podoba Marije. Za konec dnevnega dogajanja so otroke povezale še igre, kjer so sodelovali vsi udeleženci. Otroke so znova pričakali nova presenečenja, ideje in gosti. Domači gasilci, motoristi, domačinka gospa Olga, konji in poniji s kmetije Rabuza in Bezgovšek, skriti gost Magic Aleksander in Ema s Kitajske so letos še bolj popestrili tedensko dogajanje. Tako smo spet spoznali, da lahko gasilci pri- pravijo pravo vodno zabavišče, da nam motoristi lahko pripravijo sladkanje s sladoledom, da jahanje konjev ni težka reč in da lahko prav vsak ustvari umetnino na steklen kozarec. Videli smo tudi različne čaro-dejske trike in se po kitajsko naučili šteti ter pozdravljati. Zaključku oratorij skega tedna sta sledila sveta maša z upokojenim ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom in zaslužen zaključni izlet ani-matorjev. MIJA BEZGOVŠEK, voditeljica oratorija Dobje 2017 Foto: JANEZ MEDEN Oratorij v Vojniku rekordno obiskan Otroški smeh, petje in zvoke kitare so med 21. in 25 avgustom krajani slišali okoli župnijske cerkve svetega Jerneja v Vojniku. Tam je bil oratorij. 19 animatorjev se je vsaj dva meseca pripravljalo na enotedensko druženje z otroki. Letos se je vojniškega oratorija udeležilo 111 otrok. Otroci in animatorji so čez teden spoznavali Marijino življenje. S pogovorom v katehezah so odgovorili na razna vprašanja in spoznavali zgled vere v življenju Jezusove matere. Delavnice so pripomogle, da so se otroci razmigali in izrazili svojo ustvarjalnost. Teden so zaključili s sveto mašo v podružnični cerkvi Device Marije. KP Foto: ANJA ŠPEGELJ L'jL'10, 7j - JO, j-^oi-jjjj'j-jj' AO\/ st гК Jskd 1418 tekmovä| 87 formacij 176 neformafcij (solo & par programov) PROGRAM TEKMOVANJA: Četrtek, 7. september 2017 8.30 - 21.45: uradni treningi (dvorana Tri lilije Laško) Petek, 8. september 2017 8.30 - 21.45: SOLO in PAR programi (dvorana Tri lilije Laško) Sobota, 9. september 2017 9.45: Uradna otvoritev 19. evropskega prvenstva mažoret (pred Kulturnim centrom Laško) 11.00 -18.10: tekmovanje skupin v paradi (dvorana Tri lilije Laško) 20.00: razglasitev rezultatov neformacij (pred Kulturnim centrom Laško*) Nedelja, 10. september 2017 9.15 -17.45: tekmovanje skupin v figurativi (dvorana Tri lilije Laško) 16.35 -17.45: prosti program (dvorana Tri lilije Laško) 17.45: razglasitev rezultatov (pred Kulturnim centrom Laško*) *v primeru slabega vremena program poteka v dvorani Tri lilije Laško '/jdtpvJ L V Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE novi tednik ra dio celje Laško, 7.-10. september 2017 42 VRTNARIMO /MJ PntVnOk* ffilMfe Vrtn^rke. Mejice in ograjice V septembru se dogajanje na vrtu umiri. Gredice vračajo, kar smo vanje vložili med letom, pobiramo plodove in si ustvarjamo ozimnico. Menda je zdaj že čas za setev špinače, zimske solate in motovilca. Celo rukolo, blitvo in redkvico lahko spet »vržemo v zemljo«. Tudi moje gredice so letos obilno obrodile, čeprav pisan nasad sredi travnika ni sledil nobenim pravilom in še manj vrtnarskim zakonitostim. Z razmerji sem pač vedno znova skregana. Spomladanske sadike zelja in drugih kapusnic me nikoli ne prepričajo, da okrog sebe potrebujejo vsaj pol kvadratnega metra prostora. Kakšna čebulica ali solatka je pod streho velikih veh zato pač žalostno propadla. Vsekakor pa se je sistem brez okopavanja in z gosto zastirko lepo obnesel. Torej bom podobno pot verjetno ubrala tudi v prihodnje. Kar me jezi, je travnik, ki mi neprestano uhaja na gredice. Četudi meje spomladi z lopato prav globoko zarežem v zemljo. In potem na podobnih vrtovih z malo zavisti pogledujem na lesene ali celo betonske ograje, kjer se kaj takšnega zagotovo ne dogaja. »No, če bi mi zgradil kaj takšnega, se mi do solate ne bi bilo treba prebijati skozi visoko travo,« se pridušam svojemu možu. On pametno prikima in modro molči. Glede na moje vrtnarske prebliske in kampanjske delovne akcije si očitno prav nič ne želi, da bi se moral potem s kosilnico v nedogled izogibati gradbeno zastavljenim ograjam. Ob kmalu opustelem vrtu. Izkušnja je mati previdnosti. Trudim se, da bi prihodnjo sezono dobila vsaj na tla položen lesen tram. Svojemu projektantu in gradbeniku sicer dopovedujem, da travnik, ki uhaja na vrt, ne duši samo zelenjave, ampak gasi tudi mojo vrtnarsko vnemo. Ali je bila v tem začaranem krogu prej kura ali je bilo prej jajce, pa se še nisva povsem domenila. Bom pač svoje vrtnarske mejice še zdaj v septembru z lopato malo poglobila. Vrtnarstvo Toplak podarja namakalni sistem Predstavljamo glavno nagrado letošnjega natečaja Da bi vam v naslednjih letih olajšali skrb za vaše balkonske zasaditve, Vrtnarstvo Toplak ob zaključku letošnjega nagradnega natečaja zmagovalcu podarja edinstveno nagrado, inteligentni zalivalni sistem, kapljalnik Blumat. Ker okrasne rastline rastejo v koritih in posodah, kjer je zaloga vode omejena, potrebujejo redno oskrbo z vodo. Pri tem pa se nam velikokrat zgodi, da zalivamo preveč in s tem povzročimo gnilobo, ali premalo, in se rože preveč izsušijo in ovenijo. S težavami glede zalivanja se srečujemo tudi, ko gremo na dopust. »Ko se vrnemo, ugotovimo, da so rastline suhe ali pa nam plavajo v preveč zalitih koritih. Takšno izkušnjo sem imel tudi sam, zato sem začel razmišljati o ureditvi zalival-nega sistema za balkonske rastline,« pripoveduje vrtnarski mojster Tomi Toplak. Foto: Vrtnarija Toplak KAJ: Kapljalnik Blumat je inteligenten zalivalni sistem, ki omogoča, da rastline same skrbijo zase, in to skozi celo leto. KAKO: Ne potrebuje elektrike niti programskih ventilov. Vsak senzor se odzove na količino vlage, ki ga obkroža, in dovaja le toliko vode, kot je rastlina potrebuje. PREDNOSTI: Običajni kapljični zalivalni sistemi zagotavljajo vodo za rastline s pomočjo računalniško vodenih ventilov v določenih časovnih intervalih, ne spremljajo pa dejanske ravni vlage v zemlji niti različnih potreb rastlin po vlagi. Prednost tega sistema je, da izpolnjuje tiste potrebe, ki jih ima posamezna rastlina. KJE: Zalivanje s kapljalniki Blumat je možno uporabiti na balkonih, terasah, strešnih vrtovih, a tudi na gredicah ob hiši, v majhnih rastlinjakih in zimskih vrtovih J Setveni koledar Čas za presajanje je od 14. od 16. ure do 28. ob 11. uri. 7. ČE list * Zmagovalec letošnjega natečaja za najlepše balkonsko cvetje bo novi lastnik enega od teh kapljalnikov. Sodelujte tudi vi in nam pošljite fotografijo svoje zasaditve! Čas je do 25. septembra! »Prav tako je mogoče, da povežemo v sistem rastline, ki rastejo na južni strani hiše, z rastlinami, ki rastejo na severni in imajo različne potrebe po vodi, korita pa so lahko na različnih višinah. Kapljalnik Blumat je primeren za vse vrste rastlin,« še dodaja Tomi Toplak. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedm г i/umoj/ 0.80 m ccj] 8. PE 9. SO 10. NE list plod 11. PO od 13. ure korenina 12. TO korenina 13. SR ----Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. Zasaditev tedna Marija Grilc, Žalec Tudi v spletni trgovini September je najboljši mesec za setev trate COMPO Trata za šport in prosti čas. COMPO SAAT Seme za naknadno setev. COMPO Seme za regeneracijo. Travna gnojila in semena COMPO so namenjena za okrasne trate, športna in otroška igrišča. September je najboljši mesec za setev trate Jeseni ne smemo pozabiti na pomembno opravilo - dosejevanje. Dosejevanje in obnova obstoječih trat sta neprestan ukrep za zapolnitev vrzeli v travni ruši, ki so posebej izrazite po odstranitvi mahu, močni predhodno zapleveljenosti z enoletnimi travami oziroma s širokolistnim plevelom. Izberemo namenske semenske mešanice Compo, ki jih odlikujeta predvsem hiter vznik in bujna razrast kakovostnih sort večletnih travnih vrst. Dosejevanje je najlažje, če seme pomešamo v primerno zemljo, v dobro založenih trgovinah je mogoče dobiti pripravljeno Compo Sana zemljo za trate, tako pripravljeno mešanico nanesemo približno tri centimetre debelo na praznine ter vse skupaj dobro utrdimo. Do vznika redno zalivamo. NAGRADNI NATEČAJ Najlepše balkonsko cvetje Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja. Vabljeni k sodelovanju! PODLISTEK / BUKVARNA 43 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Načelstvo in nadzorstvo Savinjske posojilnice v Žalcu leta 1929 Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (7) Savinjska posojilnica Ko govorimo o hmeljarni, ne moremo mimo vloge, ki jo je imela Savinjska posojilnica v Žalcu. Ustanovljena je bila leta 1881 in je imela na začetku poslovanja predvsem narodni pomen. Imela je velike zasluge za širjenje hmelja v dolini, za izobraževanje strokovnja- kov in narodnih učiteljev ter za dobrodelne namene. Njena posojila so omogočala hitrejši razvoj doline, saj je vlagala v ključne naložbe. To se je pokazalo zlasti ob ustanovitvi hmeljarne, ko je z nakupom tretjine njenih deležev omogočila njeno ustanovitev. Med člani žal ni bilo dovolj zanima- nja za nakup ustanovnih deležev, zato predvidene stavbe hmeljarne ne bi mogli zidati. To dejanje in pozneje pomoč pri ustanovitvi oznamkoval-nice so ji šteli kot največjo zaslugo za hmeljarstvo. Savinjska posojilnica je bila močan denarni zavod in je vedno poslovala z dobičk- om. Vsako leto je določene zneske iz čistega dobička namenila domačim društvom -gasilskemu, olepševalnemu, dirkarskemu - tamburašem, pevcem, planincem, bralnemu klubu v Grižah, vrtnarskemu društvu v Vrbju, čebelarjem. Ni pozabila niti na uboge šolarje v Žalcu, podpirala je pa tudi druga slovenska društva in združenja v Celju, Gradcu, na Dunaju in v Trstu. Ko je celjska zadružna zveza, katere članica je bila tudi Savinjska posojilnica, v času gospodarske krize zašla v težave, je posojilnica pomagala rešiti zapleten položaj in obstoj zveze. Ta je namreč imela velike zasluge za ustanavljanje in obstoj slovenskih posojilnic. Kot je zapisano, so pri tem www.kamra.si kamra pomagali tudi posamezni Sa-vinjčani. Od ustanovitve do leta 1896 je posojilnico vodil Janez Hau-senbichler, nato za kratek čas Simon Kukec, še isto leto, tj. 1896, pa je vodstvo prevzel Fran Roblek, ki jo je vodil do svoje smrti, polnih 39 let. V zapisniku 54. rednega letnega občnega zbora Savinjske posojilnice so zapisali: »Dne 22. marca 1935 je preminil veleza-služni dolgoletni in dosmrtni predsednik našega zavoda gosp. Franjo Roblek, ki si je s svojim plodonosnim delom stekel neprecenljivih zaslug za Savinjsko posojilnico in ki je celo svoje življenje posvetil delu za narod in za povzdigo njegovega gospodarstva. Prisotni se s hvaležnostjo klanjajo njegovemu spominu ter mu Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v počastitev zakličejo trikratni >Slava