Oar Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE.... GLAS NARODA List slovenskih delavcer v Ameriki. i ★ OTATEUE OPOZAKJAWi. no. 8 tem hranili pri opominih. — Ako ft* niste naročnik, poiljttt tn dolar a dvomesečno poekninjo. trtSLEPHONK: CHtlaet 3—1243 IM . M. Mnl, ttat. UN at Iks PmI Offlw Mmt Vark* N. T^ wmšm MM mt C«, d IM M >m ADDRESS; 216 W. 18th 8T, NEW YORK No. 199. — Stev. 199. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 26, 1939—SOBOTA, 26. AVGUSTA. «939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL VOJNA, AU PA MOJ MIR" HITLER "der tag" se bliža Cvetkovic odstopil s svojim kabinetom HITLER SVARI NAROD PRED "STRA5NO" M F .AOOLF HITLEQ. nemški fuehrer, ki ima usodo Evrope »v svojih rokah. HITLER SVARI NAROD PRED "STRAŠNO VOJNO BERLIN, Nemčija, 26. avgusta. — Adolf Killer je v stalnem posvetovanju s svojim vojnim svetom in je oznanil narodu; da naj bo pripravljen na najhujše. Njegov prvi pribočnik Rudolf Hess je po radio posvaril Nemce in Poljaket ki nasprotujejo Hitlerjevemu osvajanju, da bo vojna, ako pride, strašne j-»a, kot pa si more kdo misliti. To svarilo je Hess izrekel v času, ko je cela Evropa čakala na izid diplomatskih konferenc in manevrov, ki jasno kažejo, da je konecni izid blizu. Hitler je včeraj popoldne poklical v svoj urad an tfieskega in francoskega poslanika, katerima je »•i • •« i • •• • vročil svoje zadnje pogoje. Po nekaterih poročilih je Hitler poslanikoma re kel, da je potrebno polastiti se Poljske, ker izziva. nA7IU nnncrrviTk na vojno. "Vojna ali pa moj mir!" je rekel. R™fcYLlA M i i -i • i • i i- i • Cunb, Švica, 2o. avgusta. Neko drugo poročilo pa pravi, da je Hitler pri 33. mednarodni mirovni drugem svojem razgovoru angleškemu poslaniku'kongres je pozval predsednika, siru Neville Hendersonu izročil nove mirovne po-ina-» tak°J za<"'ne posredovati v go je, toda je dvomljivo, da bi bila Poljska pripravljena sprejeti te pogoje. Vse diplomate je presenetilo sporočilo, da je Hitler zadnji trenutek olpovedal proslavo Hinden-burgove zmage pri Tannenbergu, ki je bi!a določena za jutri in je nameraval imeti pomemben govor, v katerem bi zopet navedel svoje zahteve proti Poljski. NEMŠKI POTNIŠKI PARNIKI SO BILI POKLICANI V VDOMACA PRISTANIŠČA Dopoldne je vlada ukazala vsem nemškim par-nikom, da se takoj vrnejo v domača pristanišča. Parni ki, ki so bili namenjeni odpluti, so ostali v svojih pristaniščih. ZVEZA Z BERLINOM PRETRGANA Iz neznanega vzroka je bila sedem ur pretrgana telefonska in brzojavna zveza med Berlinom in vna-njim svetom. Radio postajam je bilo dovoljeno samo igrati bojne pt^mi. MED ANGLUO IN POLJSKO JE BILA PODPISANA VOJAŠKA ZVEZA LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Sinoči je bilo v Londonu oznanjeno, da je bila med Anglijo in Poljsko podpisana trdna vojaška zveza. Ob »tem ca.su pa je prišlo obvestilo, da je na POTU IZ BERLINA V LONDON POSLANIK SIR NEVILLE HENDERSON Z NOVIMI HITLERJEVIMI MIROVNIMI POGOJI. Henderson je imel dolg razgovor z kanclerjem Hitlerjem in ticer na izrecno Hitlerjevo željo. Vsebina Hitlerjevih pogojev je bila brzojavno sporočena mini-trškemu predsedniku Chamberlainu in vnanjemu ministru lordu Halifaxu. Pogoji pa so strogo tajni. Izvedelo pa se je, da je Hitler pripravljen »prejeti izmed treh predlogov predhodnika Rooseveita en predlog, toda pod pogojem, da angleška vlad« podpira minimalne nemške zahteve. 'evropski krizi. FOKKER 0 POLJSKI BOSTON, Mass., 25. avg.— H. G. Fokker, znani holandski izdelovalec letal, je rekel danes: — Poljska bo v najkrajšem času premagana ter se Tie hiore zanašati na pomoč Anglije in Francije. Glede Združenih držav pravim tole: Vprašanje nevtralnosti je popolnoma odvisno od trgovine in politike. Če bodo evropski finančni interesi dovolj močni, bo Amerika pahnjena v vojno. Delavske vesti WPA komisar napada kongres. WASHINGTON, D. C., 20. avgusta- — Howard" O. Hunter, poslujoči Works Project komisar, je rekel včeraj: — -Nazadnjaška zveza v kongresu ter majhna, toda dobra organizirana skupina industrijalcev sta odgovorni za brezsrčno odredbo, vsled katere bo moralo biti odpuščenih 650,000 WPA delavcev. Hunter je govoril po radio ter dejal: — Mogoče bo omejitev vladnih izdatkov mogoče res vzpodbudila industrijo in trgov-ki svet, ,da bosta zapo-Flila več delavcev, toda mrzlo dejstvo je in ostane, da ^e t. ameriškim Vtelarvstvom nesramno žogajo. — Ni res, da sta za novo reliefno postavo odgovorna pred sednik Roosevelt in WPA komisar F. C. Harrington. Nova postava temelji na izpove dih raznih zborničnih odborov, ki so pa večji del neresnične. (Nadaljevanje na 4. strani.)- SAMOMOR BOLIVIJSKEGA PREDSEDNIKA Busch se Je ustrelil skozi gr!avo. — Njegovo mesto je začasno prevzel gen. Quintanilla. LA PAZ, Bolivija, 25. avg. — Mladi predsednik in dikta-toV Bolivije, German Busch, ki je s svojo veliko hrabrostjo V vojni is Paragvajem dobil naslov 4 * Orel Andov", in ki jc v juliju 1937, ko je bil star 33 let, prevzel bolivijsko vlado, jc umrl kmalu potem, ko se je u-strelil v glavo. Propagandni minister Mh rio Flores, ki je objavil to vest, je rekel, da je bil Bus^h zaradi prenapornega dela zad njih dni duševno zelo potrt. ftef bolivijiskega generalnega štaba general Carlos Quinta nilla, je takoj začasno prevzel SESTAVLJEN BO NOVI KABINET S TREMI HRVATSKIMI MINISTRI CVETKOVlCU JE BILA POVERJENA NALOGA SESTAVITI NOV KABINET BEOGRAD, Jugoslavija, 26. avgusta. — Načelnik vlade Cvetkovic je včeraj popoldne predložil knezu namestniku Pavlu svojo ostavko in celemu svojega kabineta. Knez Pavle je nato naprosil Cvet-koviča, da sestavi nov kabinet. Novi kabinet, v katerem bodo štirje hrvatski ministri in en hrvatski podtajnik v vna-njem uradu, bo sestavljen se danes, ali jutri dopoldne. Preosnova ministrstva je v 15LETNA FANTA OBTOŽENA HACKENSACK, N. J., j avgusta. — 15 letna Stanely I Goldberg in William Hallo-soglasju z določbami sporazu-(wel\t pastorek nekega vseučili-ma i»<*l Hrvati in Srbi. Akega profesorja, sta obto- Hrvatje so se vedno zavze-lžena napada in nosnje prepo-mali za demokracijo, toda sojv^jauega orožja. Oba sta pe-odločno zavzeli politiko stroge begnila iz neke poboljševalni- nevtralnosti za Jugoslavijo. Ta politika je bila še bolj n-trjena vsled politične razvr- predsedništvo s privoljenjem 1 st.itve t ropskih držav po skle- Francija Se Pripravlja VLADA JE ODREDILA. DA CIVILNO PREBIVALSTVO ZAPUSTI PARIZ.-ŽELEZNMI VLAKI PRIPRAVLJENI NA NAVAL generalov nov. Predsednik in kabinetnih član- nitvi rusko-nemške neiiapadal ne 'pogodbe. Načelnik vlade Dr a g i ša Busch si je pognal kroglo v svojo glavo v svo-.Oetkorvik in hrvatski voditelj ji hiši, ko je imel več gostov.jdr- Vladimir Maček sta bila v Spočetka so govorili o nezg-- 'raz"ovoru s knezom Pavlom di, njegova žena pa je takoj za-|,ia BIedu in na tem »^»"kn htevala, da je njegovo truplo !Je bil sporazum, ki sta raztelešeno, da je dognan oklenila Ovetkovič in dr. rok njegove smrti. .Maček. Takoj nato je Cvetko- Oberst Buscli, ki je bil ob,vi6 regentu Pavlu predložil '-svojo ostavko. Knez Pavle jc Cvet kovica naprosil, da sestavi nov kabinet, "katero nalogo jc Cvetkovic sprejel. ce. V Teanecku ju je opazil policist Robert Fitzpatrick, ko sta se sumljivo vedla pred nekim kinematograf con. Ko ju jc hotel aretirati, sta oddala proti njemu več strelov, ki so pa vsi zagrešili svoj cilj. • svoji smrti star 35 let, je svo jim prijateljem pogosto rekel, da bo svoje mesto pustil "samo mrtev". V aprilu letošnjega leta je! Dvomljivo jc, da bo dr. Mn-Busch prevzel popolno držav-;'"** ministrski podpredsednik, no oblast in je s tem postal | Besedila sporazuma še ni bi-diktator v državi, ki šteje!10 objavljeno, toda znano je, PARIZ, Francija, 25. arvgusta. — Francoska vlada, priča- .. . , - . , „ • • 1 j-, 1 • 1 u- -o,000,000 prebivalcev, ki so r»o kujoč vsak cas poslanico* za mir takoj, ko je od polj-na avoj poaiv, „ ... „ . ™ • r» • 1 • •• u • 1 nJu dežele nakopal mnogo p> v traneiji kot begunci. Pn krajev, policijah se morajo zgla- imn[h WVražnikov, ker je Dragiša Cvetkovic, je takoj, siti od 28. avgusta do 7. oktobra. Izvzeti so -samo oni, ki so promet z divizami postavil po-.ko je regent^ki SA*et odobril izjavili, da so pripravljeni bojevati se za Francijo. polnoma pod državno upravo, njegov sporazum o hrvatskem Ministrski predsednik Edouardo Daladier je imel dolgo kon- podržavil železnice in je preferenco z 'vrhovnim poveljnikom francoske vojske, generalom Hi(Jal koncesije Standard O-i Maurice Gustave Gamelinom in s šefom generalnega štaba go- c*orapany neralom Louisom Colsonom glede strategije, katere se bo po- Busch je bil sin nemškega 0-služila francoska armada za slučaj -vojne z Nemčijo. [n bolrvijske-matere špan- skega pokoljenja. Tekom konference so v vojašnice 11a stotisoče prihajali rezervisti armade, mornarice in zračne sile. Po konferenci z vojaškimi poveljniki je Daladier izdal povelje, da .se aglasijo pri svojih polkih vsi oni, ki so dovršili i pamgvajem, je bil Busch mlad jasko akademijo in -se nahajajo na počitnicah. (poročnik, ki .pa je vsled svojo Po Parizu krožijo govorice, da bo Daladier preobrazil svoj ve;jke hrabrosti naglo nap-e kabinet, ki bo predstavljal "narodno edinstvo", toda to se bo zgodilo šele čez nekaj dni. Francosko prebivalstvo mirnih živcev čaka na pretečo vojno v zavesti, da bo dolga m kruta. Tembolj pa je prevzel strah pred rojno tujce, ki so prišli v Francijo na obisk. Ameriško poslaništvo ie pozvalo ameriške državljane, da taemodoma odpotujejo iz Franc ije, ako nimajo kakega prav posebno važnega posla. Washington, ki je "bil napolnjen do zadnjega prostore, je popoldne oclplul iz Htvre. Parnik je bil nekaj "ur zadržan na prošnjo ameriškega poslaništva, da se more »s p«1* kom odpeljati mati predsednika Rooseveita, Mrs. Sara Delano Boosevelt. Iz Pariza naglo odhajajo Amerikanci in drogi tujci, pa tudi francosko prebivalstvo se z vso naglico seli iz Pariza in drugih mest na deželo, kjer ni tolike nevarnosti. VRABEC VZROK NESREČE LANCASTER, Pa., 23. avgusta. — V tukajšnji bližini so našli poleg razbitega truka težko ranjenega Josepha Ga-guc^a. — Ko sem vozil, — je izpovedal, — se mi je vrabec zaletel v obraz. Potem pa ne vem, kaj se je zgodilo. ANGLIJA JE PREPOVEDALA IZVOZ VOJN. MATERIJ ALA LONDON, Anglija, 25. avg. — Trgovinsko ministrstvo je Vnanjo politiko in narodno ne sme i2rvaiati aluminija, avgusta. — Načelnik vlade bakra> železa, bomba- ža, gumija in niklja. Kasneje je bil premog tudi na listu prepovedanih predmetov. !da bo imela Hrvatska obsežne I avtonomne pravice. vprašanju z dr. Mačkom, odpotoval v Beograd ter je obvestil svoje ministre o vsem, kar je bilo sklenjeno in odobreno na Bledu. Kmalu pa se je zopet vrnil Ko Ke je pričela vojna za j na Bled na posvetovanje s kne-Gran Chaco med Bolivijo ia zom Pavlom. Predno pa bodo dosežni cilji hrvatske avtonomije, je potrebnih še mnogih izprememb, toda vse to bo urejeno v ozračju složnosti. V tem sporazumu je dr. Maček dosegel veliko zmago, kajti pred nekaj tedni je v ime nu 5,000,000 Hrvatov izjavil, da mora "beograjska klika*' sprejeti načelo Združenih dr-ifevv Jugoslavije, ali pa se bo Hrvatska odcepila od Jugoslavije. " doval in je bil ob koncu vojne že obe rs t- Takoj, ko je postal predsednik, je izjavil, da se njegova politika ne bo nagibala niti r.^ levo, niti na de^no. Prepoved .1 je nositi inozemske znake, uniforme in zastave. ARGENTINSKO MESO . BUENOS AIRES,'Argentina, 25. avg. — V teku zadnjih par dud. so nakupili evropski .trgovci v Argentini skoro dve-! sto tisoč ton žita in mesa. ADVERJ ISE u-•GtAS NARODA1 ZAPADNA MEJA MED GIBRALTARJEM^ ŠPANSKO GIBRALTAR, 24. avg. — Angleško-špaifcfka mejo med Gibraltarjem in Špansko je že par dni zaprta. Angleške oblasti niso najvedle nobenega vzroka, pač so pa ojačile vojaško stražo in civilno policijo Kako dolgo bo meja zaprta, se ne ve. Odredba je najbrž v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki v Evropi. GRŠKA JE VPOKLICALA REZERVNE ČASTNIKE ATENE, Gi;Sca, 23. avg. —. Pod orožje so bili pokliotni vsi grški rezervni častniki, da "do-vrše svoje vežbanje". Do nedelje mora biti vsak pri svojem I polku. «4L3CB 9£BDDX"«New YoxfE Saturday, August 26, 1939 SLOVENE (TtTGOSLAV) DAILY . . j — —!-. - AMERIŠKI KOMUNISTI O PAKTU Kg je.dospel iv Ameriko poročilo o sklepanju nenapa-d^ne pogodbe med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Rttsijo, je aiuiriškim komuni atom nastala sapa- Njihovo glasilo 44 Daily Worker" ni prvi dan niti z besedico omenilo tega važnega pqiiUfoe^a dogodka. Sele naslednjega u«ievnecHi. ro bile naenkrat izbrisane za stotine milijonov človeških bitij. V mnogih krajih sveta se ljadje ne upajo več reči in pisati, kot milijo, moliti kjerkoli hočejo, >e celo* čitati ali ]>oslnsati ve-ti sedanjosti ali kulturo preteklosti. Kakorkoli različna naj ImhIo na«ša mmenja v tej deželi, vsak pravi Amerikanee odločno ne mara, da se take stvari "dogajale tukaj »pri nas. Odločna volja pa ni vse. Naša neposredna n»aloga in odgovornost, da ure linio svoje javne zadeve tako, da se take stvari ne morejo tukaj zgoditi. Za to nalogo in to odgovornost AKQ NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka dobite JO BREZPLAČNO ako naroČit« Slovensko- Amerikanski Koledar za 1m9 Cena Koledarja je: 50 centov t. Imamo jih še nekaj! las Naroda" si« West tSth Stmt NWF YSH^ N. (Lahko pofljtte T«oto v pofltnlh matih po 2 odroma po 3 cente) naj se zopet posvetimo same sebe ne -'e v nadah in željah, manveč v dajanjih in nepo-srednjih ciljih. Naj se drugi narodi odrečejo svojih l-vcbod in povrnejo v barbarizem, in t ecu o srednjega veka. Tom bolj je potrebno, da mi držimo k vrisku bakljo sVobode, tako da drugi morejo vi leti njeno svetlobo. ;Xe .smemo dovoliti razpora i*ad našim ljudstvom, ako ho čemo da se demokracija ohrani. Sovraštvo poraja sovraštvo. Nestrpnost poraja ne strpnost. Zatiranj«1 poclinca aH skupin nrizebgljivo vede do /.at i itui vi dragih poedineeiv in ^kufpio. Kjerkoli je .plemenska ali veii fka nesloga dvignila svo jo grdo glavo, zadonel je mrtvaški zven za človeške svobode. Ravno taka -vrsta nesloge in razpona je dovedla do diktatorstva v nokih inozemskih d**že]aht kjer s« razne skopi no. ki so iskalo protivne interese in delovale v protivno smer. nudile rodovitna tla za one, ki so iskali mo<"' za sebe. Xe momnio imeti |K>lmioar->ko I ovalno«! do te dežele. Oni veliki Amerrkanoc, Theodore Hoosovelt. jo zgovorno izrazil to rrtsnico, ko jo »loj:-!: 41 No morimo imoti o-I fonM vu z vooino narodov v Evropi; ali mi smo drugačni od vsoh n;ih. mi <1110 nov, i 11 nositi narml." Naš iiaro«! jo nekaj veo kot zomipl jopi sna onota r»od ono >f\-1110 vtado. Na^ narodi je sestavljen od ljudi različnih po-kolenj in mnosrih vernizpove-'danj, a»li njedinjeni .<1110 po irloboki Ijnbt^zni do svobode. Mi simo narod, ki ira jo po rodil velik ideal. Ta ideal se mora oli rani t i se ho ohranil za nas 111 na>'- otroke in otroike Th^ili otrok lo tedaj, ako ouvaano bojevito in brez porav- Ta ideal ie tako mogočen, da bi moral biti zarisan v srcu vs.nkega praveera Američana. Tjjudje so se žrtvovali in borili ter umirali za načela dr-•Atvljanhko in verske svobode. Mi. ki vsI«n| njihovih žrtev so daj uživamo bla-jrcvlove teh ■svetboil, imoramo pokazati ne manj odločnosti, ne nianj pripravnosti. da se žrtvujemo za to. da se te -svobode ohnanijo. Ni kako obli'ka diktatorstva — komunistična, fašistična, ali nazistična — ne more uspevati v tej deželi, aiko le n« 'kot narod obvarujemo one državljanske, versko in osebne svobode, ki jih nami naša oblika vlado zajajiičuje T11 ki jih sino udejs- U|,|j,||innniriy||!UlUt|lK.lllfHII||||.li|tltftlt|v. iil,?'^iiiiiiii»™tiiisiiU«™liiiuiiiin!,'ii:iiiiiiir iiiintiii||Mi{tiitAfx|i rs— pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo. točno. 4 m zanesljivo po dnev* nem kurzu* V Jugoslavijo: /-a I J . tU • * -».50 $ aeu I10.ZS - Din. Id I »In. 26/ Din. Din. SOU Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za S 6.30 ...... * li— ....... * ....... 9 87.— ....... U12-50 ....... $167.— ...... Lif LAr 100 200 . Lih UIO . Ur 109b . Ur 2000 .. Lir aouo KER SE CENE SEDAJ HITKt MKNJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVIiŽENE SPREMEMBI (JORI ALI DOLI Im hphlBi vetji ttvcdcM, Jih ali Urah. NUJNA NAKAZILA IZVKdV &IEMO PO CABLE LETTB& ZA PRISTOJBINO |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL RL'RKAU) Zli W. 18th ST.. NEW VOKI* = Peter ČUDNA SO POTA. Amerika uima več prohibici-( V držarvi Idaho smejo biti je. JLjudska volja jo je odpra- salon j. odprti do tre]i zjutraj* vila. Presneto se pa moti tisti, Toda če stopi človek po d\a- M naj-ti uri v c^alon m zahteva čašo pha, mu pravi barteu- ki misli, da si bo ob kateremkoli času karkoli privoščil. Prohibit i ja je odpravljena, na- der: — Žganja ali vina koli-mesto nje so se pa pojavile od-;kor hočeš, jmvo je pa prepove-redbe, ki so v vsaki državi ie'dano pitxlajati po dvanajsti skoro v vsakem kraju drugač-;uri ponoči. polet in je že bilo v zagonu, je prignal neki pot-estnik svoje krave čea letališče. Letalo se n! umiri o ustaviti ter je zadelo »v krave in nato padlo na tla. I>ve kravi sta bili takoj ubiti, letalo pa je k srevi le malo poškodovano. iMUmjillliMlilii, .Jillliiilll, ,i»HlWUU| .JllHm WM^',llllHIII'«n,»ll|iuill»!,llllUll«,,l,'ltU|l tvmali tekom vse naše zi;i zanikali le ono izmeni t »Ji jn-avie samo pnonui mvših državljanov, bi to dosledno nas pritiralo v betlo despo-' COUGHLIN PROTI POPULARNI JFR0NT1 DKTRUIT, Micii., '22. avg. — Rev. Charles E. Coughlin je «lanes |K>zrval j»o raJio po-slušak« naj se jhmI spretnin»i voditelji organizirajo ter naj odločno nastopijo proti "popularni fronti" boljševizma v Združenih državah. Coughlin pravi, tla je naj manj šestdeset t« 11 m> rov in organizaciji inkorpori ranih v takoimenovani Popularni fronti. — l'o morejo sovražniki a-merikanizma i n krščanstva spraviti skupaj milijonsko organizacijo, je tudi nam mogoče oriranizirati proti silo. Postavil je, da sam ne more ti on i h dežel v infizemstvo. E- hit) Pri p">tisili inleležen. ■sanui prekršitev naših >to-tboH nte?me okpreti vrata na-»vahi neprevidnosti in zatiranja. Moramo se brezpogojno postaivljati v bran 7>ro-ti v-a.kemji na čoln. naj jra na-rekuje viHv*in;i ali manjšina, ki bi v najmanjši meri utegnila oslabiti načela svobode, na k»a-terih je bil ta narod u^tanov-Ijen. Iz Jugoslavije. Letalo ubilo krave. V Slavonski Požegi se je zaro-dila na poskusnoin letališču letalska nesreča, ki k sreči ni zahtevala ljudskih žrtev. Aero-kli^b iz Osjeka je pri ret li! propagandne polete za občinstvo, ki se je ves dan vozilo nad okolico. Proti večeru ko se je letak o pogleduj** pripravilo za kajti njegova naloga je stati na strani in -vzpodbujati ljudi. MAŠČEVALA SE JE WYTHEVILLE, Pa., 23. avgusta. Mrs. E. M. Wright, Žena bivšega pomožnega šerifa, je srečala danes na eeMi '20 letno Jennie Pauley in 19-letno Anno Shelton. Iz roči.e torbice je potegnila revofrer ter otMala na nju več strelov. i >be so težko ranjeni odvedli V bolnišnico. Mrs. Wright je sla nato v policijsko stražnico ter povedala, da ju je hotela usmrtiti, ker sta zalezovali njenega moža. TEŽAVNA NALOGA SPOKANE, Wash., 23. av-'gnsta. Albert Ferguson inia nad dvesto kokoši. Že- več dni išče med n jimi tisto, ki mu je i znesla jajce, ki je 8 inčev dolgo in ima 6 inčev v obsegu. VELIKA 2ELE2N1SKA NESREČA IIUBLISH1NG C0. iMZlfltei COBBLE* "GLASA NARODA"« PriBor blizu Carlin, Nev., ko je bnovla^ "City of San Fran cisco" skočil % železniškega tira. Pri UJ nesreči je bilo urbi- IS ljudi in 114 ranje^th. je povzročil zločinec, ki in premaknil tra^ui oe, V držav i Colorado je prepovedana beseda "saloon'\ do-eim je beseda "bar" dovoljena. Ce bi se kdo razstavil v Peno sylvan i ji sliko S a n t a Clausa, ki drži v rokah atekie-nico opojne pijače, bi ga zaprli. V državi Connecticut je dovoljeno javno piti na velikonočno nedeljo, ne pa na božični dan ali veliki petek. V vsakem lniljšem nočnem klubu v New Orleansu (Louisiana) je po|ivijska matrona, ki |M>maga pijanim "daniaui" v taksi ali jm telefonira njihovim možem. V državi 1'tah lahko kupi mož steklenico žganja in ga prinese domov, toda podvržen je kazni, če ga da ženi le po-kusiti. Ako -i pa mož in žena pieskrbita |K.'rmit, ki stane .">0 centov, smeta oba piti iz iste steklenice. V severnem W-isconsinu prodajajo prvo v ogromnih čašaii, ki imajo zgoraj šest do osem inčev » premeru. Taka čaša, ki (i rži kvart ali več, se imenu jo ,itx>mba'\ V Pennsylvaniji so ob nedeljah vsi saloni zaprti. Štiriindvajset ur ->o pa odprti klubi, v katerih je mogoče dobiti v-o in kamor ima skoro sleherni dostop. V drža-\i Ohio smejo ob nedeljah točiti samo približno (near) pivo. Načete steklenice žganja morajo biti zaklenjene v steklenih omarah za baro, polne steklenice pa morajo biti pregrnjene z belim blagom. V državi Maryland je dovoljeno stati pred baro do polnoči, točno opolnoči pa mora ^gost sesti, kar prav radi stori, če ga ga ima primerno mero pod ka|»o. V Kentucky ni nobeni ženski dmoljeno stati pred baro. V »Iržavi Ala bain i so ob nedeljah zaprte v-e trgovine o-pojnih pijač. Če pa gre človek v restavracijo in naroči kosi>o ali večerjo, mu postrežejo s kakršnokoli hoče pijačo. V Connecticut je dovoljeno piti ob nedeljah. Toda gost mora bodisi sedeti pri mizi, čepeti ali ležati na tleh. Stoje piti je odločno prepovedano. V Nebraski so za baro dekleta, ki podžigajo goste k pitju. Oil vsakega drinka, ki stane več kot 23 centov, dobi dekle «lajni. V Californiji ne sme noben 4*sign", ki priporoča pivo, vino in- žganje, meriti več kot 720 kvadratnih inčev. Iz teh primerov je razvidno, da ni amerUkim pivcem in prodajalcem pijače z rožicami postlano. Z eno nogo so za baro oziroma pred baro, z drugo |>a v arestu. So j mi tri ameriške države — samo tri—v katerih nimajo tako bedastih predpisov. V teh treh držarvah dobiš ob katerikoli uri, ob delavnikih in nedeljah, pred mašo, meti mašo in po maši, kakršnokli pijačo—samo če veš, kje potrkati, če te poznajo in če imaš de* nar. Te države eo Mississippi, Oklahoma in Kansas. To so namreč edine tri a-meriske države, ki še niso odpravile iprohibicije. A 9 H A j|St O U A" ** New Toif Saturday, August 26, 1939 0 U 'J , . J'JrJ ju L ■ J'. -J. SLOVENS (YUGOSLAV) DAILY A. M.: Na vrata londonske advokatske pisarne je potrkal podjeten jnornar. Vstopil je vzel iz uat pipo in vpraša i,, dali bi mogel govoriti s svojim prijateljem Ltobbsotn. Pisar z naočniki na nosu je dvignil glavo, rekoč: " Dobijo«*! Če bi hoteli govoriti ž rojim, bi. bili morali priti pol leta prej. tknrl je. Jaz sera njegov, naslednik." "Katko je to mogoče t" se je ZAČttdil zagoreli morski volk. "Ko sem odhajal, je bil adrav kakor riba t vodi. To je zame zares hud udarec." Pisar je molče (prikimal. ** Pripeljal ^em n^u papigo naravnost iz trofičnih k rajev. I prav I jen KAM Ž NJO? vem nadstropju na vrata trgovca z -žitom. Vprašal je po svojem prijatelju Dobibs-u. "Tu ni noibenogia Doftbsa," je o4gpvoril uradnik, "pač pa je fci| na št. 216 neki Dobbs pq advokatu. Toda minulo je že pol leta, Odkar je umrl." "limrif . Ni mogoČel Moj dragi* l?«tari prijatelj D^bibs! Kaj naj počnem '-adaj s papigo, ki sem mm jo pripeljal iz trop-:4cih 'knajevf" "Pajpigo? In govori?" 44 Kakor poslanec v parlamentu. Pa prepevati in žvižgati zna tudi.. Kam sedaj ž njo 4'Eh., saj bi bil končno pri- Govori kakor angel, žvižga in poje, k«j naj zdaj počnem ž njo? Na ladjo jo ne smem pri-no-iti, kapetan je to prepovedal DdUbti je bil moj edini prijatelj na tem svetu." V zadregi se je popraskal za ušesom. Kar nwi je šinila menda v £?lavo nova misel. "Ali bi ne hoteli te papige • Gotovo bi lepo ravnali ž njo. kaj ne? To je zelo redka ptica." Kancelist je zadovoljno zakadi ial. 44Če bi zares hoteli biti tako prijaeni ..." 4 4 Vaša bo zdaj, ko je ubogi Dcfabs mrtev Tod« obljubiti mi morate, da se bo počutila mi.vas ddbro. Ali imate kletko?" Ne, pisar ni imel klefcke. <4Toda kletko potrebujete. kaj*i ta, v kateri sedi zdaj I ra, ni moja. Kaj naj storiva?" "Ailjfciimi ne preskrbeli kletko? Koliko neki stanje J" - "Takole deset šilingov, mislim. (Spregovoriti hočem z lastnikom te kletke in če bo zahteval več, bi kril razliko jaz." Instftgnil je roko in sprejel od piaarja pol funta. *1 Čez poj ure bom zopet tu. Virieli boste, koliko veselja vam prinese ts ptica." Mornar se je odmajal in nekaj hi* naprej je potrkal v pr- 4 4 Vi bi jo hoteli, gospod T" pa je prekinil mornar. 4 4 Al i pa imate kletko?" "'Kletko? Takoj stopim pogledat." Uradnik je odšel in kmalu je prinesel še dobro ohranjeno k! etiko. Mornar je bil presenečen, to la klettko je vzel in o«b-Pjubil, da pride čez pol ure nazaj. Potoni je pa smuknil hi J kancelist iz advokatske radovedneže,. In čez nekaj minut je sedela Lora v. kletki. M-ors-ki volk se je zadovoljno simehljal. Zahvalil se je na vse igrani in odšel' s papigo. Zavil je v bližnjo krčmo. "Lepa papiga" je dejal krč-miar. 41 Kako ji je iineT" "'Lora," je odgovoril po-Mtiavni mornar. Pripeljal sem jo iz trqpskib krajev" prijatelju, ki je pa ta čas untrl. Zdaj jo moram prodati, čenrav mi srce knvavL" "Koliko hočete za njo?" je vprašal krčmar. *4Izpod pet funtov je ne dum. To jo .smešma cena 2i tak raastavni eksetnplar." "Papiga je zavris-kala celo vrsfto besed in mornar je ponosno dvignil glavo. 44Ali ste sliišali, kaj znal Tako lepe in bistroumne papige ne -dobite nikjer izpod deset funtov. In še kletko vam dam za nameček." Pobotala sta se za tri funte. Mornar si jc obrisal brke, spra-iv i I tri funte v žep in olšel. Pivi. ki ga je srečcaJ na ulici. vil se je pred neko vilo, last Htare dame, ki je stanovala v nji *aima s svojimi četverono-gimi ljubljenci. Po travniku sta se izprehajala drva bela fox-t err i era na večernem sonca se je grela mačka, na vrtni mraici je pa stalia pozlačena kletka s krasno papigo. Podjetni nwniar se je ozrl na vsestrani, odprl previdno in spretno yrtna vratca se priplazil do kletke in jo odprl. Pa-piga je F&lonila glavico na ftnan in poroežiknila lokavo mornarju. V nasdfdnjem tre-rwtlou je biJa- fr»a že na potu. Papiga ne odleti dale«* in tudi ta. u"bežni jetnik je letal tik pred mornarjem, dokler nista prišla iz trbe ultee med vilami na žirvahno jjlavno ulico. Tn preden je minilo nekaj minut, se je udoLežika \va množica pori rpžljivih pomoeni-kov lova za papigo. Nekateri so vsaj da* jali dobre nasvete in poueevaJi INDIANA: ILLINOIS: Cleveland, Altai Bobck, liagar, Jacob »mit JoH SUpsU Olrmfd. Antes Nasuto Lonli, Louis Baiatt. John Vi /pisarne. "iHalo, končno sem vas našel, Zdelo se mii .je že čudno, kje taiko dolgo tičite. Naš sluga je dejal, da je nekomu ušla papiga. Ali ni bila to vasa?" 44Ta me je upehala, gospod. Pol ure rem lovil po ulici, zdaj pa je na varnem, tu v krčmi. Samo zadeva s kdetko še ni v redni. Ta človek hoče dati za njo dvajset šilingov — morda bi se zadovoljil s petnajstimi. Počaikajte tu v krčmi, da uredim zadevo." Sprejel je od kancelista pet Šilingov in počakal, da je stopil v krčmo, kjer je bil pustil papigo. Na bližnjem vogalu je stal uradnik iz trgovine z žitom in se oziral na vse strani. 44Kaj je s papigo?" je zaklicali, ko je zagledal mornar ia. "Ušla md je, adaj je pa zopet v kletki tu v k renti. Vse kaže. d« se je prikupila krč-marju. Toda ne dajte je izpod de>et funtov in ne pozabite pri tej kupčiji na mene." "Bodite brez sknbi." je dejal uradnik in že je odliitei v *krč-mo. V naslednjem trenutku je stopils iz stranske ulice stara, izmučena dama s kletko v roki in vsa obnpnna se je ozrla okrog. Mornar je brž stopil k nji. se odkril in dejah • "Oprostite milostljiva, če se ne motim, iščete papigo." "Ah, da. ali ste jo videl? Pomagajte mi, prosim, odletela je tjale. Bogato nagrado dobite. če jo izsledite." "Zahtevam samo pet šilingov, gospa. Mož, ki je ujel va-jšo papigo, sedi tam v krčmi. To je neki Doblbs iz advokatske pisarne. Stopite tja, da vam jo vite.H' i . 'Stari, dami je zažarel obraz. Vzela je iz ročne torbice pet si-iiflKOV in jft vsa srečna dala mornarju, potem je pa odšla. Morski voik je zavil v eno med straoHkib olio, kjer je Mo že mračno. *' Preštel je v žetm zaslužene foots in pomislil. da bt» jwd .žrtvoval enega, de.ibft -mogel: videti rn slišati, kako se bo razvil v krčmi pogo-v o* .med knecMrjem, kancelist am, uradnikom in staro dar mo t lastninski pravici do papige* ki1 je* jo bil pripeljal ubo-gmtiiDotibsn nanvvnost iz tro-fcičnih krajev. 8Q,letJeti4$ke lje Letalska fotografija je še III. Lombardijo, ta jo je pa od- vedno nekam čudna. Spoznamo fpoedine kraje po zemljevidu, v prvi vrstit pa po videzu. Naenkrat pa v Klim i o vse to čisto drugače, od druge strani, -stopil sardim&emu kralju' za Savojo, itn Nrzzo. Posledice teh dogodkov se čutijo še zilaj. Navražni'kove jx>stojanke Avstrijcev pri Solferimi. Če je to res, se je zgodilo to prav tistega dne, ko je 160 ti-so(" Francozov in Piemontezov prisililo 150.000 An-strijcev k umiku proti Veroni. Potem je pa prišlo premirje in mir. Avstrija je odstopila Napoleonu le inwy»iriral Vernejii. Pariz je držal v neipetosti s svojimi dovtipi in idejami. Bil je fotef-graf in talko mu je šinila v glavo mdsel, fotografirati iz balona. Zrakoplovstvo in fotografija sta bila takrat nekako v zvezi. *Nadar je bil tudi pesnik, karikaturist in satirik. Njemu se mora letalska foto1-grafija zathvaAiti, da je stara že 80 let. Sevediai pa takrat ni 'bila tako popotna, kakor je arlaj. Dolgo je bilo treba čakati, da je dobila praktičen pomen.. I, Živali, d izpreminjajo XX>OC ba&vo Že Aristotel je poznal poseb-| no lastnost nekaterih živih bitij, ki znajo izjpreminjati barvo. Opisal je zelo podrobno, kako se izpreminja barva ploščatega telesa po tem* na kakšnem dnu počiva riba. Neobičajna sposdbuost kftumeleona, prilagojevati re okolici, jc pri-š.la v pregovor. TikH nekateri IKjpofoojši mehkužci so pravi šan^pij^ml v i zip remi n j an ju barve svojega te^eea Zdaj poznamo tudi že vznik te čudovite živalske sposobn^tti. V koiži take žimi i so poselbne celice, zvane hroinatokoni ali nosill^e Iwirvila. Te celice se krčijo, raztezajo, aH celo selijo po množini izločka žlez z notranjo sekrecijo, ki jo oibvlada količina svetlobe, prestrežene z ži-val^kinr očesom. RAZGLEDNICE v r Neyyorike SVXTOVM RAZSTAVE- DOBITE FBI KNJIGARNI "GLAŠNARODAI 2 IS WEST ltth STREET NEW YORK 35 različnih razglednic v barvah, predstavuajb- Cm najveTje zanimivosti TE OGROMNE RAZSTAVE cena zbirke 50c Vaoto lahko poAJete i po 2 odroma i*o 8 centa. ADVER TISE IN * GLAS NARODA* ll; Knjige, katera topla priporočamo MOBSKI RAZBOJNIK. Spisal Frtd. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. Cena ............$1-25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi dragih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Balver. (2 knjig? in 280 strani.) Zgodovinski roman iz Časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.'' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA &VEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorist«. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.......... ........... $2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NO$L Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Manpessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- kaj takega kot je "Ogenj." Cena $1.00 ti« ODISEJ IZ KOMKNDE. Spisal Ivan Fngelj.-(269 strani.) Opis Ianberške a gospod* bo ostal v spominu sle-hemunu, ki g* pročitaL Pregelj je mojster sloga in jetfta. PriftUrrajo ga med najboljše sodobne slovenske roiranopisee. Poleg romana vse- SAMOSUJtUL &piuu juston Navačan don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. .................... tLM buje knjiga še nekaj krajših črtic Cena......................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MTTZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego- (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 vimi dragimi deli. Pregelj je globok, &TEFAN GOLJA IN NJEGOVL Spi- na vzlie temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgo- šal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potom-aa tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg dragih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................J$1.50 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Boman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navada. • Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VTSOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADL Spisal Prane Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz ceščine. Ob čitanju se citatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si Bko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. G* borian, f346 strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu sagonetke, dokler ne pro* čita do konca. Cena.................... $L00 ŽIVI VIRL Spisal Ivan Matičič. {411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo Čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 dovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. vih "Rokovnjaqev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena ........................ 55c. pod 8v0b0diraiys0^nq|em. spi-•al Trase S. Hangar. 2 zvezka 366 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O- Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemn omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in a priljub-jih je ži- Ijen slovenski pisatelj, kar _ velo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. Cena.......t..............$1.00 pisnje življenje starih Slovencov. TQL0VAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MQNTEZUME. Spl-m«, . • , . i 1C Bider Ha®gurd. (383 ata-ani) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cw«...................... $1.50 Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi sane, današnji Carigrad, kjer se je seznanil a Ireno ter se zaljubil v njo. Oeasrioa Bi je zaman prizadevala ajeti ga v svoje mreže. ................. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična.» Gena. .... $L00. Slovenic Ptttpriižng • ^ "SLXB »IfiDOr.Nit Tcff / r Saturday, August 26, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Kje si bil tako dolgo? *amMi i« življenja. _ Za "Glas Naroda" priredil L H. T" io=r Oba aehdte vstavita korake. Vedno bolj dolgo hočeta raztegniti pot. Sele, ko prihajajo s terase glasovi, se Rut s prijaznim nasmehom oibrne k Klausu: '-Do eedaj gem mimo gledala, kako ste se trudili z mojim kolesom. Sedaj vidim, da je moj *ftric s svojo družino . .K 1,001 P^lala slugo, da jim naznani vaš I rp J"oriun najprej svoje kolo spraviti v ga- 1 u- . ^ kalcoi^na s«01* se ne amem prikazati pri čajanki.'' Rad bi ji povedal, da se mu adi očarljiva, eelo v navadni oMeki, toda besede mu ne pridejo akoai ustnice. Mogoče bi smatrala za slalb poklon in rteniu se je hotel izogniti. "Žejo ste ljubeznivi, milosti ji va goepica; tukaj bom tedaj čakal na slugo. Toda mparn, da vas poaneje zopet vidim/' l»ut se poredno naisnjeje. "Prav gotovo pričakujem, da boste povabljeni na čajanko m moja vsakdanja dolžnost je skrfbeti za to. Zato upam da bom mogla tukli vam pcfctreči s čajem." "Tako sem drzen, da vam Tečem, da -to pričakujem." Rut se mu nasmeje 'in pri tenl more občudovati njene krasne zobe. Nato pa Rut naglo odide s svojimi kolesom Klaus gleda za njo, kot bi bil zatopljen v blažene sanje. Kako krasno delklo. Koliko svežoeti in mladeniške moči je budila m koliko ljiibkosti pri vsej samostojnosti. Nobena žena pri njem že ni zibudila 'nko močnega, osreoujooega občutita. In pokazala ni nikaflce sledi radovednosti, prav ničesar ga ni več vprašala, ko jo je enkrat prosil za -to. Kako redko je našel pri ženskah talko obvladanje. Iz svojih sanj so šele zbudi, ko stopi predenj sluga in se pred njim prikloni. v Pyln®ma obraz- Torei' ko Je odšel od doma, se ni bul v hiši. V tem oziru mu še ni (bilo trefba biti v gromi, kajti Kurt VVeyprsberg je vse starejše uslužbence brez izjeme odpustil Klaus izvleče vizitko svojega prijatelja Horvata, in jo izroči slugi. Prosim, naznanite me gospodu Kurtu "VVevert^bergu.*' Izroči mu fcmdi dolbro napitnino. Sloga prosi Klnusa, da sede in mu pove, da je gospoda na terasi. Pove m»u tudi, da je neikaj gostov in da ne ve, ttko ga bo gospodar mogel »prejeti. Klaus zamahne z roko m čaka na sporočilo. Alco mu bo sprejem odklonjen, bo še enkrat skušal priti z naznanilom, da prinaša sporočilo o Klatfsu WeyenJbergo. \a terasi so bili gospodar, gospodinja, njuna hči Iduna, Mr. Oharles Longwv, dedič rscisednjegia posestva s svojo sestro Wirmifredo in ndka Idunina prijateljica iz Kassela, ki jo je povafoila, da ji preganja dolgočas. Ko pride sluga na teraso, pravi Iduna nejevoljno: "Ali se moja s-jstrična še vedno ni vrnila s polja T Na njo čakamo s čajem." "Ravno sedaj te je goepica Falkmer vrnila in bo takoj prišla, samo preolhloči se hoče." Iduna skomigne z rameni, kot bi hotela reči: Dovolj dolgo ji je vzelo! Kurt Weyen>d>erg pogleda vizitiko, ki miu jo je prinesel Biuga. Za navafdnega dbii&ovalca mu ni 1>ilo prav nič, toda, ko prebere ime dr. Horvat, se nehote Bgane. Pogosto se je zatopil v poročila, ki eo jih prinašali listi o oni ekspediciji. pri kateri je tudi njegov nečak iagulbil življenje. Celo vse časopise, ki >o prinesli talka (poročila, je skrbno ohranili. Zato so mu bila imena v<(4i raziskovalcev dobro znana in je zato tudi prav dcforo vedel, da je bil na ekspediciji dr. Horvat. Naenkrat postane izelo nendiren. Ako je dr. Ernst Horvat isti, ki je bil s Klausom na etes-pediciji, pot eon — ^otem nikakor ni mogla biti cela ek&pedi-eija uničena. In kakor se je nepričakovano pokazal dr. Horvat, se bo mogel ndkega dne pokazati twdi Kla-Os. 4 4 Naglo pel j i te gospoda v sprejemno soibo," pravi osorno. Gosta si je hotel sam najprej ogledati in čimiprej izvedeti, kako novico mu je prinese?. Zelo je bled, se naglo oprosti in odide. Nikdo se za to mnogo ne zmeni. Idufna Weyer^bergova fee še bolj leno guglje na svojem stolu in. si nehote že tako kratko krilo potegne se višje, kajti rada je kazala svt>je noge, o čijiih lepoti je bila prepričana. In Mr. Charles Long-wy je bil za njo največja privlačna sila, četudi ni mogoče reči, da je btt edini, ki ga je rada videla. Mr. Longwy pa se poruši lepe prHofaosti in dbčodnje njene vitke noge, medtem ko njegova sestra z nevoljo opazuje Idunin koketni manever. Charles «pa ui mogel veljati kot kak vzor lepote, ali Ationis. Veder obraz, rdeči, zelo gosti lasje, močni beli zobje, svetlo mddTe dobrohotne oči ki športno izvedbena postava — vse to se je ndruževalo v pe preveč očarljivo celoto. Miss Wimifred je bila zeflo podobna svojemu bratu, toda mnogo lepša kot on. Njetii lasje so bili svetli, rdeče zlati, njeni zcfcje se malo manjši in iz njenih ravno tako modrih oči je sijalo malo več inteligence, kot pa pri brata. Imela je vitko, ddbro oblikovano postavo, lepe noge, toda s prevelikimi stopali, ki jih je skušala s koketnkni čevlji zakriti, kar pa te ji ni vedno pccrečiilo.. Brat in sestra sta se imela zelo rada in sta med seboj dobro izhajala.. Njuna mati je (bila NenAa, hci pokojnega Firfewerja njan oče pa Anglež. Svojim otrokom! je oče sa piwtrl premoženje, s katerim sta mogla brezskrbno živeti. Ko •U tudi podedovala -poeeiffrvo Očeta **voie matere, sta bila .saieljena kot zakonski par. Vorosiloy o ruskem letalstvu Letos sipo mlada je na kongre- statističnimi podatki ne bo *za- su ruslke komunistične stranke vojni komisar maršal Vorošilov poročal o sedanjem stanju davoljil svojih poslušalcev, med 'katerimi je biio mnogo laikov, ki so le slabo poučeni ruske armade. Samo po sebi o stanju ru>*ke armade Kot pri-je umevno, da je mnogo govo- mer, kako daleč lahko lete ru- ri»l o ruskem letalstvu. Vorosi-lov je primerjal letalstvo iz 1. 1934 z diatnaianjim, t. j., obravnaval je raavoj letalstva zadnjih petih letih. dko letalstvo je navedel primere daljnih poletov ruskih letalcev v Ameriko in v Vladi-v j vostcfk na Daljneln vzhodu. Nadalje- jfe. Vorošilorv omenil Osebje ruskega vojnega le- (stanje njšlke^ra letalskega o-talstva se je v zadnjih petih sdbja. Zanimivo je, da se je letifti (pomnožilo za 138 odst. število letal kili iinžnjersko te-Število letal je naraslo za 130 hnifoih ^rrtkcvnjakov poveea-odst. in je danes več kot po- lo za 801 odst., dočian se je šte- dvojend v primeri z letom 1934. Natančnega steviia iz razumljivih razlogov ni navedel, pač pa se da s primerjanjem drugih podatkov iaihko ugotoviti, da jih ima Rusija okrog 8200. Vorošilov je govoril dalje o iadelavi posaineanih novih tipov letal ter pripomnil, da je pri novih nosnih bomfbnikih hitrost fpovečana z«a 88 odst. V zaldm jih 5 letih se je razmerje med pcfsameanimi tipi ruskih | bojnih letal zelo izpremenilo. ■ZgradiH sx> mnogo več težkih ^amibnikov in lavdkih letal, medtelm ko je Število zgrajenih lahfkih ibombnikov iin izvidniš-kih letal relativno mnogo manjše. Ta prinašale sol iz saharskih solnih iiMlniko\* pri Tamdeni in Tinilnibu. V zače t ku na^epa estoletja r»o pa bile kara«vane .pogosto napaflene in ko je bilnapadena in razkropljena 2000 ve*blodo\-brojeea karavana, ki je nosila ogTonine mnonovno uvede »prejšnje plače, in kritizirajo najnovejšo WPA postafvo, ki resno ogroža obstoj razvedrilnega in vzgojnega programa. Štrajk pri Studebakerju v South Bendu. SOUTH BEN'D, Iml., 25. aniuian» 5. Boiifai Darovi (Kudolf Vrabl> 6 Bur&ka Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 8. C veti na Boroerajska (H. MaJao 9. Dedek Je pravil (Julij Slai>šak> 10. Devicm OHeanska 11. Dve aiiki (Ksaver Meško) 12. Duhovni boj (L<»vrenc Skupoll) 13. Elizabeta, hri sibirskeca jetnika 14. Fra Diavoio 13. Fran Baron Trenk ( 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satira (Azov in Teffi) 19. Korejskn Brata. Min iz milijo- nov v Koreji (Josef Spillmant 29. Krvna Ostein 21. Mesija (Dr. Jeglič, 22. Mladim Srrem. pi»ves,tl za mladino (Ksavor Meško) 24. Maran. krščanski de^ek z Uba- 26. 27. 2«. 31». 31. 32. ^ Cm I A S U IT E V "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vat stane — » n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 5 -I 1 216 WEST 18th STREET. NEW YORK Mrtvi (»ostat Musoiino Na Indijskih Otokih Ob 5«-lirtniei dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar Patria, Povesi iz irske junaške dnbe (H. F«lerer» Taberki iz Roža (Ivan Albreht) Popotniki, novele in ^rt ire (Milan Pu^ljt 33. Poiiralee i34. Pravljiee (H. Majar> 35. Pravljiee in pripovedke za mla- dino 'S. Knfcitnikl 36. Povesti in Slike t K^arer M<»-ko» 37. Ptiee Selivke lTaeore> 38. Praški Judek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 49. Praprefanove Zeodbe. Povesti (Anion Stralar) 41. Prihajaf. i-v^t «Fr. TVtela) 42. Prst Baz ji. I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton KHler) 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Jowef Splllraan) . 44. Rdera in bela vrtnica (Anton Huonder) I 45. Revolucija na Portura'skem I H. S:sfo s Šesto (H. Federer) ; 47. Sknri Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Amida 49. Študent na i bo (S. FinZgar) 50. SJnihnif vojne 51. Suneški Invalid (S. KnSntnik) 52. Sveta Notburca 53. Trt Indijanske povest (Jonef SpiIIman) 54. V^ferna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrt nar (Ta cnre i 56. Volk Spokornik In drn^e povesti sa mladino (Ksaver Me^ko) 57. Vojnimir ali Poauiatvo In krst (Jonip Ojrrinee 58. Zadnja Kmefka vojska (Anm*t Aenoo) 59. Zadnji dnevi nesramnega kralja R. Knftntnlk 69. Zbrani spisi za mladino (Rncelbcrt Oangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk ca mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon t 63. Zlat okopi (Jooef Spi Uma n) 64. Zmaj Iz Roane, porewt Iz bosan- ske zgodovine (8. KoSntnlk) (Vezava nekaterih knjig je od leia nja nekoliko izkaiena.) Ako ima ;kaka knjiga veo zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WJEUT 18th STREET KBW YORK