KHJI{NiC*
mum umu * voEue
REČICA OB SAVINJI	MOZIRJE
Sarfas/*-
Leto XXII Številka 10 Oktober '1990
Cena 7 din
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Ob svetovnem dnevu
varčevanja
Varčnost je od nekdaj čislana lastnost. Tjidi Slovenci smo glede tega znani, žal bolj v preteklosti, kot danes.
Že leta 1778 so v Hamburgu ustanovili »splošno preskrbovalno ustanovo«, kije bila v bistvu hranilnica. Zapisali so v pravila med drugim: »... za dobro marljivih oseb obeh spolov ustanovljena, kajti tudi mali prihranki v težkih časih veliko pomenijo, z nekaj obresti pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo tako koristijo sebi in državi.« Kaj so hoteli reči? Predvsem to, da so hranilnice namenjene malim ljudem v pomoč, saj denarno mogočni, imajo svoje banke!
Na Slovenskem je do druge svetovne vojne delovalo kar 560 hranilnic oziroma posojilnic. Glede na število prebivalstva v tedanji Dravski banovini smo bili tako v samem vrhu po gostoti denarnih zavodov v Evropi. Po osvoboditvi ni bilo ravno čutiti naklonjenosti do varčevanja, še manj pa do ljudskih denarnih zavodov, kar so hranilnice dejansko bile. Prevladovalo je celo mnenje, da so varčevalne navade stvar preteklosti. in nosijo pečat nekdanje izkoriščevalske družbe. Sele po letu 1960
smo pričeli močneje uvajati varčevanje kot sestavno nalogo tedanjih bank. Takrat je že bilo jasno, daje denar hranilnih vlog za vsak zavod še kako pomemben, jasno je ob tem, da napredna gospodarstva potrebujejo tudi denar varčevalcev, ki naj zanj dobijo ustreno nagrado v obliki obresti. Tudi tu smo zatajili. Varčevalci so prejemali včasih celo sramotne obresti za vložen denar, pri tem pa sploh niso imeli kakršnegakoli vpliva na usmerjanje svojega denarja. Največkrat so to opravljali politiki, ki pa so povzročali na ta način velikansko odtekanje denarja iz okolja, kjer je bil zbran. Lahko bi rekli, banke niso z ničemer nagrajevale zvestobo varčevalcev. Žal še takšno stanje traja! Ljudje zato izgubljajo zaupanje v banke, saj niso nič obveščeni o tokovih denarja, ki v velikih vsotah pripada prav njim. Prav smešno je, da z denarjem, ki je kakovosten, razpolagajo dolžniki in so ob tem varčevalci upniki. Kdo pa že daje posojilo neznanemu upniku?
31.	oktober je svetovni dan varčevanja, spomnimo se nanj!
A. VIDEČNIK
DODATNO ZAVAROVANJE
Skupno zasedanje zborov občinske skupščine je bilo 17. oktobra 1990 in njihova pestrost seje pokazala že pri drugi točki.
Pregled obremenitev delavca v podjetju, obrtnika in kmeta v občini Mozirje je nazorno prikazal deleže aktivnih sektorjev prebivalstva za pokrivanje skupnih in splošnih družbenih potreb v občini in v republiki. Podatki obremenitev, ki so v mesecu juliju povprečno znašali:
—	pri delavcu v gospodarstvu 4.738,80 din oziroma 101 indeksno vsoto na povprečno plačo 4.690,70 din,
—	pri proizvodnem obrtniku, last-
niku obratovalnice 4.797,70 din oziroma indeks 122 na plačo 3.931,70 din,	(
—	pri storitveni obrtni dejavnosti pa 3.302,20 din oziroma indeks 84 na plačo,
—	delavcu zaposlenemu v obratovalnici 3.597,90 din oziroma indeks 91 na obračunano neto plačo 3.597,90 din.
Iz obremenitev pa izstopa kmetijska dejavnost, kjer te obveznosti z dohodkom kmetije niso primerljive, saj znašajo na aktivnega člana kmetije povprečno mesečno 942,00 din.
Obširna razprava je pokazala, da navkljub letošnjim 36% zmanjšuje obveznosti na ravni občine, so le te udeležene v skupni obremenitvi plače le s 7,72% in še v tem je upoštevana 4,50% stopnja za republiško zagotovljen program izobraževanja.
Zmanjšanje obremenitev bruto plače (prispevki in davki) iz 46,74% v začetku leta na sedanjo 42,51% ni zadovoljila odbornikov, saj so naslovili na republiško skupščino zahtevo, da je potrebno obremenitve takoj zmanj-
šati, spremeniti zakonodajo in s tem tudi sistem oblikovanja financiranja skupne in splošne porabe.
Eiruga točka dnevnega reda je obravnavala problematiko osnovnega šolstva na območju krajevne skupnosti Mozirje—Nazaije—Rečica. Dokaj je poenotila mnenje odbornikov v smislu podpore krajanom Rečice za gradnjo nove šole, vendar odprla pereča vprašanja pridobivanja sredstev za izgradnjo, ki bi jih v smislu dosedanje krajevne solidarnosti morali prispevati občani občine Mozirje. Argumenti Rečičanov in Nazar-čanov na eni strani in na drugi prisotnost gospodarske recesije, visokih obremenitev plač, nasploh pa njihova negotovost sta pogojevali sprejetje sklepa, da Izvršni svet in Krajevna skupnost Rečica pripravita predlog predračuna za gradnjo šole in določita strukturo virov financiranja, ki naj omogoči odbornikom dokončno odločitev.
Burno razpravo pa je povzročila obravnava problematike gozdarstva in gospodarjenja z gozdovi, ki jo je povzročil zakon o moratoriju sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in njegove posledice, ki postavljajo pod vprašaj zaposlenost polovico delavcev v občini. Gozdno gospodarstvo Nazarje izjavlja, da zaradi posledic uveljavljanja zakona nima več pogojev za opravljanje obveznih dejavnosti gozdarstva, ki so posebnega družbenega pomena. To pa kritično pogojuje proizvodnjo v lesno predelovalni industriji, ki še nikoli ni imela tako praznih skladišč. Poseben problem predstavljajo tudi gozdne ceste, ki istočasno opravljajo funkcijo javnega prometa in bo njihovo vzdrževanje v bodoče padlo na kmeta.
Zaradi sprejetja zakona o prepovedi sečnje seje med lastniki gozdov razširila neresnična vest, da zakon o gozdovih ne velja več. Zato so kmetje pričeli s prosto prodajo gozdnih asortimentov, brez obračuna družbenih dajatev.
Predsednik Izvršnega sveta je pozval lesne predelovalce, da poiskuša-jo nadomestiti izpad lesa iz drugih okolij in tudi kmete, da z odprodajo lesa v občini pomagajo našim lesnim obratom, obrtnikom in Gozdnemu gospodarstvu. Gozdno gospodarstvo in občinsko upravo pa zadolžil, da bosta skladno z 265. členom zakona o upravnem postopku izpeljala vračila teh gozdov prejšnjim lastnikom in s tem omogočila redno izkoriščanje gozdov.
Razprava, kije opozorila na resno skrb za gozdove in obstoj lesno predelovalne industrije v občini, je obveza našim republiškim poslancem, Izvršnemu svetu in vodstvu Gozdnega gospodarstva, v smislu iskanja izhoda iz situacije.
Problem, ki je pereč le v dveh občinah v Sloveniji je pogojeval polno angažiranost vseh akterjev, vendar z izkušnjo, da smo problemsko osamljeni in zato odvisni od lastnih ukrepov. Sprejeti ukrepi zajemajo vsestranske aktivnosti in v dani situaciji omogočajo le delno izboljšanje stanja gospodarjenja z gozdovi v privatni lastnini in nadaljnjo dobavo lesa lesni proizvodnji:
1. Skupščina ne nasprotuje prodaji lesa kupcem izven občine, če le-ti ponudijo ugodnejšo ceno lastniku lesa —prodajalcu. Taka prodaja pa postane nesprejemljiva, če se prodajalci
Takih hlodov je zadnje čase na skladiščih naših firm sila malo.
— lastniki lesa na tak način izmikajo plačilu dajatev po m3, ki jih morajo poravnati Gozdnemu gospodarstvu Nazarje kot pooblaščeni organizaciji, na račun biološke amortizacije, stroškov nege in varstva gozdov, gradnje gozdnih cest ter plačila dajatev državi (davek in prometni davek).
2.	Gozdnemu gospodarstvu morajo kmetje poravnati obveznosti za vso lesno maso posameznega etata v letu 1989; državi pa odvesti dajatve za etat v letu 1990. Gozdnemu gospodarstvu se zato nalaga, da pripravi potrebne evidence, iz katerih bo mogoče črpati ustrezne podatke za določitev oziroma izračun ustrezne davčne obremenitve.
3.	Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti se nalaga, da pripravi poročilo o delovanju inšpekcijskih služb v občini. Iz poročila mora biti razvidno: kakšen je delokrog in pristojnost posameznega inšpektorja ter kaj so posamezni inšpektorji v letošnjem letu že napravili, posebej na tem področju.
4.	Od Gozdnega gospodarstva Nazarje in njihovih služb se zahteva, da v roku štirinajst dni od prejema sklepa, sporoči število črnih sečenj v vseh gozdovih ter neupravičene odtujitve lesa iz gozdov v družbeni lasti.
5.	Gozdno gospodarstvo se zadolžuje:
— skrajšanje plačilnega roka za plačilo kupnine za gozdne Sortimente lastnikom gozdov iz 80—90 dni na 30 dni,
—	informiranje lastnikov gozdov o nastali situaciji ter obravnavanje problematike na nivoju samoupravnih organov,
—	sprejem ukrepov za dodatno zmanjšanje stroškov poslovanja (re-orgaizacija, tehnološki viški) in s tem zagotovitev višjih neto odkupnih cen za gozdne Sortimente,
—	kontrola knjižne evidence o prodaji lesa mimo Gozdnega gospodarstva Nazarje in pričetek akcije za dosledno izterjavo zakonskih obveznosti od lastnikov gozdov,
—	dosledno evidentiranje nedovoljenega poseka brez odkazila; prijave pristojni inšpekciji in sodniku za prekrške.
Zaključna odločitev je bila, da je o problematiki potrebno seznaniti pristojne republiške organe in njihove predstavnike povabiti v občino med prizadete delavce. Zahtevati pa je potrebno takojšnjo spremembo zakona o gozdovih in zaščititi širše interese umnega gospodarjenja z gozdovi in kontrole izvajanja strokovnega dela v gozdu.
Zaskrbljujoče pri vsem tem pa je, da je zakon in prelaganje njegove spremembe povzročilo neizbežno likvidacijo Gozdnega gospodarstva Nazarje in reorganizacijo v možnih zakonskih okvirih.
Zasedanje občinske skupščine je tako obravnavalo le štiri točke dnevnega reda, ostale točke pa je preložilo na nadaljevanje seje čez teden dni.
MARIJA VRTAČNIK
SN objavljajo
Jedrske grobnice ne bo pri nas Nekatere lokacije so pa prav blizu
Nepovratna sredstva — povod za hudo kri Obilica kritik, zavisti in hude krvi
TRGOVINA, trgovinica,
Še en kamenček v mozaiku
Jedrske grobnice nebo pri nas
Savinjske novice so zelo pozorno spremljale vsa dogajanja v zvezi z določanjem lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in vas o vmesnih dogajanjih tudi sproti obveščale. Razlogi so nam vsem prav dobro znani, saj smo bili še pred slabimi tremi leti v načrtih jedrskega lobya udeleženi kar s petimi možnimi lokacijami. No, pred kratkim je bila tudi širša slovenska javnost seznanjena z desetimi možnimi lokacijami radioaktivnih odpadkov. Med njimi ni nobene iz naše občine, čeprav so nekatere vseeno prav blizu (v velenjski občini in na Koroškem).
Te lokacije so bile določene na osnovi raziskave, ki bo v nadaljevanju imela še tri stopnje. Na koncu raziskave so s prekrivanjem zemljevidov, na katerih so bila vrisana neprimerna območja, identificirali primerna območja, ki niso bila izločena. Kot so posebej poudarili avtorji omenjene študije oziroma prve faze izbiranja lokacije za odlagališče NSRAO, je deset območij po prvi stopnji izbiranja povsem enakovrednih in niso rangirana. Hkrati pa je tudi povsem jasno, da bodo lokacijo za odlagališče N SR A O z naslednjimi stopnjami izbora iskali le med njimi in je zatorej gotovo, da jedrske grobnice v naši občini ne bo.
Sedaj torej velja wo pozornost posvečati neki drugi tovrstni ekološki nevarnosti, ki pa verjetno vsaj v načrtih še vedno grozi področju naše občine. Pri tem mislimo na izgradnjo velikega jezu na Lučnici in nameravano potopitev doline Lučnice. S tem seveda ne mislimo zganjati nobene panike, ampak samo poudarjamo, da v posameznih načrtih pa tudi razpravah med vodnimi strokovnjaki ti načrti še vedno živijo. Da so to načrti brez krčmarja, so ljudje iz naše občine pristojnim že zdavnaj jasno in dovolj odločno povedali. In tu ni več kaj razpravljati!
R. P.
Upadanje kupne moči se zelo pozna
Zadružni dom v Bočni ima pod svojo streho poleg zadružne pisarne še pisarno krajevne skupnosti, spodaj je gostinski lokal, ki ga je ZKZ Mozirje dala v najem, in trgovina.
Pogovarjali smo se s poslovodjem Slavkom Župančičem o njegovih opažanjih v trgovini. Taje namreč najboljši kazalec razmer, v katerih živimo. Vsaj za gmotne razmere velja takšna ugotovitev.
Zupančič ugotavlja, da se upadanje kupne moči zelo pozna. Seveda se je morala trgovina temu hitro prilagoditi. Velike zaloge pomenijo breme in zato je treba skrbno paziti na povpraševanje in hitro ukrepati. Pohištvo dobavljajo le po prednaročilu, gradbeni material ponujajo le v manjših količinah, saj je na voljo v širši ponudbi v zadružni trgovini v Gornjem Gradu. Pozna se tudi pri nabavi umetnih gnojil in močnih krmil za kmete. Ljudje na sploh bolj obračajo denar! Sicer pa meni Župančič, da tu ni veliko čistih kmetov, največ ljudi živi vendarle od zaslužka v industriji in podjetjih, zato je promet ob dnevih izplačil OD občuten, potem pa
upada. Sicer pa tudi kmetje dobijo plačilo za mleko sočasno z izplačili OD, tako je med 5. in 15. vsakega meseca živahno v trgovini.
Ljudje, meni Zupančič, le težko razumejo nenehne podražitve, kajti tem ne sledijo osebni dohodki. ZKZ Mozirje dela z minimalno maržo, tako se vsaj malo pozna pri ceni. Seveda pa to ni rešitev!
V kraju so sedaj kar tri trgovine, zadružna, Savinja in zasebnica. To pomeni poslovno tekmo in je lahko le v korist potrošnikom. Vsi se tako bolj trudijo ustreči željam kupcev.
Kaj pa kulturno življenje v Bočni? Imajo delavno prosvetno društvo, to ima kar dva pevska zbora, pa tudi sicer poskrbijo občasno za druženje krajanov. Tako so pripravili tradicionalen Krompirjev likof, ki je bil zelo dobro obiskan, ljudje pač potrebujejo malo razvedrila. In ob tem še tole: Bočna je bila še po zadnji vojni daleč znano pridelovalno območje za semenski krompir, no in likof je le še spomin na tiste, lahko bi rekli, »slavne« čase.
A. Videčnik
O mozirski satelitski televiziji
Nekaj časa nazaj seje pogosto dogajalo, da so naročniki TV v Mozirju negodovali nad spreminjanjem kanalov, se pravi programov. Tako je včasih bilo podvajanje programov s satelita na račun nekaterih drugih kot SAT 1 in RTL. Razširile so se domneve, da gre za pojav, kije lahko posledica samovolje vzdrževalca.
Da bi preverili vzroke, smo se obrtali na strokovno službo v Gorenju, ki vzdržuje naprave v Mozirju, z vprašanjem za kaj gre pri navedenem pojavu.
Gorenje servis je prijazno pojasnil zaplet, tako je sedaj jasno, da v nobenem primeru ne gre za samovoljo vzdrževalca, da si ta nenehno prizadeva za dober sprejem, da pa gre za tehnične težave, kijih najbolje obrazložimo s povzetkom vsebine pisma strokovnjakov iz Gorenja.
»V Mozirju so bili satelitski programi sprejemani iz ESC satelita, kjer pa ni bilo mogoče spremljati programa RTL zaradi kodiranja. Na sestanku gradbenega odbora je bila predstavljena problematika sprejemanja satelitskih programov. Naš sodelavec je prisotne seznanil s tehničnimi ka-

iiliill
rakteristikami in prednostmi oziroma problemi sprejema iz možnih satelitov. Prisotni so se na podlagi te razlage odločili za prestavitev sprejema na satelit ASTRA. Na tem sestanku je bilo tudi naročeno, da se s satelita sprejema 6 programov in sicer 3 angleške in 3 nemške. Zal tudi sprejem iz satelita ASTRA ni bil brez stranskih učinkov, temu so krivi sprejemniki (kvaliteta). Gre za širokopasovne sprejemnike, kjer se zaradi nihanja električne napetosti ali prekinitve lete in drugih vplivov pojavi tako imenovano »seljenje programov«.«
Mislimo, daje vsebina dopisa Gorenje servisa jasen odgovor na pojave, ki so povzročali negodovanja. Ob tem je treba pribiti, da si gradbeni obor pri KS Mozirje resnično prizadeva za urejanje vseh zapletov, ki se pojavljajo pri satelitski TV v kraju. Vsestransko priznanje pa je treba dati tudi vzdrževalcu gospodu Maroltu, ki skrbno bdi nad napravami v Mozirju. Seveda pa se bo odbor trudil omrežje oziroma naprave še izboljševati, tako torej ni skrbi, da bi stvari ne tekle v redu.
A. Videčnik
irtsa
Že v zadnji številki Savinjskih novic smo nakazali, da nameravamo prej ali slej preiti na naročnino. Če smo se na vseh področjih odločili za tržno gospodarstvo, je tudi za Savinjske novice edina možna pot, da se potrdijo še na enem področju — na področju prodaje. Nič kolikokrat smo že slišali, da nas radi berete in da komaj čakate, da Savinjske novice pridejo v vašo hišo, kajti dejstvo je, da toliko novic iz naše doline ne boste našli v nobenem drugem časopisu. Z naročnino za Savinjske novice boste to samo še enkrat dokazali. In kaj vam lahko mi obljubimo?Na vsak način še večjo odprtost, pa resen pristop do obravnavanja tem, ki se jih bomo lotili in nenazadnje redno izhajanje. Prepričani smo, da vam ne bi bilo vseeno, če bi Savinjske novice prenehale izhajati, saj so postale že skorajda zaščitni znak naše doline. Zato vas vabimo, da postanete naročniki Savinjskih novic.
Po novem letu bodo Savinjske novice prejemali samo naročniki. Zato že danes izrežite naročilnico in jo v kuverti ali nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov Savinjske novice, Mozirje 63330.
Zadružni dom v Bočni služi mnogim namenom.
Sporočilo upokojencem in invalidom
Obveščamo vas, daje s sprejetjem novega statuta Svobodnih sindikatov Slovenije izključena možnost kolektivnega članstva v tej organizaciji. Zaradi tega so se republiška vodstva organizacij takoj po kongresu dogovorila, da bodo v društvih na terenu glede na interes članov organizirala individualni pristop članov upokojencev in invalidov v sindikat. O tem ste, spoštovani upokojenci, bili obveščeni tudi preko vašega glasila »VZAJEMNOST«, v kolikor ste nanj seveda naročeni.
Kako izpeljati to aktivnost in ponudili vašemu članstvu prostovoljni pristop k sindikatu z ustreznimi informacijami, smo se dogovorili tudi z vašimi vodstvi v občinskem merilu in na terenu, le-ti vas bodo obiskali na domu proti koncu tega, oziroma v začetku leta 1991, ko boste urejali tudi vaš odnos do članstva v vaši stanovski organizaciji.
Poleg nekaterih skupnih programskih nalog, ki se nanašajo na pokojninske zadeve in varovanje invalidov, vas kot morebitne individualne člane našega sindikata želimo vključiti tudi v koriščenje nekaterih ugodnosti, kijih nudimo oziroma bomo svojim članom, kot so:
—	brezplačna pravna pomoč
—	možnost cenenega oddiha preko naše sindikalne borze
—	usluge v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah ter
—	organizirano ugodno nabavo v trgovskih organizacijah^
Vašo odločitev boste lahko izrazili na ustreznih pristopnih izjavah, s katerimi bodo razpolagali vaši predstavniki. Podpisana izjava pa bo osnova za izdelavo ustrezne članske izkaznice.	Občinska organizacija ZSSS Mozirje
Nepovratna sredstva, povod za hudo kri
Letošnja odobritev republiških nepovratnih sredstev nekaterim kmetijam v turistične namene je sprožila toliko kritik, zavisti in sploh hude krvi, da smo dolžni občanom natančnejše pojasnilo.
Republiški pospeševalni sklad, pri Sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ta sredstva podeljuje, je po vsebini pravni naslednik ukinjene SIS za kmetijstvo. Napaja se s prispevki iz gospodarstva, to je od podjetij in obrtnikov po stopnji 1,08% od dobička, zmanjšanega za davke in prispevke in izplačane osebne dohodke.
V program za leto 1990 je bila prvič uvrščena podpora za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V ta namen je bilo predvidenih približno 36 mio din, kar predstavlja 6% od skupno planiranih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane v Sloveniji.
Kompleten pospeševalni program za letošnje leto je bil objavljen v posebni prilogi 8. številke Kmečkega glasa, hkrati pa navedeni tudi podrobnejši kriteriji in pogoji za pridobitev vseh vrst pospeševalnih sredstev.
Nameni in pogoji za uveljavljanje finančne podpore za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so bili, v kratkem povedno, naslednji.
Nameni:
—	izgradnja ali prenova bivalnih prostorov za kmečki turizem,
—	izgradnja ali prenova objektov in nakup opreme za razne vrste dopolnilnega dela na domu,
—	objekti in potrebne plemenske živali za rejo kožuharjev in drugih malih živali,
—	objekti za proizvodnjo okrasnih rastlin, trsov, sadik in semena.
Pogoji:
Sredstva se dodeljujejo le v okviru celovite usposobitve kmečkega gospodarstva. Smotrnost dodelitve podpore se oceni s stališča upravičenosti vlaganja ob upoštevanju velikosti posesti in kmetijskih proizvodnih možnosti. Na kmetiji morata biti zaposleni najmanj dve delovni moči. Skupaj z dopolnilno dejavnostjo mora biti zagotovljen dohodek najmanj za dva človeka na kmetiji. Razpoložljiva delovna sila na kmetiji mora dolgoročno zagotoviti obstoj in razvoj sofinancirane dopolnilne dejavnosti. Zahtevek mora biti vložen na posebnem obrazcu, ki je namenjen izdelavi investicijskega programa. K zahtevku
morajo biti priloženi naslednji dokumenti:
—	veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, če gradbeno dovoljenje po zakonskih predpisih ni potrebno.
—	ureditveno investicijski program z navedbo vseh virov financiranja in z razčlenjenim predračunom vrednosti vlaganj (gradbena dela, oprema ...),
—	načrt; ki ga mora izdelati in potrditi pooblaščeni projektant.
Po preteku 25 mesecev za novogradnje, oz, 21 mesecev za rekonstrukcije od dneva nakazila odobrenih sredstev je potrebno predložiti komisijski zapisnik o tehničnem prevzemu objekta. V kolikor zapisnik ne bi bil predložen v določenem roku, pomeni, da so sredstva pridobljena neupravičeno in jih bo treba vrniti z obrestmi!
Na našem območju, je, kot je ztla-no, najbolj razširjena dopolnilna dejavnost kmetij — kmečki turizem. Vlaganja v to dejavnost so v zadnjih letih domala povsem zastala, ker ni bilo sprejemljivih možnosti za kreditiranje. Preko 20 kmetij, ki so se že pred leti lotile novogradnje kmečkih hiš po načrtih za turistične potrebe, je
zaradi pomanjkanja sredstev ostalo na pol poti investicijske izgradnje. Nekatere že usposobljene turistične kmetije imajo zastarel standard turističnih sob glede na zahteve sodobnega turizma, ki jih je zelo težko prodajati, zato jih želijo urediti v višjo kategorijo. V vsesplošna prizadevanja za razvoj turizma v občini so se v zadnjem času začele vključevati tudi prve kmetije s posebnimi in na evropskem turističnem tržišču vse bolj iskanimi oblikami izven penzionske ponudbe, kot je čolnarjenje in kampiranje, kar brez dvoma sodi tudi v sklop dopolnilnih dejavnosti zainteresiranih kmetij.
Povsem razumljivo je, da so prav zgoraj opisane kmetije v nedokončani izgradnji, vendar z resnimi nameni za ukvarjanje s turistično dejavnostjo, bile prve, ki so izkazale največji interes za pridobitev finančne podpore, brž ko so bile preko objave v Kmečkem glasu seznanjene z ugodnimi možnostmi.
Zadružna pospeševalna služba se je požrtvovalno lotila obsežnega administrativnega dela in že do prvega spomladanskega roka za odobravanje sredstev pri republiški komisiji pripravila zahtevke in potrebno do-
<------------------------------------------------------
Naročam časopis	E2£3 NOVICE
Savinjske novice
Ime in priimek ......................................
is«
Naslov .............................................. ^
Poštna številka, kraj ...............................
Podpis ..............................................
Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnico pošljite na «©v Savinjske novice, 63330 Mozirje.	O/» Ljubnicije bilo nekoč 12 žag, sedaj sta le še dve, na stiki je nekdanja
vretenka Taškova žaga. Sedanji lastnik Anton Plesec jo vzdržuje in si zelo želi, da bi jo spet poganjata voda, to pa bo, če bodo urediti dolgo obljubljeni jez. (AVj
Nepovratne kredite, o katerih pišemo v prispevku, so prejeli:
1.	Špeh Vinko (Pogorevčnik) — Podvolovljek —novogradnja
2.	Robnik Albin (Metulj) — Krnica — novogradnja
3.	Selišnik Božo (Strevc) — Sv. Duh — novogradnja
4.	Stakne Marija (Račnik)— Robanov Kot — novogradnja
5.	Krivec Božo (Ramšak) — Podolševa — novogradnja
6.	Mlačnik Jože (Lenart) — Logarska Dolina —novogradnja
7.	Podkrižnik Roza (Ročnik) — Ter — novogradnja
8.	Robnik Alojz (Ogradnik) — Krnica — razširitev
9.	Kumer Anton (Sp. Jerovčnik) — Krnica — novogradnja
10.	Goličnik Franc (Hriberšek) — Šmihel — novogradnja
11.	Atelšek Ivan — (Rženičnik) — Šmihel — razširitev objekta
12.	Ošep Ana (Bevšek) — Robanov Kot — razširitev objekta
13.	Klemenšek Anica (Majdač) — Podolševa — novogradnja
14.	Ošep Vera (Pečovnik) — Robanov Kot — novogradnja
15.	Klemenšek Stanko (Ložekar) — Logarska Dolina — dokončanje objekta
16.	Plesnik Medard (Plesnik) — Logarska dolina — višja kategorija objekta
17.	Lesjak Ivan (Lesjak) — Šmihel — novogradnja
18.	Kramer Franc (Rastočnik) — Šmihel — novogradnja
19.	Petrin Matija (Petrin) — Sp. Pobreže — avtocamp
20.	Jurjevec Edi (Prodnik) — Juvanje — čolnarna
21.	Suhadolnik Rok (Covnik) — Logarska Dolina — dodatni objekt
22.	Puncer Marija (Leve) — Loke — dograditev objekta
23.	Marolt Tomaž (Stoglej) — Luče — višja kategorija objekta
24.	Grmelj Anica (Zg. Zavratnik) — Raduha — razširitev objekta
kumentacijo za 25 prijavljenih kmetij, kasneje pa še za dodatnih 15 prosilcev.
Naš zahtevek je bil od vseh kmetijskih organizacij v Slovenijinajvečji in najštevilčnejši. Nepovratna podpora je bila doslej odobrena 24 prosilcem v skupnem znesku, 5,6 mio dinarjev, to pa je več kot 15% vseh sredstev za te namene, planiranih za letošnje leto za celotno Slovenijo. Višina posamezne podpore je bila odvisna od števila načrtovanih turističnih postelj in sedežev ter odobrene vsote na enoto, v povprečju pa je znašala 15 do
20% od predračunske vrednosti. Upravičeno smo bili zadovoljni, da nam je uspelo v rekordno kratkem času izdelati investicijske programe za vse do tedaj prijavljene prosilce in pridobiti zanje tolikšen delež republiških nepovratnih sredstev. Toda, brž, ko seje po terenu razvedelo, kdo vse je nepovratna sredstva dobil in kolikšno vsoto, seje sprožil plaz negodovanja, zavisti in tudi žaljivega obrekovanja.
Ne le prejemniki podpore, tudi strokovna služba zadruge je bila deležna številnih očitkov, češ, da nismo poskrbeli za zadostno obveščenost, da bi se lahko prijavili tudi drugi kandidati. Vsem, ki se čutijo kakorkoli prizadete, bi radi pojasnili tudi drugo plat, da bo objektivni resnici bolje zadoščeno.
Dodatne reklame za ta nepovratna sredstva nismo delali iz preprostega razloga, ker je razpoložljivega denarja v republiškem skladu kvečjemu za 150 kmetij, pri čemer pa je treba upoštevati tudi teritorialno porazdelitev na vse slovenske občine. Mozirje je s svojimi 40 vloženimi in 24 že odobrenimi zahtevki med njimi daleč] »najzahtevnejše«. Več ko bi delali dodatne propagande, večje število prosilcev bi zaradi omejenosti sred-L štev moralo odpasti in več,bi bilo razočaranih.
Želja m potreba po družbeni pod-, pori je eno, izpolnjevanje zahtevanih pogojev pa drugo vprašanje. Republiška komisija odobrava le tiste zahtevke, ki predpisane pogoje za dodelitev podpore nesporno izpolnjujejo. Namensko porabo sredsev bo namreč treba čez dve leti dokazati in upravičiti, zato so v prvi vrsti prišli v poštev prosilci, ki so ekonomsko sposobni v tem času investicijo v dopolnilno dejavnost tudi zaključiti z lastnim kapitalom ali najetimi krediti. Odtod tudi vzrok za pogoste očitke, da »komur je dal bog, mu da še država«. Morali se bomo pač sprijazniti z zakonitostmi porajajočega se tržnega gospodarstva, ki delajo v prid priza-devnejšim in zato ekonomsko močnejšim, medtem, ko naj bi se socialna vprašanja reševala po drugih poteh.
Dolga leta smo se v Sloveniji borili za uvedbo izdatnejše družbene pomoči za hitrejši razvoj podeželja med drugim tudi v obliki dotacij za investicijsko izgradnjo na kmetijah, podobno kot imajo to urejeno v sosednjih zahodnih deželah. Zdaj, ko so dolgoletne zahteve postale stvarnost, pa je zopet vse narobe, ker pač ni denarja za vse ali pa po mnenju nekaterih ne pride v prave roke.
Zaradi navedenih problemov, ki so se pojavili ob letošnjem odobravanju nepovratnih podpor ne le pri nas, pač pa tudi drugod po Sloveniji, se načrtovalci pospeševalnega programa za leto 1991 nagibajo k temu, da bodo nepovratne podpore za nekatere pospeševalne namene ukinili in jih nadomestili z ugodnejšimi krediti. '
MERCATOR — ZGORNJESA VINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Lojze Plaznik
Gostinsko podjetje TURIST NAZARJE
Sindikat Gostinskega podjetja »TURIST« NAZARJE se najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so s svojimi pestrimi in bogatimi proizvodi sodelovali pri izvedbi srečelova na prireditvi »Evropska razstava cvetja« v Gaju Mozirje.
Prosimo, da nam oprostite, ker se vam zaradi preobširnega seznama darovalcev ne moremo zahvaliti poimensko.
Prisrčen pozdrav in še enkrat HVALA! Delavci GP TURIST NAZARJE
Vhod v Pogo’s
Trgovina, trgovinica...
POGO’S
Nazarje se z množico novih lokalov, kot so v sosednjem Mozirju, ne more postavljati, zato je toliko bolj spodbudno, da seje tudi na tem industrijskem koščku doline začela »dogajati« konkurenca. V rekordnem času je v prizidku domače hiše našla mesto zelo okusno urejena trgovina z živili v novem naselju Nazarij,
Lastnica, Romana Pogorelčnik, je s svojo ponudbo pritegnila mnogo kupcev, ki jim je Savinjina samopostrežnica bodisi predaleč ali pa premalo založena. Osnovna privlačnost so seveda nižje cene skoraj vseh artiklov, ki so na voljo. Sladkorje na primer cenejši kot v diskontih in tudi pivo ima diskontno ceno. Pogo’s seje še posebej priljubil Nazarčanom s slastnim kruhom iz Hribernikove pekarne na Ljubnem
DISKONT REGINA
Sredi julija je v poplavi diskontov zaživel tudi diskont Regina, katerega »šefica« je bivša poslovodkinja zadružne trgovine v Bočni, Regina Žehelj.
Ker je od otvoritve minilo že več mesecev, smo lahko izvedeli, da poteka promet po pričakovanju, ponudba pa je sedaj še nekoliko boljša, kot je bila na začetku.
Osnovno prodajo sestavljajo vse vrste krmil, umetnih gnojil, pijača, moka, sladkor, olje. Zanimiva je tudi keramična in
POLŽEK
Polžek je mozirski sinonim za metrsko blago. Majhen prostor, ki pa ga bodo sčasoma razširili je prava Meka za šivilje vseh vrst in one, ki tem šiviljam nosijo. Na prenatrpanih policah boste le stežka našli blago, ki bo stalo preko 100 dinarjev za meter. Živopisna je ponudba vseh mogočih jerseyev, blago za posteljnino dobite že za 40 dinarjev, flanelo dvojne širine za 77, podloge za 56, blago za plašče po 250 itd.
Tudi posteljni kompleti po 280 dinarjev in bogata ponudba spodnjega perila vas ne bo razočarala. Dekleta, pozor! Debelejši
PODJETJE BOLEKS
Novoustanovljeno podjetje, ki ga mnogi Savinjačni že kar dobro poznajo, se je proslavilo z zasebno avtošolo, v svojem okviru pa združuje še kup dejavnosti.
Omenimo njihovo trgovino na veliko, katere produkt je že predstavljena trgovinica Polžek. Pod svojim imenom združujejo tudi prevozništvo. Za najnujnejše primere jim zaenkrat služi kombi, kmalu pa bodo imeli na razpolago še avtobus. V dolgoročnih načrtih stoji izposoja avtomobilov (Rent a car). Že zdavnaj pa bi imeli avto-odpad, če bi ga občina dovolila. Tako že dve leti prosijo in upajo, da se jim bo želja po registraciji čimprej izpolnila.
Ker se večinoma vse vrti okoli prevozništva, avtomobilov in odpadnih delov ter šole, slednje le ne smemo pustiti ob strani.
Amesova pravila
Charles Ames je znan ameriški poslovnež, ki vrsto let vodi velike firme, kot so Reiance Elektrik Co, ACME-Cleveland Co, Uniroyal ipd. V Harvard Business Rewiev je izšel njegov zelo odmeven članek o načelih vodenja podjetij. Nekaj izvlečkov smo v nadaljevanjih pripravili tudi za vas. Za razmislek in primerjavo.
TEMELJNA PRAVILA
Pa bi bil poslovodnik uspešen, mora spoštovati temeljna pravila. Ta so taka, da se z njimi hitro strinjamo, jih je pa zelo težko izvajati. Njihovo izvajanje tudi ne povečuje popularnosti poslovodnika — prej obratno. Toda neizvajanje teh pravil vodi k neuspehu. Ključne odgovornosti vsakega poslovodnika so predvsem na naslednjih področjih:
1.	Organizacija in ljudje
2,	Planiranje in realizacija i, Planiranje kadrov
.In kakšdo je mnenje Charlesa Amesa o teh treh ključnih nalogah voditelja?
I. Organizacija in ljudje
1.	Uspeh organizacije pogojujejo ljudje, ne pa njena struktura.
Slepo izvajanje organizacijskih konceptov, samo zato, ker so teoretično pravilni ali so se drugje izkazali za uspešneje zanesljiva pot k razsipanju talenta, dela in k doseganju slabih rezultatov. Sama organizacijska oblika ne pomeni nič. Predani ljudje lahko vsako organizacijsko strukturo naredijo uspešno. In obratno. To seveda ne pomeni, da organizacijske oblike ni treba menjati. Obratno, organizacijske spremembe so potrebne, a ne kot nekakšno polnjenje aktivnosti, ampak tudi resno reševanje težkih, temeljnih problemov.
2.	Vsak poslovnež mora imeti naslednika, kije boljši in ima boljše kvalifikacije kot sam posiovodnež.
Noben posiovodnež nima pravice do dobrega počutja in dobrega mišljenja o svojem delu, če njegov logični naslednik ni jasno viden.
3.	Z leti vsi ljudje dosežejo točko, ko so odgovornosti večje od sposobnosti.
Dolžnost firme je, da nagrajuje lojalnost delavcev in jim omogoča, da nadaljujejo z delom. Toda, vsi tisti, ki ne prenesejo več pritiska obveznosti, se morajo odstraniti iz središča dogajanja. Pri tem leta ne igrajo nobene vloge — nič ni bolj škodljivo kot izločitev izkušenega človeka samo zaradi koledarskih let.
in ne nazadnje s prijetno ustrežljivostjo, ki je postala že kar zaščitni znak prodajalne.
Romana Pogorelčnik: »Odpiralni čas naše trgovine je dokaj ugoden za ljudi. Od 8. do 12. ure in popoldne od 14. do 19. Ob sobotah postrežemo od 8. do 16. ure in ob nedeljah od 9. do 1 L ure. Zavedam se, da se stranka, ki bo enkrat razočarana, ne bo več vrnila. Zato se za vsako posebej potrudim. Upoštevam vse njihove želje, takoj nabavim vse, kar morda pogrešajo.«
Naj pripomnim, da pri njih ne boste postreženi le v obratovalnem času. Če ste v stiski, samo pritisnete na zvonec in prav gotovo ne boste odšli praznih rok. Lahko bi zaključili: Tako se dela! In ob takšnem načinu uspeh resnično ne more izostati.
A. B.
navadna posoda po zelo ugodnih cenah. V zadnjem času je prispelo veliko tekstila: volna, srajce, brisače, nogavice... Na novo vam ponujajo obilico čistilnih sredstev.
Pri njih lahko naročite tudi gradbeni material.
Zaenkrat je trgovina odprta le popoldne od 14. ure dalje, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
A. B.
stretch v vseh modnih odtenkih.
Otrokom so v Polžku namenili prav posebno mesto. Cicibanovi čeveljci in Ju-tranjkina oblačila ter ostala otroška konfekcija je vedno lepa, ni pa rečeno, da je tudi poceni. Toda v Polžku je! In kako se šele smejejo s polic plišaste igračke z velikim in majhnimi medvedki Panda na čelu.
Lastnica, Aleksandra Fužir, je bila v sporočilu za svoje cenjene obiskovalce zelo kratka: »Cene naj vabijo!«
A. B.
Avtošolo opravljajo s tremi avtomobili in petimi inštruktorji. Pričeli so tudi s svojimi tečaji cestno prometnih predpisov in tečaji prve pomoči. Tečaji so pospešeni, kar pomeni, da jih obiskujete trikrat na teden in tako je vaša pot do vozniškega izpita veliko hitrejša kot običajno. Zdaj, ko to pišemo, stane ura vožnje še 155 dinarjev, s podražitvijo bencina pa se bo malo povišala. Da imajo nepopisno gnečo, najbrž ni nov podatek, da pa so kljub temu na visoki kakovostni ravni, zna biti precej pohvalno dejstvo.
Nad množico dejavnosti, ki oblikujejo podjetje Boleks, bdi direktor Aleksander Copar.
A. B.
Kvaliteta — pogoj za nadaljnje delo
Zlatko Vitanc je obrtnik z Ljubnega, kije zaradi svojega dela znan v mozirski občini in še daleč preko njenih meja. Lani si je začel prizadevati, da bi se vključil tudi v izvozno verigo in sad njegovih prizadevanj je sodelovanje pri drobilnici in klasirnici Martinove žlindre v Volgogradu.
V	posel se je Vitanc vključil skupaj z Jesenicami, Strojno tovarno iz Trbovelj in še nekaterimi zasebniki. Sam opravlja vsa dela, ki so povezana z elektriko in električnimi napravami. Vsa dela pri nas so zaključena, potreben je še le pregled v Volgogradu in dokončna postavitev. V Vitančevi delavnici so izdelali ogromne razdelilne omare, vrednost vseh opravljenih del pa je približno 85 tisoč dolarjev. Vsak izmed sodelujočih je opravil svoje delo, vendar pa so se vsi skupaj potrudili, saj je zahtevna stopnja zelo visoka. V Sovjetski zvezi so pogoji popolnoma drugačni in vsi so morali zagotoviti več kot 100-odstotno varnost.
V	Volgogradu bodo Vintanc in njegovi delavci opravili vse, kar se tiče električnih del, od montaže preko električnih napeljav, var-
nostnih naprav, električnih instalacij, sodelovali pa bodo tudi pri-poizkusnem obratovanju.
Toje prvi posel Zlatka Vitanca v tujini, doslej je delal po celi Jugoslaviji. Skrbel je za elektriko in vse v zvezi z njo v Bosanskem Novem, Tesliču, Splitu, na Jesenicah in še marsikje drugje, vsa dela pa opravlja le s šestimi delavci.
Za v prihodnje Zlatko Vitanc načrtuje svoj projektivni biro, da bi se na posamezne razpise lahko javljal s celotnim programom, od načrtov do izvedbe. Zaveda se, da se zahtevnost opravljenih del iz dneva v dan povečuje in se trudi, da spremlja ves razvoj in napredek pri elektriki in njenih dejavnostih. Seveda tudi pri Vitanče-vem poslovanju vplivajo težave v slovenskem gospodarstvu, še najbolj pa ga moti pomanjkanje ustreznega materiala.
Zlatko Vitanc pravi, da so se skupno z vsemi sodelujočimi pri delih v Volgogradu odločili za kvalitetno in brezhibno izvedbo. Zavedajo se, daje en uspešen posel le stopnica za vse posle v prihodnosti.
URŠKA KOLENC
Logika jih privlači
Pred dnevi so se učenci in učenke ljubenske osnovne šole pomerili v tekmovanju iz logike. Tekmovanje je bilo organizirano za osmo in sedmošolce. Čeprav pogosto mislimo, da mladina nima veselja do tovrstnih tekmovanj, pa je to zmotno mišljenje. To dokazuje tudi število prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk, saj jih je bilo kar 23. Naloge, ki so jih reševali, nikakor niso bile lahke, saj jih je pripravil poseben republiški odbor.
Republiška komisija je pregledala rezultate iz vseh šol, ki so organizirale to tekmovanje in za republiško tekmovanje izbrala najboljše. Pri tem so se ljubenski
učenci zelo lepo odrezali, saj sta Janez Inter in Anja Podlesnik tudi med tistimi učenci, ki so izpolnili pogoje za uvrstitev na republiško tekmovanje iz logike. Povejmo še to, da je mentorica in pobudnica tega tekmovanja na ljubenski šoli učiteljica matematike in fizike Marija Grohar.
V šolskih programih se v zadnjem času pripravljajo pomembne spremembe. Med drugim se naj bi bolj kot do sedaj sproščali ustvaijalni in nadpovprečni potenciali otrok in mladine. Takšnih oblik, kot je naprimer razvijanje logičnega mišljenja, se bodo morale šole v bodoče še bolj posluževati.
R. P.
Vežica in druge naloge
Lepo jesensko vreme je priložnost, da tudi po krajevnih skupnostih pohitijo z uresničevanjem sprejetih nalog. Tako v krajevni skupnosti Nazarje hitijo z zunanjimi deli pri gradbeno že dokončani in tako potrebni mrliški vežici. V kratkem bodo pričeli še s širjenjem javne razsvetljave, pred
zimskim obdobjem popravljajo še preostale makadamske cestne odseke in že načrtujejo način pluženja krajevnih cest, če bo letos končno zapadel sneg. Po zares ogromnih težavah pri širjenju telefonskega omrežja dela sedaj tečejo.
J. P.
Napis, ki se lepo uklaplja v urejeno okolico Bočne.
Nazar s ka bencinska črpalka je prenovljena.
Prenovljena črpalka
Bencinski servis v Nazarjah deluje že kakih 30 let. Ob nenehni rasti števila motornih vozil je njegova obremenjenost večja. Sedaj delajo tam 4 ljudje, vodja pa je Milan Zemljič, ki nam je odgovoril na nekatera vprašanja.
»Delo poteka v dveh izmenah, nedeljska dežurstva si delimo s črpalko Petrola v Mozirju. V zadnjem času smo pričeli točiti neosvinčen bencin in kmalu po tej odločitvi se je pokazalo, da je zanj zanimanje veliko. V dolini je trenutno kakih 30 vozil, ki potrebujejo tak bencin, seveda pa potrošnja skokovito poraste v času turistične sezone, kajti tujci imajo v glavnem avtomobile s katalizatorji. Novi avtomobili, ki jih naši ljudje kupujejo, so prav tako opremljeni. Torej bo zanimanje za neosvinčen bencin še večje. Zaradi ponudbe neosvinčenega bencina smo ukinili prodajo gorilnega olja na črpalki, k temu nas je silil tudi slab odnos Petrola pri oskrbovanju, je pač monopolist in si lahko takšen neposlovni odnos privošči. Za nas pomeni to te-
žavo, saj bi radi ustregli številnim potrošnikom gorilnega olja, vse več je namreč gospodinjstev, ki imajo tako prirejene kurilne naprave. Trudimo se, da bi našli izhod, pri tem nas ovira malce premala zmogljivost vkopanih cistern, če bi imeli večje, bi lahko tudi večje količine goriva hkrati nabavljali in bi štedili pri prevoznih stroških. Tudi glede kadrovskih vprašanj imamo stvari urejene in trudili se bomo za boljšo ponudbo. Zaenkrat je oskrba z drugimi naftnimi derivati dobra, le cene so seveda spričo sedanjega svetovnega političnega stanja vprašanje, ki nam dela preglavice. Prodaja je kar dobra, neosvične-nega bencina gre mesečno okoli 5000 1, super bencina kakih
80.000	litrov in plinskega olja okoli 120.000 litrov. No, naprave so sedaj prenovljene, tako je delo tudi lažje in varnejše. Na vrsti so rezervoarji, ki jih bo treba po možnosti zamenjati za večje, seveda bo to velik zalogaj, ki pa se bo izplačal.
A. VIDEČNIK
Žičnice so gradili..
Po cesti z Ljubnega proti Rast-kam, nasproti cerkve sv. Miklavža, stoji skromna hiša, v kateri stanujeta zakonca Kogoj. Že priimek sam zveni za naše kraje drugače od splošno znanih. In res, Joško Kogoj je zadnji od skupine gozdnih delavcev Tolmincev, ki so po drugi svetovni vojni pri nas gradili gozdne žičnice.
No in kako je bilo? Joško Kogoj, danes 81 let star, pripoveduje, kako je kot otrok rastel na domači kmetiji na Tolminskem. Ker je bilo pri hiši dosti otrok, je kmalu moral s trebuhom za kruhom v obsežne Trnovske gozdove, kjer so italijanske državne družbe izkoriščale gozdove. Že takrat seje kmalu pridružil graditeljem gozdnih žičnic. Leta 1942 so italijanske oblasti večino Slovencev pregnale v južno Italijo, kjer so v delovnih bataljonih gradili ceste. Po zlomu Italije je prišel spet domov, vendar je tam na Jugu zbolel za malarijo, ki gaje poslej dolgo mučila.
Po priključitvi njegovih domačih krajev k Jugoslaviji je delal naprej v gozdovih kot žičničar. Že leta 1948 sojih klicali na upravo v Tolmin in jim naročili, da se celotna skupina žičničarjev premakne v Zgornjo Savinjsko dolino. Tedaj je prvič spoznal te kraje in kar dopadli so se mu, pa tudi z ljudmi je našel skupni jezik. Prvo žičnico so naredili v Teru, nato so jih leta 1949 poslali gradit žičnico v Koprivno na Koroškem. Podobno delo so opravljali še v Tržiču in se leta 1950 spet vrnili v našo dolino, kjer so z vrha Visoko zgradili do Krumpaha žičnico, da bi leto kasneje postavili takšno napravo še z Gruntov do Rastk. Kogoj se spominja, da so z Grun-
tov navzgor bile še tri manjše žičnice (Mrzle vode, Kolariča in Vodone). Leta 1953 seje skupina razšla, vse skozi pa jo je vodil mojster Franc Kemperle, doma iz Nemškega Ruta na Tolminskem.
Je pa tako naneslo, daje Kogoj v teh krajih spoznal svojo življenjsko družico in ostal v dolini Ljubnice, kjer ima sedaj svoj dom v Teru. Upokojenje bil kot žičničar pri GG Nazaije.
Res zanimiva je življenjska pot Tolminca, vendar pa, kot sam
Joško Kogoj
pravi, polna trdih doživetij. Vse življenje je delal v gozdovih, se namučil v strminah slovenskih gozdov, danes pa veselo pripoveduje, kako bi spet to delal, če bi bil še enkrat mlad. V teh krajih mu je lepo, saj ga gozdovi in hribi spominjajo na njegovo Tolminsko, morda je tudi to doprineslo k odločitvi, da ostane v Zgornji Savinjski dolini.
A. Videčnik
Mladi v Rdečem križu
Krajevna organizacija Rdečega križa na Rečici ob Savinji vsekakor sodi med največje in najbolj delavne v vsej Zgornji Savinjski dolini. Šteje kar 397 članov, ki pridno opravljajo svoji organizaciji primerne naloge. Zadnje krvodajalske akcije se je udeležilo preko 100 njihovih članov, kar je bistveno več kot iz ostalih krajev, redno obiskujejo ostarele in bolne, prirejajo srečanja starejših krajanov, zbirajo oblačila in podobno. Ob zbiranju oblačil in obutve velja poudariti dejstvo, da so doslej nekajkrat poskusili s prodajo rabljenih oblačil in obutve, vendar njihova prizadevanja žal niso bila preveč uspešna; kaže, da ljudem še vedno gre (pre)do-bro. V zadnjem času sp si uspeli urediti svojo sobo, za kar so-pose-
Matevž Lenarčič
bej hvaležni gospe Turnško vi in
Jožetu Korenjaku, kije poskrbel
za vsa mizarska dela in opremo,
soba pa je za nadaljnje uspešno
delo Rdečega križa na Rečici še
kako pomembna. c , .
r	Sredstva za
redno delovanje si v veliki meri zagotavljajo s pogozdovanjem in so takdna zadnji takšni akciji posadili kar 1.300 drevesc. Posebej spodbudno je, da se v delo te hu-manitarneorganizacije na Rečici ob Savinji vključuje vse več mladih, tudi sinov in hčera dolgoletnih aktivistov, zato se za uspešno delo v prihodnje ni treba bati. Še nekaj je vredno omembe. ^ U(je.
ležbo na sestankih nimajo nikakršnih problemov, kar pa se na teh sestankih dogovorijo, tudi naredijo. (jp)
NAROČILNICA
PH 90 000
Naročam knjigo
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA po prednaročniški ceni 590,000 din
Plačal(a) bom.
□	v enem obroku
□	v dveh zaporednih mesečnih obrokih
Utrinek z gasilskega tekmovanja
Občinsko gasilsko tekmovanje
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
(FOTOMONOGRAFIJA)
—	preko 200 strani velikega formata (24x30 cm)
—	več kot 150 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju
—	več kot 50 strani zanimivega teksta
—	trda vezava
—	zaščitni ovitek
—	v prednaročilu le za 590,00 din
—	plačate lahko tudi v dveh obrokih
—	po izidu bo knjiga več kot 25% dražja
—	prednaročila sprejemamo do 1. decembra
V Sloveniji je nekaj območij, kjer je skoncentriranega veliko naravnega in kulturnega bogastva. Eno izmed njih je gotovo Zgornja Savinjska dolina, ki po svoji lepoti in naravni ohranjenosti predstavlja biser slovenske zemlje.
Valovi masovnega, ekološko vprašljivega turizma in uničujoče industrije so to dolino k sreči zgrešili. Ostala je vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč in pokrajina z bogato naravno in kulturno dediščino.
Zgornja Savinjska dolina bo v knjigi predstavljena tudi z besedo: Uvodno besedo je pripravil dr. Anton Zunter, korake v preteklost nastanka doline nam bo oiP9kazai prof. dr. Anton Ramovš, zgodovino kulture in narodopisne zanimivosti je pripravil Aleksander Videčnik, Jože Svetličič prikazuje etično razmerje med človekom in živaljo, prof. dr. Ljerka Godicl pa sistematično predstavi rastlinstvo Zgornje Savinjske doline.
Tekst v knjigi bo preveden tudi v angleški in nemški jezik.
Izid knjige bo v decembru letošnjega leta.
IZKORISTITE PRILOŽNOST IN POHITITE Z NAROČILOM
Knjigo Zgornja Savinjska dolina lahko naročite po pošti na naslov EPSI, Novi dom 26/a, 61420 TRBOVLJE, ali po telefonu vsak dan na številko 0601 22-630.
Občinska gasilska zveza Mozirje in gasilsko društvo Nazarje sta na Prihovi izvedla letošnje občinsko člansko in mladinsko tekmovanje. Nastopilo je 44 desetin iz vse doline, organizacija je bila pa kot vedno — dobra. Poglejmo še najboljše — člani A: 1. Gorica, 2. Nazarje II, 3. Radmirje I, člani B. 1. Nazarje, 2. Radmirje, 3. Gorica; članice A: 1. Radmirje, 2. Luče, 3. Nova Štifta; članice B: 1. Gorica, 2. Nazarje, 3. Pobrežje; mladinci: 1. Nova Štifta, 2. Šmartno, 3. Gorica; mladinke: 1. Radmirje, 2. Gorica, 3. Grušovlje.
S tem tekmovanjem so se pravzaprav pričele tudi aktivnosti v mesecu požarne varnosti.
V oktobru so tako v mozirski občini izvedli verižne vaje v vseh sektorjih, nenapovedano so ocenjevali pripravljenost, usposobljenost in opremljenost posameznih društev, po osnovnih šolah in vrtcih bodo za primerna predavanja na temo požarne preventive, nadaljevali z akcijo 200.000 požarnovarnostnih pregledov, skupaj z otpnsko gasilsko zvezo Kamnik pa na Črnivcu pripravili veliko skupno vajo. (jp)
Na Savinji je vedno več čolnov.
Tehnična kultura ni na psu, je še pod njim
Priimek:..
Ime:.
Naslov:
Pošta:...................................št.:........
Reg. št. os. izk.:.........................Izdane pri:..
Leto rojstva:..........................................
Naročilnica zavezuje naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Trbovljah.
EPSI d.o.o., Novi dom 26a, 61420 Trbovlje
O razvitosti tehnične kulture v mozirski občini, o njeni razširjenosti in podpori, ki naj bije bila deležna na podlagi visokoletečih zapisanih in izrečenih besed, ni treba zapisati kaj več kot stavek ali dva. Vsega tega preposto ni, kar zlasti velja za organizirano dejavnost, usmerjanje, pomoč in podporo na širši ravni, vsekakor pa ne velja za številne posameznike, ki se vsak na svojem področju, s svojimi močmi in možnostmi ukvarjajo s tem vsekakor pomembnim področjem. Žal velikokrat veselje, sposobnosti in vse, kar zraven sodi, ni dovolj, če ni prepotrebnih sredstev, ki jih takšna »ljubezen« nedvomno terja. Pustimo torej razpredanje o tem področju, ki si zasluži drugačno in širšo obravnavano.
Tako misli tudi Sebastjan Kotnik, dijak 2. letnika strojne tehniške šole. Bister fant je to, ki mu šola nikoli ni delala nikakršnih preglavic, zato ima soboto in nedelje zase in za tehniko, s katero je vsestransko zastrupljen. Ih to dobesedno. Zanima ga pravzaprav vse. Začelje s popravljanjem motorjev zase in za prijatelje, v veliko veselje mu je modelarstvo, saj v lastno zadovoljstvo in veselje izdeluje prosto krmiljenje letalske in ladijske modele, žal seveda v dolini ni kluba, v katerega bi se lahko vključil s svojim veseljem in sposobnostmi, tudi radioamaterstvo mu ni tuje, še manj računalništvo, spet vse v lastno zadovoljstvo in veselje. Prav značilna je njegova ugotovitev, da si zaman delamo utvare za Evropo 92, če se niti na tem področju ne znamo organizirati, če nima prilož-
Datum:
Podpis:
Delavska univerza Moziije
in SŠ Gospodarska zbornica Velenje bosta organizirali seminarja
KAKO ODPRETI PODJETJE — OBRATOVALNICO
in
ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI IN ZASEBNO PODJETJE TER OBRATOVALNICE
Prijave za seminarja sprejema DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE, — 63331 NAZARJE, vsak dan od 7. do 14. ure,ob sredah pa od 7. do 16. ure.
Dodatne informacije dobite tudi po telefonu na številki 831-962 ijn 831-938.
Erotika DA, domači in otroški filmi NE
nosti sodelovati m izmenjavati izkušenj, če je prepuščen samemu sebi.
Pravzaprav še to ni res. Ni prepuščen samemu sebi, saj so vsi v njegovi družini zapriseženi radioamaterji, še posebej Stanko, ki ga je najprej navdušil za radioamaterstvo in nato še za računalništvo, pa tudi pri njegovih novih »ljubeznih« mu pomaga, kolikor le more in predvsem zmore. Ta nova ljubezen pa je karting. Prav zastrupil se je z njim. Lani je sam izdelal prototip, letos pa je storil še korak naprej. Sam je izdelal čisto ta pravi dirkalni stroj, sicer po veljavnih predpisih in pravilih, vendar tudi po lastni zamisli. Maja je poskrbel za potrebne dele in material, že prvi dan počitnic pa je pričel z delom, delal je cele dneve in uspel. Ob prvi priliki želi dobiti atest, sicer pa ga bo rabil za trening. Zastrupil se je namreč v tolikšni meri, da želi dirkati za vsako ceno, s svojim sicer že dosega hitrosti preko 100 kilometrov na uro, za dirke pa bo seveda rabil novega, pravega. Mimogrede to pomeni 10.000 DEM, da o rezervnih delih in vzdrževanju ne govorimo.
Oče ga spodbuja, mamice pa so ponavadi malo prestrašene in zaskrbljene nad takšnimi konjički svojih sinov. Vendar Sebastjan glede tega nima problemov. Vsa družina si je med drugim ogledala dirko za državno prvenstvo v Ljubečni, mamice ni več strah, celo navdušena je. Nova spodbuda torej za Sebastjana, ki ponavadi izpelje vse, kar si zamisli in gotovo bo tudi dirkal s kartingom, je že preveč zastrupljen.
Časi so pač takšni, kakršni so, in mi z njimi, žal tudi naša kultura, posebej filmska. Ko se ljubitelj dobrega filma ozira pa plakatih, ki vabijo na filmske predstave v naših kinematografih, ga gotovo sprelevata srh. Obisk v kinodvoranah širom naokrog se slabša, razlogi so več kot jasni in o njih ne bi razglabljali. Več vredno je nemara opozorilo glede na stanje že omenjene filmske kulture (in kulture nasploh tudi). Vse to se kaže v izbiri filmov, njihovi kakovosti in posledično na gledanosti.
Problematika je seveda mnogo globlja kot jo »prenese« takle zapis, zato samo primer Kina Ljubno, ki v pretežni meri velja za vse ostale kraje v Zgornji Savinjski dolini in širše tudi. V tem kinematografu so lani na 173 predstavah predvajali 105 filmov, od tega 10 domačih; povprečje gledanosti za film je bilo 81 ljudi, na predstavo 49. Akcijskih filmov je bilo 26, komedij 13, otroških 12, erotskih 12, dram 7, kriminalk 7, ostalih zvrsti 28. Do oktobra letos so imeli 118 predstav z 72 filmi, obiskanost se je zmanjšala, izbor filmov pa se ni bistveno spremenil.
Pričnimo kar z erotiko. Na Ljubnem erotskih filmov niso predvajali do leta 1988; takrat so jih v obliki letnih kinov pričeli predvajati v Žekovcu. Obisk teh filmov je bil velik, ob tem je upadel obisk v ostalih kinematografih. Ti so seveda protestirali, dobili pa so odgovor, da takšnih filmov v dvoranah občine Mozirje naj ne predvajajo; želje obiskovalcev so bile seveda drugačne. Zato so se v kino sekciji Ljubno odločili, da vsak zadnji petek v mesecu predvajajo erotske (nočne) filme, ki so za mladino do 18 let prepovedani. Takšno odločitev je podprl tudi izvršilni odbor tamkajšnjega prosvetnega društva, ki vsako leto potrdi izbor načrtovanih filmov, ta izbor pa je doslej opravljala na podlagi kata-
logov najmanj tričlanska komisija gledalcev. Doslej zato, ker distributerji zaradi pomanjkanja sredstev katalogov ne izdajajc več, ampak filme ponujajo ( na sejmih filmov, predstavnik kinematografa pa se mora v nekaj minutah odločiti za ta ali oni film Prav tako doslej so se na podlag kataloga odločali tako, da je bije v enem mesecu na sporedu dovol filmov različnih zvrsti, tudi domačih in otroških.
Žal je obisk nazadnje navedenih zvrsti tako slab, da ne pokrij« niti stroškov predvajanja, ki st gibljejo od 700 dinarjev naprej Problem je sedaj v tem, da ko mercialni (erotski) filmi z dobrin obiskom pokrivajo stroške kako vostnih, domačih, otroških ir drugih filmov. Žalosten je poglet na prazno dvorano ob predvaja nju domačih filmov in še bolj ža losten na polno dvorano pri razn erotiki in drugi navlaki. Pred le tom dni na predvajanje erotskil in podobnih filmov ni bilo prevet pripomb, v zadnjem času pa n; Ljubnem dobivajo ostra anonim na protestna pisma staršev in dru gih. Pri vsem tem večina ostaj; mirna in to ob dejstvu, da že tud najmlajši otroci doma na televizij in rekorderjih gledajo erotiko, na silje in klanje. Zato grožnje (ano nimne), valjenje krivde na kine matografe (ki se prisilno obnašaj« tržno) pač niso na mestu. Poveda ti velja, da so na Ljubnem edini ži nekajkrat poskušali (po celjsken festivalu domačega filma) pred staviti domače filme, pa jim n najbolj uspelo. Sedaj torej z (noč no) erotiko pokrivajo stroške (ne) obiskanih domačih in otroškil filmov, saj kinematograf razer vstopnine nima drugih prihod kov. Dejstvo je tudi, da distribu terji kakovostnih filmov ne naro čujejo več, raje ponujajo in kupu jejo cenejše in slabe, ter jih drage prodajajo. Takšni smo torej, žal.
Gp
Še en kamenček v mozaiku
Sebastjan Kotnik
Ob 15-letnici Obrtnega združenja v Mozhju je krajevni publicist Aleksander Videčnik izdal knjigo z naslovom Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini. V knjigi je zajel preteklost, cehe, zadrečke lončaije, obrtne zadruge, obrtništvo po prvi svetovni vojni, obrtnike do leta 1940, obrtništvo po drugi svetovni vojni in priprave za ustanovitev obrtnega združenja.
Pisec Aleksander Videčnik pravi, da je skušal predstaviti predvsem razvoj obrtništva v dolini od časov cehovstva; domačih rokodelcev vse do današnjega dne. Pri svojem delu seje soočal s hudimi težavami, saj so vse arhive leta 1943 odnesli iz Zgornje Savinjske doline, tako da je vire iskal vsepovsod. Nekaj gradiva je našel v Zgodovinskem arhivu v Celju, v Mariboru in Grazu, pri delu pa so mu pomagali domačini s svojimi pričevanji, spomini in slikami.
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini je že 15. delo Aleksandra Videčnika, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem življenja, navad in običajev Zgornjesavinj-čanov v preteklosti. Po njegovi zaslugi je ohranjenih veliko pričevanj in dokumentov iz preteklosti, ki bi jih drugače izbrisal čas. Sam avtor pravi, da njegova dela nudijo le začetek in nekaj osnovnih podatkov za poglobljeno raziskovanje. Mnenja je, daje v preteklosti v Zgornji Savinjski dolini vladalo živahno življenje, Videčnik pa poizkuša sestaviti
vsaj nekaj kamenčkov v mozaiku zgodovine v dolini.
V knjigi Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini je najbolj podrobno opisan lončarski reti v Za-drečki dolini, ki gaje v 18. stoletju predpisala Gornjegrajska gospoščina. Ti so v svojih zapovedih predpisal, da mora biti lončar izučen, prepovedali pa so (udi prekupčevanje oziroma trgovipo. Zaradi tega je prišlo do spora* ki :	n,L a*-7'
hMM.......tptA.....lil
•-<	-lij...
■ Ä,>
%■ &k
v.pMs-
.•j- - - :	. ( "i&ŠIN.
«gii -
-v. .. 1
hmmhhrim
sl'. J -
gaje reševala vlada v Gr^zu, Videčnik je mnenja, da so lončarji edinstven primer, da se je gosposka borila za revne sloje.
Vse to in še več zanimivih primerov iz preteklosti je Aleksander Videčnik zbral, opisal in opremil s slikovnim materialom v svoji najnovejši knjigi Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini.
URŠKA KOLENC
V turizmu naj bi odslej šlo zares
Tudi domači godci so lahko zanimivi za turiste.
Turistične prireditve po dolini so bogate s predstavitvijo nekdanjih opravil.
Zvestoba, stara 56 let
Pri Ježevih v Lučah se že od leta 1933 ukvarjajo s kmečkim turizmom. Gostje se radi vračajo na domačijo, ki se v poletnih mesecih spremeni v drugi dom za marsikaterega obiskovalca. Eden od gostov, ki skoraj že od samega začetka prihaja v Zgornjo Savinjsko dolino in Luče, je doktor farmacije Ljubiša Grlič iz Zagreba.
»Prvič sem prišel k Ježevim s starši, bratoma in babico v davnem letu 1934, torej že 56 let spremljam domačijo, njihovo življenje in življenje v prelepi Zgornji Savinjski dolini. Kot 6-leten pobič sem na kmetiji hitro navezal stike z današnjim gospodarjem Petrom. Njegov oče nam je postavil navadno mizo za namizni tenis, kije bil takrat novost celo v Zagrebu. V Lučah pa so ping-pong že igrali. Med prijatelji sem se po vojni večkrat pohvalil, da bi lahko bil i ženski prvak v namiznem tenisu, saj sem v časopisu zasledil, daje prvakinja dekle) ki sem jo pred vojno premagoval v Lučah. Žal pa nisem Slovenec, nisem - ženska,' pozneje pa sem še ugotovil da i tudi dekle iz Luč ni bilo pravo.«
Vendar pa vsa ta leta dr. Grlič ni bil reden obiskovalec. »S starši smo v Luče prihajali 4 leta, nato pa so kupili vikend na morju. Takoj po vojni se je vrnil v Luče in k Ježevim bratom, jaz pa sem prišel leto za njim. Od takrat dalje pa vsako leto preživim po tri tedne med prijaznimi ljudmi v prelepem okolju in na čistem zraku. Včasih smo iz Zagreba do Celja,potovali z vlakom. V Zidanem mostu'je stala skulptura jelena in oče nam je pripovedoval, da ta jelen pozdravlja vse vlake, ki vozijo mimo. Otroci smo se čudili, kako neki jelen ve za točne prihode. Še danes se oziram za tistim jelenom, spominom na stare čase, vendar ga žal ne vidim več. V Lučah nas je pričakal gospodar s konji in kočijo, pozneje pa nas je vodil tudi na izlete. Pot do Logarske doline je bila v tistih časih naporna tako za ljudi kot za konje. Ampak mi smo vseeno uživali.«
Dr. Grlič pa ni le čustveno, ampak je tudi poklicno navezan na Zgornjo Savinjsko dolino. »Drugače se ukvarjam z ■ drogämi, moja posebna strast so gobe in < užitne rastline. Na izletih in sprehodih fotografiram in nabiram vse, kar je užitnega. Robanov kot, Raduha in oko-; lica Luč so prava zakladnica užitnih rastlin. Naberem tudi veliko gob, kijih zelo dobro poznam in vem, kako jih je treba pripraviti. Tako tudi drugi gostje spoznavajo različne okuse in priprave gob, saj jih Ježeva gospodinja velikokrat naredi po mojih receptih.«
Naš sogovornik je izdal 8 knjig o gobah in užitnih rastlinah, knjiga »Užitne
divje rastline« pa je prevedena tudi v slovenščino.
»Na izlete raje hodim v Robanov kot, ki je nekako še bolj neokrnjen kot Logarska dolina, ki je postala že pravi park. V gozdovih v tej dolini že težko najdeš kakšno gobo. Vendar pa vem, da je težko kjerkoli v svetu najti toliko lepote, kot jih je tu na tem področju,«
Pri Ježu so tudi drugi gostje, včasih celo 25. »Mi vsi skupaj smo velika družina. Skoraj vsi smo bili že večkrat skupaj na počitnicah, poznamo se in včasih prihaja do dolgih pogovorov, Najpomembnejše pa je, da so domači tako prijazni ljudje, da se od prvega dneva počutiš kot doma.«
Vsa leta prijateljstva med domačimi in gosti po navadi pustijo pečat v ljudeh. »Z gospodarjem Petrom se poznava že
LJUBIŠA GRLIČ
od otroških dni in že od takrat je zame eden izmed ljudi, ki jih najbolj občudujem.
Njegova neomejena energija, delavnost in široka kultura vplivajo tudi name. Ni lepšega, kot sesti za veliko mizo pred hišo in se s Petrom pogovarjati. Tudi njegov oče je bil dober človek, meni pa je najbolj ostal v spominu zaradi velikih, pravzaprav ogromnih brk, ki si jih je vsak dan negoval s posebno ščetko. Toliko spominov me veže na Ježevo domačijo, privablja me toliko stvari, da se bom nepreklicno še vedno vračal v Luče«.
Kot dolgoletni gost ima dr. Grlič svoje mnenje o našem turizmu. »V Zgornji Savinjski dolini ni treba ničesar spreminjati. Naj vse ostane kot je: prelepa narava, čisto okolje, dobra hrana, predvsem pa prijazni ljudje! To so stvari, zaradi katerih se jaz že 56 let vračam v Slovenijo in v Luče.«
URŠKA KOLENC
»Prepričani smo, da je naša prihodnost zemlja, gozd, skratka narava in industrija, ki tej naravi ne bo škodovala. Če bomo imeli vse to in če bomo znali ponuditi naše kulturne in naravne spomenike, potem lahko precej iztržimo iz turizma. Pri tem bo moralo veljati načelo: Turizem smo ljudje. Če domačini tega ne bomo znali izkoristiti, nam drugi tega ne bodo podarili. Za turizem bomo morali živeti vsi. Če bomo čuvali in vzdrževali naše naravne in kulturne danosti, če jih bomo spoštovali mi, jih bodo občudovali tudi obiskovalci naših krajev. Če jim bomo ponudili še ustrezne gostinske usluge, bo rezulat ugoden, dokler pa tega ne bo, tudi uspeha ne more biti.«
To so besede predsednika skupščine občine Mozirje Andreja Presečnika ob občinskem prazniku mozirske občine, veljajo pa za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, torej tudi za Logarsko dolino. Naravnih in kulturnih danosti, ki jih ima ta košček Slovenije, je veliko, vendar pa so vsi nosilci turizma v mozirski občini enotni samo o tem, da so te danosti premalo izkoriščene. Kaj storiti v prihodnosti, v tem in naslednjih letih, smo povprašali pri različnih ljudeh v mozirski občini, ki se ukvarjajo s to panogo gospodarstva. Niso nas zanimale številke iz preteklosti, niti iz letošnje sezone, saj je težava v tem, da te številke niso realne.
Kaj storiti prvič (neuradno)
Anka Rakun, Savinja Turizem:
»Prva stvar, ki jo potrebujemo za uspešen turizem, je cesta Ljubno—Luče, druga pa mejni prehod čez Pavličevo sedlo. Logarska dolina naj ostane nezazidana, če pa bi bil kapital, pa podpiram idejo o golf igrišču in hotelu »de lux« kategorije. Počitniški turizem naj zaživi v okoliških vaseh, kot so Ljubno, Luče, Gornji Grad, Solčava, ostale posteljne kapacitete pa naj se razvijajo na turističnih kmetijah in drugih zasebnikih. Kar precej ljudi v mozirski občini bi bilo pripravljenih za oddajo sob, vendar bi nujno rabili kredite ali kakšna druga sredstva. V naši občini, predvsem pa v Logarski dolini, ne bi smel vsak delati, kar se mu zljubi, obstajati bi morala neka občinska regulativa. V bistvu bi vsi prodajali vse, nihče pa nima predstave o tem, kaj bo v prihodnosti. Menim, da se bo v Zgornji Savinjski dolini začel intenzivnejši razvoj turizma, saj bodo ljudje zaradi splošnega gospodarskega položaja prisiljeni v to.«
Darinka Supin, TTS Bazar: »Problem je cesta med Ljubnim in Lučami, drugi problem pa je neurejenost lokalov, ki so v družbeni lasti. Vsaka nova pobuda o razvoju turizma je vsekakor dobrodošla, vendar ne bi smeli le govoriti, ampak tudi ukrepati. Pomembno je, kaj lahko konkretno storimo, turizem pa je treba načrtovati za dolgi rok. V svojem delu vidim, da s turistom ne moreš delati od daleč, treba gaje zaposliti, saj hoče sodoben turist intenzivne počitnice. Nujno potrebno bo delovati v tej smeri, vendar pa menim, da je na področju Zgornje Savinjske doline premalo sodelovanja med tistimi, ki se s turizmom ukvarjajo.«
Sonja Bitenc, Turist biro: »Za našo dolino vlada vedno večje zanimanje, vendar pa se očitno naša najbolj boleča točka, infrastruktura, očitno še ne bo kmalu rešila. Znamo se pogovarjati, kaj velikega bomo storili, problem pa je v tem, da morajo gostje iz petih sob uporabljati eno kopalnico. Problem ceste med Ljubnim in Lučami ne izpostavljam na prvo mesto, saj ni ves turizem v Zgornji Savinjski dolini le od Ljubnega naprej. Goste tudi vedno bolj gledajo na ceno, ki jo pri nas znamo naviti, ne vprašamo pa se, kaj ponujamo za to ceno. Za poskuse bodočega razvoja je zmanjkalo časa, sedaj lahko ujamemo le še zadnji vlak razvoja. Najprej bi rabili zelo močno slikovno propagando, nujno potrebujemo prospekt o Zgornji Savinjski dolini, seveda pa ne bo šlo brez škupnega nstopa in skupne predstavitve celotne Zgornje Savinjske doline. Ne bi govorila o tem, da smo turistični delavci premalo povezani, na splošno pa vsi ljudje preveč nevoščljivi. Logarska doliha mora ostati nespremenjena, nujno pa je treba urediti obstoječe objekte, jih narediti bolj privlačne in zanimive. Poudarjati bi morali prijeten in domač gorski stil ter razvijati različne domače obrti. Motel s petdesetimi ali šestdesetimi posteljami bi prišel v poštev le v Moziiju, ob njem pa bi lahko zgradili še bazen. Luče in Solčava pa naj bi bili vas-hotel. O golfu v Logarski dolini pa niti ne bi govorila, saj se mi že ideja zdi neutemeljena, da ne rečem neumna.«
Kako storiti, drugič (možnosti)
Jože Melanšek, GP Turist Nazarje in predsednik Zgomjesavinjske turistične zveze: »Negativnih izkušenj iz preteklosti in dosedanjih napak imamo dovolj. Obstajale so različne študije o razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini, ki pa se večinoma prekrivajo, podobne pa so si tudi v tem, da so vse skri-tizirali. Nihče pa ni ugotovil, kaj je tisto ta pravo. Napočil je čas, da bi se končno nehali dogovarjati, ampak bi začeli iz-. vajati dogovorjeno. Predvsem je potrebna medsebojna povezanost vseh, ki
se ukvarjajo s turizmom, in uspešen marketinški nastop. Vsi skupaj bomo več dosegli, posamezne predloge pa bi sprejelo ali zavrnilo javno mnenje. Strinjam pa se s programom razvoja, kot ga je predlagal izvršni svet občine Mozirje, predvsem pa se mi zdi pomembno še, da uvedemo na našem področju turi- -stični red, ki bo veljal za vse. Za Logarsko dolino, po mojem mnenju, golf ni primeren. Dolina je premajhna, pa tudi infrastrukture nima prave.«
Franci Pusar, Kovinotehnin dom v Logarski dolini: »Turizem je zelo kompleksna gospodarska panoga in če hoče biti mozirska občina turistična, morajo biti vse dejavnosti usmerjene v turizem. Treba bi bilo določiti ciljne skupine, od geografskega cilja do plačilnega razreda, in pripraviti temu primeren marketinški pristop. V turizmu vsak zase nič ne more, kajti hrana, pijača in postelja danes gostov ne zadovoljijo več. Logarska dolina je premalo znana v svetu, poznajo jo le tisti, ki zahajajo v gore. Predvsem pa se mi zastavlja vprašanje, zakaj Logarska dolina ni zaprta? Dolina ni zastonj, tako odprta pa pomeni duhovno in ekološko katastrofo. Vse objekte v dolini bi bilo treba spraviti na višji nivo, s tem pa bi dobili tudi bolj zahtevne in plačilno sposobnejše goste. Vsak, ki bi prišel v Logarsko dolino, bi moral prispevati za infrastrukturo (vstopnina), turizem kot dejavnost pa bi morali prevzeti domačini. Od Igle naprej bi morala obstajati poenotena ponudba, skupen znak, pri vsaki hiši pa naj bi se vsaj malo ukvarjali s turizmom. S ponudbo se spreminja tudi struktura kupca, vendar menim, da golf za Logarsko dolino ni primeren. Ideja je dobra, vendar nam za elito manjka elitna infrastruktura. Sobe niso opremljene, splošna izobrazba (znanje jezikov) je na prenizkem nivoju, manjka pristajališče, nasploh pa je Logarska dolina za golf premajhna. Zato smo se v Kovinotehni odločili za lokostrelstvo. To je prav tako šport elite, na noben način ne bomo posegali v naravo, saj ne potrebuje toliko prostora in tudi tarče bi postavljali le po potrebi. Za zaprtje Logarske doline imamo svoje načrte, trenutno bi se lahko to uredilo brez večjih stroškov. V daljšem času pa bi morali razmišljati o tem, da bi se ves promet zaustavil v Solčavi, od tam naprej pa bi uporabljali neko drugo prevozno sredstvo. Tako bi se odprle vse tri doline: Matkov in Robanov kot ter Logarska dolina. Predvsem pa poudaijam, da bi morali delo prevzeti domačini in seveda vsi sodelovati.«
Marjan Prelog, Golte: »Zgornja Savinjska dolina ima mnogo možnosti za razvoj turizma, vendar pa doslej med ljudmi ni bilo prave potrebe, da bi se s turizmom intenzivneje ukvarjali. Letos je bil na tem področju storjen korak naprej, tako pri zasebnikih kot tudi v občini nasploh. Trendi razvoja v turizmu kažejo na to, da se vse bolj poudarja ekologija in narava, vendar pa nihče nima izdelanega točnega koncepta. V Zgornji Savinjski dolini bi bilo treba ohraniti prvobitnost narave, urediti obstoječe objekte in jih usposobiti za trženje. Za golf v Logarski dolini seveda ni pogojev, tam naj bi se po našem mnenju razvijala na primer jahalna šola, pohodništvo, Seveda je treba urediti vse poti, jih označiti in nasploh narediti bolj dostopne. Morali bi sprejeti nek turistični red, ki bi se ga vsi držali. Seveda turizme ne more zaživeti le na osnovi letne sezone, ki traja štiri mesece, sestavljen je tudi iz zimske sezone. Centfer na Golteh naj bi razvijal zimski turizem in usklajeval kapacitete, seveda tudi s pomočjo stacionarja v dolini. V naslednjem letu bomo oskrbo smučišč in gostinsko ponudbo zaupali zasebnikom, mi bomo ohranili le hotel. V letnem času bo postalo Golte eno izmed izhodišč za razvoj turizma. Tako bomo opremili
Mozirska farna cerkev je v novi preobleki.
vzletne ploščadi za padalstvo in zmajar-stvo, spodbujali bomo jahalno šolo s poudarkom na turnem jahanju, organizirali planinsko šolo, seveda pa bomo poskrbeli tudi za gorska kolesa in tek v naravi. To ponudbo moramo obvezno dopolniti še s ponudbo, ki bo gostom krajšala čas tudi ob deževnem vremenu, tu pa bi bilo nujno sodelovanje vseh iz mozirske občine.«
Kaj storiti, tretjič (konkreten predlog)
EPSI: »Zgornja Savinjska dolina je predvsem receptivno turistično območje, ki ima možnosti, da s svojo ponudbo zadovolji različne ciljne skupine turistov. Ravno na principu ciljnih skupin turistov temelji naša vizija razvoja turizma v dolini. Ko govorimo o mehkem turizmu, to ne pomeni, da smo proti vsakim novogradnjam (turistični infrastrukturi in superstrukturi) v dolini, temveč menimo, daje nočitvene kapacitete in turistično infrastrukturo potrebno graditi ob večjih naseljih, medtem ko je potrebno najlepše in neokrnjene predele pustiti nedotaknjene in jih takšne ponuditi in seveda tržiti gostom. Pri samem razvoju turizma se zavedamo, da ima vsak prostor omejeno ekološko zmogljivost, ki mora biti vedno v ospredju pri načrtovanju razvoja območij, ki so namenjena za stacionarni turizem ali le za prehodne izletniške točke. Naslednja bistvena predpostavka, iz katere izhaja naša vizija, je celovitost Zgornje Savinjske doline in smo proti parcialnim razvojem in načrtovanjem. Dolino kot takšno je potrebno ponuditi gostom v celoti, z vsemi aktivnostmi, ki so možne. Seveda je v razvoj potrebno vključiti tudi že sedaj obstoječe organizacije in zasebnike, ki se ukvarjajo s turizmom ali pa so z njim le posredno povezani. Posebno pozornost v razvoju turizma pa si zasluži Logarska dolina kot pravi biser alpskih dolin. Za le-to imamo pripravljen koncept, ki pa se seveda vključuje v celotno turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline ter v bodoči Kamniško-savinjski-karavanški regijski park. Bistvo tega koncepta je zaprtje doline za individualni promet ter ureditev vstopne cone (parkirišče, javni prevoz po dolini, turistične informacije, možnost okrepčila, prodaja spominkov, možnost najetja koles...) nekje med Solčavo in spodnjo mejo
V turistično ponudbo spada seveda turn proaaja zanimivin einograj-skih spominkov.
krajinskega parka. Solčava kot takšna bi bila zadnji večji center v dolini, opremljen z vsem potrebnim za sodobnega turista (bogata izvenpenzionska ponudba), medtem ko sama Logarska le izletniška točka, ki nudi gostu celo vrsto ekološko sprejemljivih in tržno zanimivih dejavnosti. Seveda je v ponudbo potrebno vključiti že obstoječe turistične objekte (žal so mnogi nesprejemljivi za dolino) prepovedati pa vsakršne novogradnje. Predhodno pa je potrebno za celo dolino izdelati ureditveni načrt, ki bo vseboval potrebne posege za sanacijo nesprejemljivih objektov ali posegov, ki danes zmanjšujejo turistično vrednost te doline. V sami Logarski dolini dajemo prednost kmetijstvu, domači obrti in domačijam, ki so tej dolini dale še posebno vrednost. V turistični razvoj tako Logarske doline kot celotne Zgornje Savinjske doline bi vključili domačine, ki lahko sodelujejo na najrazličnejše načine (obrt, gostinstvo, vodništvo, prevozi...). Svoje ideje smo začeli že konkretizirati z izdajo Tu-rističnega informatoija in monografijo o Zgornji Savinjski dolini.«
Kaj storiti, četrtič (uradno)
Na mozirskem izvršnem svetu se zavedajo teže, ki jo ima turizem. Sedanji IS si je zadal nalogo, da bo na osnovi republiške zakonodaje predlagal več f občinskih odlokov, s katerimi bi vsaj delno uredili razmere v turizmu. Tako bodo pripravili predlog za turistični red na vseh področjih delovanja, povezali turistične subjekte v krajih in med kraji ter določili njihove odgovornosti, in vzpodbujali nastanek raznega propa-gandno-turističnega materiala. Posebno pozornost pa naj bi namenili turistični taksi, s katero naj bi v prihodnje razpolagala turistična društva. Najpomembnejša novost na področju turizma pa je, da namerava mozirski IS ustanoviti podjetje, ki naj bi postavilo turistično gospodarstvo na strokovno osnovo in vzpodbujalo interes za razvoj turizma. Podjetje (organizirano bo kot delniška družba ali javno podjetje) naj bi poskrbelo za centralno recepcijo z informacijskim sistemom in nadzorovalo izvajanje turističnega reda, oblikovalo in prodajalo turistični proizvod, na splošno vodilo in načrtovalo politiko turikma, sodelovalo pri naložbah v turističnem gospodarstvu in seveda skrbelo za marketing:.
Glede golfa pa na mozirskem izvršnem svetu menijo, daje ideja dobra, da pa bodo dodobra preučili vse možnosti, rešitve in naSvete ter se nato dokončno odločili.
Kbj delamo, zadnjič
Tako torej. \fsi vemo vse, konkretno zaenkrat še bolj malo narejenega, vendar pa se vsaj v nekaterih stvareh strinjamo. Vendar imkš po vseh teh pogovorih občutek, da se marsikaj skriva in da ostajajo nekatere stvari nedorečene. O golfu v Logarski dolini so sogovorniki povedali svoje mnenje, natrosimo pa še, kaj menijo o novem podjetju.
Mnenje nekaterih turističnih delavcev je, da se bojijo, da bo podjetje na občini prevzelo monopol nad prodajo turističnih proizvodov. Podjetje naj ne bi bilo organizirano kot delniška družba, pač pa bi namesto podjetja na občini zaposlili nekoga, ki bi skrbel za razvoj turizma. Končno je v občini tudi minister za turizem. Vsekakor pa bi se morali s turizmom ukvarjati ljudje, ki se spoznajo in ki vedo, kaj lahko od turizma pričakujejo in storijo. Saj končno obstaja precej študij o Zgornji Savinjski dolini, v teh pa je gotovo najti kaj uporabnega. Vsekakor se bo treba enkrat za vselej odločiti, kaj bo s turizmotn v mozirski občini, napraviti dokončen načrt razvoja, nato pa se dogovorjenega držati na vseh ravneh.
URŠKA KOLENC
------------SAVINJA MOJA TRGOVINA-----------------
^	1° Siwi/xfi\ (®)
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
63330 MOZIRJE NA TRGU 14
telefon: (063) 831 -023, 831 -081,831 -657 telex: 33846 SAVMOZ YU
PONUDBA — PONUDBA — PONUDBA V dobro založenih trgovinah boste našli vse za vas.
Velika izbira raznovrstnega blaga in izdelkov različnih proizvajalcev. Tudi iz uvoza.
UGODNO — UGODNO — UGODNO Še naprej nudimo lastna potrošniška posojila pod konkurenčnimi pogoji in cenami blaga, kije vredno vašega denarja.
NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO Avtomatska varnostna svetilka »SEČU LIGHT« zagotavlja varnost, udobje in prihranek energije.
Primerna za samodejne osvetlitve stanovanjskih hiš, skladišč ter drugih poslopij, ker deluje na temelju infrardečih signalov, ki jih povzročajo ljudje, avtomobili in živali.
____________SAVINJA MOJA TRGOVINA_________________
Prodajalna TAG A Gornji Grad 80 tel. 842-123
Velika izbira ženskih škornjev ter druge jesenske in zimske obutve, tudi otroški in moški modeli Cena škornjev do 1.238,00 din, možnost plačila v treh obrokih.
Se priporočamo za obisk
Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE, p.o.
Delavska univerza Mozirje bo v jesensko-zimskem času 1990/91 izvedla naslednje oblike tečajev:
—	tečaj nemškega jezika (začetni in nadaljevalni)
—	tečaj angleškega jezika (začetni in nadaljevalni)
—	tečaj krojenja in šivanja
—	tečaj ročnih del
—	tečaj računalništva
—	strojepisni tečaj
—	tečaj za viličariste
—	tečaj osnove iz varstva pri delu
—	tečaj higienskega minimuma
Prijave in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Mozirje
—	Nazarje vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ob sredah pa od 7.00 do 16.00 ure ali po telefonu 831-962 in 831-938.
QFM flS SLOVANSKA DEMOKRATIČNA STRANKA SLOVENSKA KMEČKA STRANKA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI LIBERALNA STRANKA
DEMOS občine Mozirje, katerega sestavljajo stranke: Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati in Liberalna stranka (nekdanji SOS), obveščamo, da imamo poslovni prostor nad Ljubljansko banko v Mozirju. Uradne ure imamo ob ponedeljkih od 7.00 do 8.00 ter ob sredah in petkih od 15.00 do 16.00 ure. Ob uradnih urah lahko dobite informacije za vse stranke ter oddate vaše predloge in pripombe.
Krajevna organizacija ZB NOV Mozirje vabi na ko-memoracijsko svečanost ob Dnevu mrtvih pri spomeniku NOB pred zgradbo Skupščine občine Mozirje v sredo, 31. oktobra 1990, ob 16. uri.
Vabimo krajane Mozirja in okolice, zlasti še vse svojce padlih, talcev in drugih žrtev vojne, da se svečanosti udeleže.
Krajevna organizacija ZB NOV _______________________________________ Mozirje
POGREBNE STORITVE
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer:
—	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
—	postavitev mrtvaškega odra na domu
—	vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano
—	dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa
—	ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo:
—	mrliška vežica Mozirje, kijih lahko izda Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, Mozirje, tel. 831-617, in
—	mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7, Ljubno, tel. 840-089 ali 840-045.
Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721 -667 ali 721-395.
STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
MOZIRJE WBIr
PTT PODJETJE CELJE p.o. PE TELEKOMUNIKACIJE
Pred samo preusmeritvijo obstoječih telefonskih naročnikov v ATC Ljubno ob Savinji je prišlo do določenih sprememb pri dodelitvi novih telefonskih številk. Spremembe so sledeče:
— ŽELEZARNA RAVNE,	STARA tf. št.	NOVA tf. št.
Kovinarstvo Ljubno — ISKRA FERITI — Podjetje za proizvodnjo feri to v in	840-000	841-111 NC
navitih komponent — VEGRAD PE LESNA	840-045	841-211 NC
Ljubno ob Savinji	840-030 840-015	841-112 NC 841-015 (priprava dela)
— PTT LJUBNO OB SAVINJI 840-050		841-906
— Župnijski urad Radmirje	840-096	841-096
M-ZKZ Mozirje KOKOŠJA FARMA VARPOLJE
prodaja kokošji gnoj po ugodni ceni, dne 2. in 3. 11.1990 ali po dogovoru.
Vse informacije na tel. 831-940. Pridite!
Slovenski krščanski demokrati — občinski odbor Mozirje obvešča člane, prijatelje, volilce in vse, ki ste naklonjeni naši ideji, da imamo poslovni prostor v nekdanjem prostoru sodnika za prekrške v Mozirju. Hiša poleg poslovne stavbe Savinja v Mozirju. Uradne ure imamo ob ponedeljkih od 10.00 do 11.00 ure in ob sredah od 16.00 do 17.00 ure. Ob uradnih urah lahko dobite članski material ter vse informacije in oddate vaše predloge in pripombe. Vsakega vašega obiska bomo veseli.
CVETLIČARNA LJUBNO Smodej Anja Ljubno 38
Obveščamo cenjene stranke,
daje cvetličarna spet odprta, in sicer:
od ponedeljska do petka
od 9. — 12. ure in od 14. — 17. ure,
ob četrtkih od 14. — 17. ure
in ob sobotah od 8. — 12. ure.
Poleg svežega cvetja in suhih aranžmajev boste lahko izbirali tudi darila za različne priložnosti, spominke, kozmetiko in bižuterijo.
Ob 1. novembru pa vam nudimo ikebane po ugodnih cenah. Za obisk se priporočamo!
mozirje
Približuje se zima in z njo hladni dnevi.
V zadružnih trgovinah mislimo na vas, zato skrbimo za vaše zdravje in toploto vaših domov z bogato sezonsko ponudbo:
—	toplih zimskih oblačil in obutve
—	tople posteljnine
—	raznovrstnih ogrevalnih peči in potrebščin za centralno kurjavo (seveda tudi premoga)
—	drugega blaga za dom in gospodinjstvo.
Obiščite nas! Potrudili se bomo, da ustrežemo vašim željam in potrebam po najugodnejših cenah.
ZADRUŽNA TRGOVINA — VAŠE ZADOVOLJSTVO!
MONTAŽNA GRADNJA
»SMREKA«
Gornji grad, p.o.
Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge
ČIŠČENJE
DELOVNIH PROSTOROV
Pogoji:
-4- končana osnovna šola — 1 mesec delovnih izkušenj
Prijavo naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, Gornji grad 56, 63342 GORNJE GRAD.
Kandidate bomo o izidu objave qbyestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ZAHVALA
Kruta in mučna bolezen je iz našega doma iztrgala ljubega in spoštovanega v
Avgusta Čretnika
iz Lok
Dobrota in človečnost sosedov, prijateljev in znancev nam je olajšala žalost, vsem prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo moškemu zboru iz Mozirja za zapete žalostinke in mozirskemu kaplanu gospodu Andreju Lampretu za iskreno sočutje oh pogrebu.
Žena Anica, sinova Frane in Roman ter hčerka Maija z družinami
MERCATOR — ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
OBJAVU A JA VNO LICITACIJO
ZA PRODAJO SLEDEČIH RABUENIH OSNOVNIH SREDSTEV
Št.	Predmet	Izklicna cena din
1.	Kamion TAM 130-11 6 t, letnik 84	80.00,00
2.	Trosil, hlev. gnoja Tehnostroj 3 t	7.000,00
3.	Puhalnik za seno	500,00
4.	Kompresor E 4 NF 2010 850 1	20.000,00
5.	Štiristebelno avtodvigalo	
	Univerzal 4 x 50 Mp	32.000,00
6.	Kamp prikolica Adria 450	15.000,00
7.	Kamp prikolica Adria 450	15.000,00
8.	Kamp prikolica Adria 450	
	— poškodovana	8.000,00
9.	Hladilna vitrina	5.000,00
10.	Salamoreznica	1.000,00
11.	Ročna blagajna	500,00
12.	Nakupovalni voziček	500,00
13.	Nakupovalne košare	60,00
14.	Električni pisalni stroji	200,00 — 800,00
15.	Mizica za pisalni stroj	100,00
Licitacija bo v ponedeljek, 5. 1L 1990
—	ob 11. uri v Ljubiji za pisalne stroje,
—	ob 12. uri v Sp. Rečici za vsa ostala osnovna sredstva.
Ogled je možen 3 dni pred licitacijo v Sp. Rečici.
Interesenti morajo vplačati varščino 10% od izklicne cene eno uro pred licitacijo pri blagajni mehanične delavnice.
Prometni davek je vkalkuliran v ceno.
Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji.
Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno.
Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-338.
MERCATOR — ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Splošno zdravstvo Mozirje
obvešča vse občane, da bo zaradi zaključnjh gradbenih del v Zdravstveni postaji Mozirje ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 17. septembra do 31. decembra 1990 organizirana v Zdravstveni postaji Nazaije.
Telefon 831-745
/Q ljubljanska banka___________________________I
Splošna banka Velenje d. d.
Velenje
Spoštovani obrtniki!
Ste v stiski s časom?
Bi radi vse svoje zadeve v banki uredili na enem samem" mestu in ob ustrezni strokovni pomoči?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., oddelek Mozirje vam na posebnem bančnem okencu za obrtnike ki se nahaja v PAPIRNICI DO SAVINJA nudi naslednje bančne storitve:
—	vsa vplačila in izplačila na podlagi dinarskih hranilnih vlog, tekočih računov in žiro računov,
—	vezavo dinarskih sredstev,
—	poravnavo finančnih obveznosti do uporabnikov družbenih sredstev in banke,
—	informacije v zvezi s kreditiranjem gospodarske in kmetijske dejavnosti.
Bančno okence je odprto vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 13.30 ure, vse dodatne informacije pa lahko dobite na telefonski številki 831 -792, int. 8.
VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA 31. OKTOBER
—	SVETOVNI DAN VARČEVANJA
________PISMA BRALCEV
V	,
Se o gnojenju travnika
\
Vsaka kritika ali nasvet bi naj bila dobrodošla, vendar ne vsem enako!
Ivan Glušič iz Lok pri Mozirju je užaljen, ker sem ga 31. 8. 1990 poklicala po telefonu in ga opozorila, da prekomerno poliva z gnojevko travnik, kije na koncu strnjenega naselja Mozitja in ne Lok.
V	svojem članku, ki gaje tako strokovno napisal, se mi zdi, da je šel nekoliko predaleč. Besede nesramnost, krivičnost, ostra kritika čez vlado, ki naj bi kaznovala kmete in še druge, kažejo, da je njegova navada očrniti druge in sebe oprati njegov cilj.
V	dvanajstminutnem pogovoru, kot on pravi, sva se pogovarjala sama, samo o enem travniku in o njihovem polivanju. On pa piše o vseh kmetih, ki polivajo z gnojevko in so pri svojem delu izpostavljeni soncu in težkemu delu. Ne morem reči, da kmečko delo ni težko in da občasno res terja človeške napore, vendar tako kot ta poklic imajo tudi drugi svetle in temne plati.
Če bi razmišljala, bi lahko naštela še več poklicev, ki terjajo veliko psihičnega ali fizičnega napora. Če delo kmeta gledam skozi oči avtorja članka, si lahko ustvarjam ravno nasprotno mnenje. Ostro me tudi napada, da sem mu prepovedala po-
livati z gnojevko, kar pa seveda ni res. Če je dobro poslušal, kar ne dvomim, ve, da sem mu povedala, da zaradi mene naj poliva, vendar v deževnem vremenu in ne pri 25 °C ali 30 °C (pa si mislite, kakšen je smrad). Ni napisal, da so ga na to opozarjali pred mano že drugi, saj je na sosednji njivi uničil nekaj poljskih pridelkov, ker je polival preblizu in daje ta travnik, ki ga ima v najemu v tem letu, polival že četrtič (o tem, ali je to koristno ali ne, naj odločajo strokovnjaki, sprašujem pa se, kaj bo z našimi podtalnicami).
Bralcem, ki boste brali ta članek, ne bi rada ničesar vsiljevala, vendar pa bi Ivanu Glušiču st. povedala še tole:
Z vami se nisem še nikoli pogovarjala osebno ali po telefonu, pač pa 31. 8. z enim od vaših sinov, ki se mi ni predstavil. Gospod Ivan Glušič, vzemite si še enkrat čas in nas obiščite, kot ste nas v predvolilnem boju. Lahko se boste prepričali, da ste glede mojega posedanja v senci po osemurnem delavniku v hudi zmoti. Mogoče se vam bo med pomenkom z mano utrnila še kakšna misel za članek v naslednji številki. Pridete lahko brez spremstva policije.
VERONIKA FUŽIR, Mozirje
Tudi prazniki so ljudem v dobro
V zvezi z našim občinskim praznikom sem razmišljal, skušal poiskati srednjo pot in to razmišljanje želim bralcem SN in pristojnim strukturam posredovati v odprtem pismu.
Najstarejši skupni praznik Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, zapisan v zgodovinskih virih je 12. julij: sv. Mohor in Fortunat, dan godovanja zavetnikov centralne katedralne cerkve v dekaniji gornjegrajski.
Dekanija gornjegrajska je teritorialno identična z ozemljem mozirske občine.
Če Skupščina občine revitalizira praznovanje omenjenih zavetnikov, bo s tem z veliko verjetnostjo storila korak, ki ga ne bo treba spreminjati, pa četudi bo prišlo še do tako neslutenih sprememb ...
Menjale se bodo politične strukture in ureditve, patroni pa se zagotovo ne bodo. Tudi lavantinska škofija, danes s sedežem v Mariboru, še danes nosi to ime, pa čeprav nima v dolini reke Levant v sedanji Republiki Avstriji nobene jurisdikcije več, tako se tudi zelo verjetno še dolga stoletja ne bodo meje in ime dekanije sv. Mohorja in Fortunata, ki sta obstala kljub viharjem reformacije, protireformacije, germanizacije, revolucije ...
Nasploh pa mislim, da je pri narodih, kjer so priznavali samo moč živih veljakov — šel v civilizacijskem pogledu razvoj nazaj. Upam, da smo mi le prišli do točke spoznanja, da bo treba dokazane, stare vrednote na novo sprejeti in jih inkorporirati v naše življenje.
V Leksikonu imen, Izvor imen na Slovenskem, Janez Keber, Mohorjeva družba (mimogrede: Mohorjevo ime je tako zaradi preštevilnih slovenskih knjig globoko zasidrano v našo zavest), Celje 1988 na strani 244 beremo, da sv. Jožef velja za zavetnika vseh slovenskih dežel.
Na avstrijskem Štajerskem je 19. marec še danes deželni praznik, dela prost dan. Kot vicekonzul sem po uradni dolžnosti imel priliko prisostvovati številnim slovesnostim izročanja odlikovanj, otvoritvam novih objektov, razstav, tekmovanj...
12.	julij, tudi iz praktičnih vidikov ugoden datum, dan zavetnikov, bo po tem sodeč, upam, občinski praznik, ko se bomo razveseljevali našemu okolju primernih in naravi neškodljivih objektov in izročali plakete, medalje, listine z avtohtonimi znaki, ki bodo ves čas, tudi potomcem v globoki bodočnosti legitimne, lepe in v ponos.
Jože Ciraj, dipl. pol.
Neupravičeni očitki
V zadnjem času je bilo v nekaterih sredstvih obveščanja in tudi sicer v neposrednih stikih moč zaslediti s strani pripadnikov opozicijskih strank, posebno ZKS — SDP in ZSMS —LS dokaj ostre, a neutemeljene kritike, podtikanja in neupravičene očitke na račun zakonito izvoljene nove oblasti. Očitajo ji, da še doslej ni nič naredila in da še ni nič zvišala občanom življenjske ravni. (Kot da vzpostavitev pravne države, neodvisnega sodstva, razglasitev deklaracije o neodvisnosti in suverenosti, uveljavitev Slovenije na mednarodnem področju nima zanje nikakršne vrednosti!) Prejšnji oblastniki, ki so soodgovorni za državno zadolženost preko vseh razumnih meja, sedaj zahtevajo, da bi morala nova oblast čez noč odpraviti vse nakopičene težave, rešiti vse probleme in ustvariti splošno blaginjo. Ironično je tudi, da stranka, kije desetletja monopolnega vladanja državljane delila na druž-beno-politično neoporečne in oporečne in da slednji niso dobili ustreznega delovnega mesta, sedaj zganja vik in krik, če bi moral biti kdo zaradi nestrokovnosti ali nesposobnosti premeščen ali odpuščen in potom svobodnih sindikatov nagovarja delavce, naj štrajkajo proti vladi.
Prepričan sem, da vsak normalen človek ve, da je vzrok za sedanje težko gospodarsko stanje v zgrešenih političnih in gospodarskih odločitvah prejšnje komunistične oblasti. Zato tisti, ki dolži sedanjo vlado, katera z vsemi razpoložljivimi sredstvi hiti blažiti posledice prejšnjih zmot in ki neutrudno dela za narodov blagor, ta hote in namerno zavaja javnost in v srcu dober ni. Če bi, denimo, 45 let vladali nekomunisti in bi državo zadolžili preko vseh razumnih mej, bi gotovo vsak vedel, kdo nosi odgovornost. Alije sedanja vlada odgovorna za sledeče: ker je prejšnji sistem veleval in dopuščal zaposlovati v firmah in tovarnah za 30% več delovne sile, kot je bilo potrebno za polno 8 urno zaposlenost?; ker ni dajal pogojev za ustvarjalnost, izumiteljske in inovatorske dejavnosti in s tem posredno odpiranju
novih (tudi privat) obratov in firm?; ker so (verjetno načrtno) iz juga uvažali fizično delovno silo?; in končno, ali je sedanja vlada odgovorna, ker je Markovičev program pahnil celotno slovensko gospodarstvo v nelikvidnost zaradi nerealnega tečaja dinarja?
Usodnejše od gospodarskega je moralno razsulo, ki je posledica načrtnega prevrednotenja tradicionalnih vrednot v družbi. Z materialističnim vzgojnim in učnim načrtom so človeka razčlovečili in ga oropali človeškega dostojanstva ter ga ponižali na raven razvite živali; z odstranjevanjem in smešenjem krščanskih vrednot in simbolov pa šo v družbi izpodrezali korenine evropske civilizacije, etike in kulture, vsled česar so mnogi izgubili vsak smisel in čut za obče človeške vrednote, kot so: poštenost, pravičnost, zvestoba, odgovornost, itd., kar vse je zgrajeno in temelji na krščanski etiki in kulturi. Svoj smisel življenja še vidijo zgolj v uživaštvu in zabavah. Vse to je neizbežno vodilo tudi v zgoraj omenjeni gospodarski polom. Z gotovostjo si upam trditi, da dokler se tu, na tem področju stanje ne bo bistveno izboljšalo, tako dolgo je nerealno in zaman pričakovati gospodarski vzpon, napredek in uspešnost.
Očitki, ki torej letijo na Cerkev, krščanske demokrate in DEMOS v celoti, so le taktika in prefinjen poizkus zavajanja slovenske javnosti, da ne bi videli pravih problemov in resničnih vzrokov za sedanje težko gospodarsko stanje in zato želijo obrniti pozornost javnosti drugam. Samo tako in v tem sklopu je mogoče razumeti tudi njihove predsodke, da tam, kjer gre za odprto in plodno sodelovanje ter dobre medsebojne odnose, denimo med Cerkvijo in državno oblastjo, tam že vidijo nekateri iz ZSMS-LS klerikalizem, in tam, kjer gre za resnično spravo in odpuščanje z obeh strani, tam že vidijo drugi iz ZKS-SDP revašizem — žal.
Ivan Glušič Mozirje
Miro s svojim merjascem in Ivi s srnjakom. Primerjava obeh živali pove vse.
»Profesor« z vrhov
Polna tri leta so mozirski lovci lovili divjega prašiča, ki seje spretno skrival po okoliških vrhovih. Ker jih je tako pametno vlekel za nos, so ga imenovali kar za »profesorja«.
V tem času je merjasec napravil ogromno škode in nagnal strah v kosti prenekateremu gobaiju. 6. septembra pa se je profesorjev sprehod v koruzo na Strucljevih njivah usodno končal. Miro Finkšt, ki ga je s člani lovskega društva sledil in čakal celih 10 dni, je naposled ustrelil »mrcino«, kije bila stara okoli sedem let in očiščena tehtala 140 kilogramov.
Miro Finkšt: »Ko smo prišli do njega, nas je najbolj presenetilo, daje žival imela le tri noge. Izgleda, da mu je že od rojstva manjkala sprednja desna noga. In prav zaradi te hibe se je veijetno še bolj pazljivo izmikal človeškemu očesu.«
Ljudje, ki so ga videli, vedo povedati, da se pri srečanju ni umaknil. Lahko pa si sami mislimo, kdo je potem bežal...
Lovskemu društvu in Miru čestitamo za trofejo, ki je spravljala ob živce tako kmete kot lovce.
A. Britovšek
v
Študentke in študentje!
Oglašam se vam kot častni član in nekdanji predsednik Zgornjesavinskega študentskega kluba. Do pred nekaj leti sem s klubom imel intenzivne kontakte, ki pa so zaradi mojega štiriletnega mandata v tujini začasno bili pasivizirani.
Sodelovanje bi želel obnoviti. Zahvaljujem se vam za vabila, ki sem jih redno dobival za letne skupščine kluba, vendar zaradi tega, ker sem tudi sedaj med tednom ponavadi delovno dislociran od moje ožje domovine, se nisem mogel 'udeleževati manifestacij v zadnjem času.
Prosil bi vas, da mi v bodoče pošiljate vabila na zgoraj navedeni naslov.
Kakor je bilo leta 1978 na skupščini ZSŠK sklenjeno, se pri meni nahaja del arhiva kluba. Predlagam, da se ta del, oziroma celoten arhiv deponira npr. v eni od knjižnic v Zgornji Savinjski dolini.
Izkoriščam tudi priliko, da k meni na srečanje povabim vodstvo kluba v Komendo, kjer dom moje družine postaja dom kulture, srečanj umetnikov, zborov, kjer je inkorporirano staro ljudsko izročilo in slovenske meščanske posebnosti v novo arhitekturo, kjer zbiram in hranim tudi domoznansko zbirko Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.
Nadejam se skorajšnjega odgovora oz. klica in vas lepo pozdravljam!
Jožef Ciraj, dipl. pol.
61218 KOMENDA, Gmajnica 93 tel.:
061 841-001 011 687-725
Šmarčani spet prvi...
Že lani so nas mladi iz šole v Šmartnem ob Dreti razveselili na medobčiskem tekmovanju mladih varčevalcev, delavcev šolskih hranilnic. Tudi letos so bili v svoji skupini prvi in zato smo jih obiskali. Treba je povedati, da velenjska Ljubljanska banka pripravlja vsako leto tekmovanja med šolskimi hranilnicami, potem za najboljšega delavca ŠH, medšolsko tekmovanje likovnih in literarnih del in majsko srečanje delavcev in mentorjev šolskih hranilnic.
V naši dolini je šolsko varčevanje v šolskih hranilnicah še kar živo. V šolah, kjer se trudijo, dosegajo lepe uspehe, ne gre tu le za zbrana sredstva, bolj gre za varčevalno misel, ki se naj mlademu človeku privzgoji.
Na šoli v Šmartnem ob Dreti vodi „hranilnico že kar od leta 1975 učitelj Šter-benk. Pomaga pa mu učiteljica Martina Zakrajšek. In kaj nam je povedal Aleksander Šterbenk:
»Uspehi so mogoči le, čg pri tem sodeluje celoten kolektiv šole. Če se varčevalne navade uvajajo v vseh razredih načrtno in
dogovorno med učitelji, potem so tu tudi rezultati. Na naši šoli je tako! Če so naši hranilnični delavci tudi tokrat pokazali vrhunsko znanje, nas vse na šoli zelo veseli. Seveda tudi sam veselja ne skrivam, saj se tako poplača trud, ki ga človek vlaga v ta posel. Mislim, daje zamisel šolskih hranilnic prav sedaj zelo pomembna, prihajajo resni časi in z denarjem bo treba skrbno ravnati. Že to, da imamo na šoli toliko varčevalcev, kot je otrok, pove, da delamo vsi učitelji z roko v roki. Na razrednih sestankih vedno obravnavamo tudi varčevalne uspehe, tako so otroci tudi na tekočem in malo več je tekmovalnega duha v njih. Vedno privajamo skupino otrok v starosti 9 let za delo v hranilnici in pri izbiri nimamo težav. Sedaj vodijo hranilnico: Jernej First, kot predsednik, in člani Matej Steblovnik, Daniela Jerina, Andrej Farkaš, Ernest Turk in Nina Komadina. Tekmovala in zmagala pa sta Teja Ramšak in Robi Krefl. Moja misel, ki me vedno vodi, je, če znamo zaupati otroku, nas to zaupanje največkrat nagradi!«
A. Videčnik
Šmarski šolski hranilničarji. Mentor Aleksander Šterbenk z obema zmagovalcema, Tejo Ramšak in Robijem Kreflom.
IN MEMORIAM---------------------
Jožef Falež
V lepem sončnem sobotnem popoldnem 29. 9. 1990 smo se na radmir-skem pokopališču poslovili od pokojnega Jožefa Faleža. dolgoletnega župnika v župniji Sv. Frančiška Ksa-verja v Radmirju, požrtvovalnega duhovnika in vnetega organizatorja pri različnih dobrodelnih akcijah v korist našega kraja in njegovih prebivalcev.
Polovico svojega življenja je preživel v naši dolini, zato je primerno, da se s tem zapisom poklonimo njegovemu spominu in mu izrazimo svoje spoštovanje in hvaležnost!
Rodil se je 15. 3. 1915 v Račah pri Mariboru preprostim kmečkim staršem Francu in Barbari roj. Napast. Številna družina se je preživljala s kmečkim delom in rosila ob ljubeči skrbi in dobri vzgoji poštenih staršev. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in končani nižji gimnaziji v Mariboru se je 17-letni Jožef odločil za življenjski poklic duhovnika *— meniha v trapistovskem samostanu v takratnem Rajhenburgu — danes Brestanici ob Sa vi. Zakaj se je odločil za življenje duhovnika — meniha, je najbrž skri vnosi, ki jo je odnesel se seboj v grob.
Kaj so pravzaprav trapisti? »Moli in delaj« je geslo vsakdanjega življenja trapistov, ki je življenje molitve in žrtve. Živijo po pravilu sv. Benedikta. Hranaje vegetarijanska, mesojedovo-Ijeno samo v bolezni. Trapist zunanjih učinkov in uspehov svojega življenja ne vidi, ampak je leta in leta pozabljen od sveta. Pozabljen tudi umrje —celo po smrti to ni drugače. Sv. Benedikt zahteva, da je vsakemu prosilcu treba vnaprej jasno povedati, da njegovo življenje ne bo lagodno. Dober redovnik trapist mora biti prešinjen s pravo, globoko in resnično ljubeznijo do Boga in bližnjega, sicer bo njegovo življenje prazno (Prim. Šematizem, Ljubljana 1985, 363J.
20. 8. 1939je bi! v samostanski kapeli posvečen v duhovnika. \
Leta 1941 je vojna vihra udarila tudi v tiho in delavno samostansko življenje. Menihi so se razkropili. Nekateri so odšli na svoje domove, nekateri pa so se zatekli v trapistovski samostan v Banja Luko. Med njimi je bi! tudi Jožef s samostanskim imenom p.
A Wert. Kasneje se je v svojih spominih največkrat vrača! v življenje v banja-luškem samostanu. Trpljenje in vsakršno pomanjkanje, ki gaje sredi vojnih grozot doživljalo ljudstvo, je globoko odmevalo v srcu mladega duhovnika in prav to je verjetno najbolj vplivalo na vse njegovo kasnejše delovanje.
Po končani svetovni vojni se je razredčena samostanska družina zbrala v zelo poškodovanem samostanu. Toda ne za dolgo: leta 1947 so morali menihi ponovno zapustiti samostan — in tokrat za vedno. Samostanski bratje so si poiskali razne službe, duhovniki so odšli na župnije v dušnopastirslvo. Duhovnik Jožef Falež je v sredini meseca maja 1947prišel v pomoč ostarelemu župniku Ivanu Vogrincu k Sv. Frančišku v Radmirju. Naslednje leto je postal njegov naslednik.
Leta 1962 so menihi nekdanjega trapistovskega samostana sklenili, da bodo obnovili samostansko življenje. Za obnovljeno samostansko življenje ■ so si izbrali radmirsko župnišče, ki je
dovolj prostorno, pa tudi nekoliko odmaknjeno od vsakdanjega življenjskega hrupa. Zbrali so sredstva in nekoliko prenovili župnišče. Radmirsko župniščeje postalo novi dom molčečih menihov. Toda ta zadnji poizkus se ni več obnesel Menihi so bili že predolgo izven skupnosti, zato se na ponovno oživljanje skupnosti niso mogli navaditi. Po nekaj letih so se razšli — tokrat za vedno.
Župnik Jožef Falež se je leta 1967 odločil, da bo odšel v ZDA in tam nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo med Slovenci. Naselil se je v Cleven-landu in biI obenem ravnatelj slovenske šole. Po nekaj več kot štirih letih delovanja v Clevenlandu se je vrnil v Radmirje in vodil župnijo do upokojitve 1. 8. 1981.
Zadnja leta ga je mučila bolezen, največ časa je preživel v svoji sobi. Večkrat se je zdravil v bolnišnici, dokler ni 27. 9. 1990 v slovenjgraški bolnišnici končal svoje življenjsko poslanstvo in stopil preko praga večnosti.
Poleg duhovniškega dela in njegove skrbi za obnovo in vzdrževanje cerkva in cerkvenih stavb je pomembno njegovo delo za lepši izgled Radmirja in kakovostnejšo obliko življenja v vasi.
Svojo besedo in svoje sposobnostije uporabiI najprej pri posodobitvi ceste skozi vas. Zaradi ostrega ovinka, kakor je bila speljana sutra cesta, je ob vedno večjem prometu postajala vedno bolj nevarna. Pridobil si je zaupa nje ljudi Kmalu je škozi vas stekla nova asfaltirana cesta, ki še dandanes ustreza svojemu namenu.
Kakovostnejša stopnja življenja zahteva vodovod Z vso zagnanostjo se je lotil zbiranja potrebnih dovoljenj, analiz vode in zbiranja denarnih sredstev. Kmalu je izpod nedrij Rajhovke stekla voda po vodovodnih ceveh v vsako radmirsko hišo, kasneje pa tudi v večino gospodarskih poslopij.
Jermanova električnp centrala m več ustrezala sodobnejšemu načinu življenja. Skoraj vsa gospodarska in kuhinjska tehnika je nujno vezana nu električno omrežje. Z enako vnemo se je — seveda ob sodelovanju večine vaščanov —lotil elektrifikacije vasi. Tudi pri lem delu je uspel, saj ga je vedno vodil nesebičen namen: poma gad bližnjemu in tako vsem olajšati in polepšati življenje.
■ Prepričani smo, da nam je pokojni duhovnik Jožef Falež zapustil bogato dediščino, ki jo moramo skrbno varovati in spopolnjevati, da bo vedno znova obrodila svoj sad — v korist nam vsem in vsem, ki bodo za nami prebivali na tem lepem koščku naše domovine.	jože Vralanar
Srečanje harmonikarjev
V nedeljo, dne 16. septembra 1990, seje zbralo na drugem srečanju ter igranju na harmonike »freitonari-ce« pri kmetu Lužekarju v Logarski dolini nad deset harmonikarjev, kljub slabemu vremenu. Organizatorje vse udeležence tudi skromno pogostil.
Ker je mrzli severni veter precej obiskovalcev pregnal, kolikor pa je bilo prostora v tem kmečkem turizmu, so ostali zasedli vse prostore. Tu-di s Koroške iz Avstrije je bilo nekaj harmonikaijev. Obljubili so, da dru-
go leto prinesejo s seboj tudi harmonike. Dogovor je bil, da se naslednje leto za tretje srečanje objavi čas in kraj v Savinjskih novicah. V slučaju slabega vremena pa bo srečanje v Lovskem domu v Solčavi.
Ob igranju vseh harmonikarjev se je pridružil še klarinet, trobenta in še kaj, daje bilo veselo. Po mili volji so si lahko obrusili pete, kdor je hotel. Veselo razpoloženje se je zavleklo v noč.
Peter Plesnik
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET
PODJETNIKI
Svetovno znana trgovska firma IKEA išče kooperante — zasebne podjetnike za proizvodnjo njihovega prodajnega asortimana.
Zato vabi vse zainteresirane na ogled njihovega trgovskega centra v Graz, Avstrija, 3. novembra 1990.
Odhod avtobusa je ob 7.00 uri iz Mozirja v Graz, nato ogled trgovske hiše IKEA in kosilo, ter povratek ob 17.00 uri.
Stroške ogleda in kosila plača firma IKEA. Vsak interesent lahko v trgovskem centru kupi vzorec proizvoda in na osnovi tega vzorca kasneje pripravi ponudbo za izdelavo izdelka.
Predstavnika IKEA in pooblaščenega domačega zastopnika Gorenje Velenje bosta izbrala nekaj najboljših ponudnikov oziroma podjetnikov, s katerimi bo sklenjena dolgoročna poslovna pogodba.
Firma IKEA je pripravljena tudi investirati v opremo, kar pa se lahko kasneje preoblikuje v nepovratni vložek, v kolikor bo pogodba, kvaliteta in količina skladna z dogovorom. Investicijski vložek se v tem primeru šteje kot vložek tujega poslovnega partnerja v proizvodnjo.
Vse sedanje in bodoče podjetnike, ki so zainteresirani za sodelovanje s tujim partnerjem, vabimo, da se prijavijo za ogled trgovskega centra najkasneje do 26. oktobra 1990 oz. do popolnitve avtobusa na naslov: IZVRŠNI SVET SO MOZIRJE, telefon 831-511 — SAMARIN Bernarda.
SAVINJA, MOJA TRGOVINA
Predstavljamo
vam...
Vera Slokan je poslovodkinja poslovalnice za pohištvo podjetja Savinja v Mozirju. V trgovskem poklicu je že polnih t5 let. Ko smo jo obiskali, nam je naštela, kaj vse imajo v njenem delu blagovnice v Mozirju. »Nudimo vse za opremo stanovanj, seveda se pri tem držimo načela potreb potrošnikov, saj je veliko blaga, predvsem pohištva,
Vera Slokan
danes treba naročiti, ker tudi izdelovalci ne držijo velikih zalog. Tu so marsikje težave še večje, saj proizvajalci včasih zahtevajo predplačila. To je pač odraz sedanjih gospodarskih razmer. Potem še čakalna doba... Razmere na trgu se danes hitro menjavajo, temu je treba slediti, sicer postaneš s ponudbo nezanimiv. Bolje je pri dekorativnem blagu, tega uspemo nabavi-
1P
F / E-T
• •
yixvuyix
ti dokaj ugodno in smo zato tudi glede cen zanimivi. Seveda'se nič ne da posplošiti!«
Kaj pa kupna moč potrošnikov, smo vprašali. »Seveda ta slabi. To je najbolje ugotoviti po tem, da prodajamo dražje blaga včasih le po komadih, nekdaj pa smo v glavnem prodajali komplete spalnic in druge opreme. Takšno stanje povzroča trgovcem več skrbi in seveda tudi manj prometa. Sicer se nekaj tega rešuje s krediti, vendar pa je opaziti pri ljudeh zaskrbljenost glede zadolževanja, saj je tudi zaposlitev kar marsikdaj vprašljiva. Že zaradi prometa, pa tudi zaradi potrebe, širimo našo ponudbo. Tudi v športni opremi smo kar pestri. Gotovo danes ni vzroka, da bi kdo hodil kupovat to vrsto blaga drugam. Trudimo se da v času sezone, denimo zimske, poskrbimo za ustrezno zalogo, če pa že kaj nimamo, skrbimo, da kupec takšno blago kmalu dobi.«
Kako skušati pridobiti kupce? »Naših pet delavcev zelo prijazno posluje, skuša ustreči, kjer se le da. Nudimo kredite, ki sp dokaj ugodni. Blago dostavljamo domov, do 10 km razdalje prevoza ne zaračunamo. Veliko je reklamacij in to pri pohištvu, te skušamo hitro urediti, kar pa je zelo težko, saj proizvajalci z juga slabo uresničujejo obljube. V novembru bomo popolnih izbiro v zimsko-športnih potrebščinah. Sicer pa velja pri nas pravilo, da mora trgovec-ustreči kupcu, tudi v tej lastnosti se zrcali veselje do poklica, ki ga opravljamo.«	a V
SAVINJA, MOJA TRGOVINA
Boj za
Letos se spominjamo rojstva velikega Slovenca, narodnega buditelja in pisca Antona Martina Slomška, ki je bil rojen na Slomu pri Ponikvi 26. novembra 1800. Ena njegovih nešte-vilnih zaslug je tudi prestavitev sedeža Lavantinske škofije v Maribor, kar je pomenilo tedaj daljnovidno dejanje.
Po marčni revoluciji leta 1848 so se tudi na Slovenskem osveščale množice in se zavedale svojih narodovih korenin. Škof Slomšek sicer ni mogel biti naklonjen splošnemu vrenju tistih dni, saj v tem videl upor proti oblasti, vendar pa je kot odgovorni za šolstvo na štajerskem delu Slovenije veliko storil, da se je uveljavi dvojezičnost v pouku in tudi sam je poskrbel za vrsto zapisov, ki so bodrili narodnega duha. V takih razmerah je bil pobudnik za ustanovitev društva, ki bi skrbelo za cenene in dobre slovenske knjige. Te naj bi prihajale v slovenske domove kot znanilke narodne zavesti. Leta 1852 so v Celovcu ustanovili Društvo sv. Mohorja in prvi denar v višini 500 goldinarjev je podaril Anton Martin Slomšek.
Slovenska založba sredi območja, ki naj bi bilo ponemčeno, takšne so bile želje tedanjih oblastnikov, ni imela lahkega dela. Zato so se okoli nje zbrali najvidnejši narodni možje in že leta 1860 ustanovili Družbo sv. Mohorja, to je omogočal tedanji zakon. Namen je bil pospeševanje slovenske knjige med ljudmi vseh slojev. Seveda so se srečevali z velikimi težavami tudi zaradi tega, ker niso imeli lastne tiskarne. Zato so leta 1871 izvolili »odbor za tisk«, v katerem so delovali: dr. Mueller, Andrej Einspieler, dr. Nemec in Rossbacher. Čeprav gre za tuje zveneča imena, so vendar-
Skrb za kulturno dediščino
V Bočki cerkvi so obnovili podobe Križevega pota.
Na lepem gričku nad Bočno stoji cerkev sv. Petra, sedaj je to farna cerkev, dočim je bila še leta 1904 podružnica gornjegrajske župnije. Prvi viri o cerkvi so iz leta 1426. Potres leta 1895jo je dokaj hudo prizadejal in zato smatramo, da je sedanjo podobo 8obila po temeljitem popravilu potresne škode.
Stegenšek navaja v svoji knjigi Dekanija gornjegrajska, da spada med znamenitosti glavni oltar. Pod srednjima stebroma sta upodobljena dva grba, levo od tabernaklja grb knezoškofa Ottona grofa Bauchheima in desno grb gornjegrajske graščine. Čeprav meni Stegenšek, da je oltar zanimiv, pa hkrati pri opisovanju podrobnosti ugotavlja tudi nekatere znake, da so bili na delu manj usposobljeni likovniki.
V cerkvi je do nedavna bil križe vpot nameščen pod korom, tam pa je propadaj, zato je sklenil sedanji župnik Stefan Antolin podobe, ki so rezbarsko delo, poslati v škofijsko restavratorsko delavnico v Maribor. Tam so jih temeljito prenovili in nanovo pozlatili. Sedaj so nameščene po cerkveni ladji, kot to za križev pot
tudi sodi. Žal ni najti podatkov iz katerega obdobja so te podobe, vendar pa lahko sklepamo, da morajo izhajati iz začetka tega stoletja, saj jih Stegenšek v svoji knjigi ne navaja.
Vsekakor je sedaj notranjost cerkve v Bočni prijaznejša, stavba pa zavarovana, saj so s skupnimi močmi poskrbeli za prekritje strehe, kije bila že precej načeta.
A. Videčnik
le vsi navedeni bili trdni Slovenci. Zapletlo se je spet pri pridobivanju dovoljenja za lastno tiskarno. Nemško nacionalni krogi, ki so o tem odločali, so seveda na vse načine razvoj slovenske založniške dejavnosti preprečevali, vendar so končno dovoljenje za tiskarne le dobili in pričeli s skromnimi sredstvi urejati sicer zelo drago grafično dejavnost. Že leta 1876 beležijo v tiskarni 9.101 goldinar čistega premoženja. Najemna zgradba seveda ni povsem odgovarjala potrebam vse večje tiskarne, zato so leta 1878 kupili lastno zgradbo in v njej uredili poleg tiskarne še knjigoveznico. Kako hitro se je širil krog članov, pove podatek iz leta 1894, ko so našteli kar 65.952 udov. V letu 1919 pa jih je bilo 92.000, tedaj pa so se pričele težave, saj so nemške čete preprečevale delo tiskarne in ga celo prepovedale. V Celovcu so se stvari hitro slabšale in tako je prišlo do nujne preselitve tiskarne na Prevalje. Pri selitvi so odločilno pomagali Majs-trovi borci, ki so opravili nakladanje strojev in opreme na vlak ter ga ustrezno zaščitili. Zaloge knjig so skrili v Sinči vasi. Na Prevaljah so se na hitro vselili v zasilne prostore in delali v nemogočih pogojih, pa vendar, knjige so redno izšle tudi tega usodnega leta.
Viden napredek je Družba sv. Mohorja dosegla pod uredniškim vodstvom F. S. Finžgarja, kije že leta 1923 pričel izdajati znani slovenski mesečnik Mladika.
Že na Prevaljah so kupili prvi stavni stroj in v okviru danih možnosti posodobili opremo v tiskarni. Vendar pa je postajalo jasno, da bodo morali najti ustreznejše delovne pogoje. V Celju so kupili veliko hiš na tedanji Prešernovi 17 in še za njo manjšo v Gospodarski ulici. Na dvorišču so zgradili novo poslopje za tiskarno in se vanj vselili leta 1927, delati pa so pričeli oktobra istega leta. Tiskarno so na splošno imenovali Mohorjeva tiskarna, bila je za tiste čase sodobno opremljena, nenehno pa seje posodabljala. Se leta 1940je bila naklada rednih Mohorjevih knjig 41.678 kompletov. Treba pa je vedeti, da je tedanja založba dala slovenskemu knjižnemu trgu številne znanstvene in strokovne knjige. Lahko trdimo, daje bila uredniška politika dosledno sodobna in vsestranska.
Ob prihodu okupatorja seje pričelo uničevalno delo. Vse zaloge knjig so uničili, veliko črkovnega materiala, denimo tistega v cirilici, so zavrgli in pripeljali opremo nekdanje Zvezne tiskarne, ki so jo seveda ukinili. Podjetje se je preimenovalo v Cillier Zeitung in je služilo izključno potrebam zasedbenih oblasti.
Po osvoboditvi so ustanovili Tiskarno družbe sv. Mohorja, ki pa sojo kmalu podržavili in iz nje naredili Celjski tisk. .
Nekdanja Mohorjeva tiskarna je torej doživela usodo mnogih podobnih podjetij. Žal pa je škoda nepopravljiva, saj je v času, ko smo vse »posodabljali« bilo uničenih veliko dragocenih klišejev, vinjet in inicjalk, ki so jih svoje čase naredili najboljši slovenski umetniki.
A. Videčnik
Ignac Orožen o Ljubiji
Na poti po podružničnih cerkvah dekanije Gornji Grad je na vrsti opis cerkve sv. Miklavža v Ljubiji, kot nam ga je zapustil Ignac Orožen leta 1877 v nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad. Letos mineva 90 let od njegove smrti.
Cerkev sv. Miklavža v Ljubiji
0),
Že leta 1241 je tu ob izlivu potoka Ljubije v Savinjo, pod vasjo Ljubija, stala kapela sv. Ruperta v pokrajini Mozirje (2), ki je leta 1582 dobila ime sv. Ruperta in sv. Ožbalta, pozneje pa seje imenovala cerkev sv. Ožbalta.
Cerkev sv. Ožbalta je stala v smeri od zahoda proti vzhodu. Tristransko zaključeni prezbiterij je bil obokan inje imel štiri ozka šilasta okna, medtem koje imela cerkvena ladja le poslikan lesen strop in nekaj pravokotnih oken. Bila je dolga 8 2/3 sežnja (3), v prezbiteriju 1 2/3 sežnja in v ladji 2 1/2 sežnja široka in visoka 2 1/2 sežnja. Na severni strani
prezbiterija je stal razmeroma previsok zvonik, katerega pritličje je služilo za zakristijo; zgradili so ga po letu 1668. Cerkev, kije imela estrih, je ležala tako globoko, da je bilo treba vanjo stopiti po nekaj stopnicah. Ko so to cerkev porušili, seje pokazalo, daje bila zgrajena v treh različnih obdobjih. Najstarejši in najboljši del zgradbe je bil v prezbiteriju, kije bil delno zgrajen iz kvadratnih kamnitih blokov. Pozneje je bila iz slabega materiala zgrajena ladja, ki je segala do pevskega kora in so jo podaljšali še za pet čevljev, zato da so lahko namestili lesen balkon za kor. Ta cerkev je imela tri oltarje, namreč glavni oltar sv. Ožbalta, potem pa na desni oltar sv. Miklavža in na levi sv. Ane. Med oltarjema sv. Miklavža in sv. Ane je bila leta 1725 zgrajena prižnica.
1241, 18. decembra, se je v Mozirju grof Viljem Heunberški odpovedal svoji oskrbniški pravi-
ci nad posestvi takrat tu obstoječe kapele sv. Ruperta v korist samostana v Gornjem Gradu.
Vletihl508—1536je oltar sv. Ane posvetil škof Krištof Ravbar. Leta 1858 so pri podiranju tega oltarja v mizi našli steklen kozarec z relikvijami in pečatom: »S. D. N. Chrisoph. Ep. Laib, et Ad-minist. Secovien.« (4). Krištof Ravbar je administriral v Sec-kauu v letih 1508—1536.
Leta 1582 je imela kapela sv. Ruperta in Ožbalta kmetijo na Dobrovljah, zaradi katere je izbruhnil spor med to kapelo in Aleksom Muškonom, lastnikom gospoščine Šoštanj. (Gornjegrajski arhiv.)
Leta 1631 je cerkev sv. Ožbalta v Ljubiji doživela kanonično vizitacijo. Po takratnih zapiskih je imela tri oltarje, namreč glavni oltar sv. Ožbalta, na evangeljski strani oltar sv. Miklavža in sv. Ruperta in na epistelski strani oltar sv. Ane. Prva dva oltarja ni-
sta imela kamnitih miz, ki pa so jih zahtevali ob vizitaciji. Odrejeno je bilo tudi, daje treba odstraniti oltar, ki je stal pred cerkvenimi vrati. Cerkev je imela tedaj 1 vinograd, 1 njivo in 16 krav. Vsako leto je bilo treba brati tu 8 maš.
V letih 1664—1683 je ljubljanski škof grof Rabatta posvetil oltarja sv. Ožbalta in sv. Miklavža, kot je mogoče prebrati na relikvijah v teh dveh oltarjih.
OPOMBE: (V) V izvirniku: v Libiji — (2) V izvirniku: s. Rud-berti in provincia Moziri. — (3)’ Seženj meri 1,90 metra. —(4) V prevodu: »Pečat našega gospoda Krištofa, ljubljanskega škofa in sekovskega administratorja. «A v-guštin Stegenšek (Dekanija gornjegrajska, Maribor 1905, str. 90) piše, daje bil ta oltar posvečen leta 1510 in da je bil Ravbar se-kovski administrator v letih 1508—1512.
PETER WEISS
Skupina gozdnih delavcev v Ras tkah. Slika je bila posneta leta 1953
>1’ if\C' r>
'	■	i.oLiADlUv
Veterinarsko dežurstvo
22. 10. do 28. 10. Kralj Ciril. dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 29. 10. do 4. 11. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 5. 11. do 11. 11. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 12. 11. do 18. 11. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 19.. 1 L do 25. 11. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 26. 11. do 2. 12. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769
Dežurna služba Elektro Celje za mesec novembe
Od 29. 10 — 4. 11. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 5. 11. — 11.11. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 12. 11. — 18. 11. Tratik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 19. 11. — 25. 11. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 26. 11. — 2. 12. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910
V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse p< trebne informacije.
Kino »Dom« Mozirje v novembru
1. MILAGRO — ameriški film — drama 3. 4. CARSTVO SONCA — ameriški film — komedija 8. SVILA, SATEN, SEKS — ameriški film — erotični 10,11. BRUS ALI SUPERMAN — Hong Kong — karate 15. NADINA — ameriški film — krimi-komedija
17.,	18. NEVARNA ODPRAVA — ameriški film — akcijski 22. ZALJUBLJENA SIRENA — ameriški film — erotični
24.,	25. BEST SELLER — ameriški film — kriminalni 29. STROJ ZA UBIJANJE — ameriški film — akcijski
Kino »Jelka« Nazarje v novembru
3 — 4 007. DIH SMRTI, amriški film — pustolovski 7 DETEKTIV IN DAMA, ameriški film — triler 10—11 CARSTVO SONCA, ameriški film — vojni 14 POLICIJSKA ZASEDA, ameriški film — kriminalistična komedija 17 — 18 TEKSAŠKI GRANIČAR, ameriški film — akcijski 21 GREŠNA ZAPELJIVKA, ameriški film — erotski 24 — 25 SOLARNI BOJEVNIKI, ameriški film — pustolovski 28 IZGUBLJENI FANTJE, ameriški film — grozljivka
Kino Ljubno v novembru
3. — 4. XL ALIENS OSMI POTNIK — ameriški znanstvenofant. film 10. — 11. XI. GUSARSKA PATRULJA — hongkongški avantur, film 17. — 18. XI. FANTOVŠČINA — ameriški film, komedija 24. — 25. XI. KOKON — ameriški film
29.	XL GREMLINI — ameriški znanstvenofant. film
30.	XI. ZALJUBLJENA SIRENA — ameriški trdoerotični film
Gledalce vabimo k izboru filmov in sestavi kino programa za leto 1991. Interesenti naj se prijavijo do 28. 10. 90 na blagajni kina.
Matična kronika za mesec september
ROJSTVA: Rodilo seje 11 dečkov in 7 deklic.
POROKE: Bogdan Janez, star 22 let, iz Savine 74 a in Berglez Frančiška, stara 19 let, iz Primoža pri Ljubnem 27; Korenjak Anton, star 24 let, iz Lepe Njive 48 in Rajter Jožefa, stara 21 let, iz Ljubije 71; Kosmač Martin, star 21 let, iz Savinje 75 in Korenjak Marija, stara 18 let, iz Lepe Njive 48; Kunst Ciril, star 28 let, iz Rečice ob Savinji 43 in Blekač Frančiška, stara 21 let, iz Spodnjih Pobrežij 10; Reberčnik Franc, star 24 let, iz Ljubije 5 in Kladnik Urška, stara 20 let, iz Radmirja 66; Glušič Ivan, star 24 let, iz Lok pri Mozirju 6 in Brezovnik Mateja, stara 21 let, iz Mozirja, Ul. Frana Kocbeka 4; Prislan Ivan, star 26 let, iz Šentjanža 57 in Podkrižnik Ana, stara 20 let, iz Poljan 24; Moličnik Franjo, star 24 let, iz Krnice 31 in Voler Vida, stara 23 let, iž Raduhe 16; Naraločnik Franjo, star 24 let, iz Savine 23 in Podkrižnik Greta, stara 25 let, iz Nazarij 88.
SMRTI: Fludernik Marija, stara 82 let, iz Ljubnega ob Savinji 125; Začnik Frančišek, star 57 let, iz Savine 66; Poličnik Dominik, star 16 let, iz Primoža pri Ljubnem 29; Pod-meninšek Marija, stara 88 let, iz Tera 12; Priča Anton, star 58 let, iz Okonine 4; Drobež Ana, stara 55 let, iz Florjana pri Gornjem Gradu 23; Ugovšek Frančiška, stara 89 let, iz Lenarta pri Gornjem Gradu 16; Hribernik Frančiška, stara 89 let, iz Dola 34; Veninšek Ana, stara 83 let, iz Bočne 85; Prodanik Albin, star 65 let, iz Robanovega Kot. 37; Ger-mel Jera, stara 89 let, iz Solčave 40; Vreš Barbara, stara 78 let, iz Mozirja, Dobroveljlska ul. 31; Zbil Venčeslav, star 79 let, iz Ljubije 12; Čretnik Avguštin, star 77 let, iz Moziija, Ul. Tomšičeve brigade 15.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I.	MLADINSKA LIERATURA: Grimm: Pogumni krojaček, Čeme: Hi, konjiček, Goscinny: Na bojni stezi — strip, Goscinny: Dvojni skalp — strip, Sol in zemlja: pravljice, Carrol: Ahčine dogodivščine v Čudežni deželi in V ogledalu.
II.	LEPOSLOVJE: Mallet-Joris: Hiša iz papiija, MacLaine, S.: Iskanja, Švajncer: Ministrova sprejemnica, Mallarme: Knjiga — izbrano delo, Marinčič: Tereza, Zbirka Lirika: Shakespeare, Skacel, Char, Partljič: Slišal sem, kako trava raste.
III.	STROKOVNA LITERATURA: Orhideje (Zbirka Moje sobne rastline), Ferfila: Markovičev ekonomskisistem za in proti, Zupančič, B. M.: Pravo in prav, Kropivnik: Trg in Evropa 1992, Burgar: Pisanje in urejevanje besedil s programom Microsoft Word, Zaplotnik: Pot (4. izdaja), Komentar kolektivne pogodbe, Peršen: Ustaški logori, Živeti s Celjem, Koshoffer: ABC fotografije, Munda: V imenu ljudstva: tragične usode in stiske ljudi v povojni, nacionalizacijah in zaplembah premoženja v Sloveniji, Shala: Kosovo krv i suze.
5ZSN0VICE
»Savinjske novice« izhajajo mesečno—Izdaja SZ občine Mozirje— Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar— Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom D1C, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani—Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.