Št. 26. V Ljubljani, dne 26. maja 1911. Leto VI. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K — poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. Ljubljana, 25. majnika 1911. Slovenska Ljudska Stranka je sklenila, da hoče politično bojkotirati liberalce, to se pravi, da ne bo nikjer delala za to, kar liberalci hočejo in za kar se potegujejo. To je stvar, ki se tiče pred vsem Slovenske Ljudske Stranke in pa liberalcev. Načelno je to popolnoma upravičeno. Vsaka stranka se mora v prvi vrsti ozirati na koristi svoje stranke in gledati na to, da oslabi političnega nasprotnika. To je politična vojska. V političnih vojskah veljajo seveda pravila vojnega prava. Vojska med Slov. Ljudsko Stranko in med liberalci je stara. Proglasitev političnega bojkote le poostruje dosedanji boj in ni nič drugega, kar so že itak naši liberalci dolgo vrsto let lepo na-tihoma izvajali, kar je zdaj proglasila Slovenska Ljudska Stranka. Liberalci sami so zaradi poostrenega boja z našo stranko zbesneli. Njih listi pišejo obskurno in zabavljajo, kolikor morejo,. Umevno. Znajo, da bo nadaljnji boj hujši, kakor je bil dosedanji. Niti zameriti jim ne moremo njih jeze, dasi je onemogla. Dr. Tavčar je v svojem »Narodu« s ferkolini celo nagnal tiste liberalce, ki so uprizorili obsodbe vredne demonstracije proti ljubljanskim redovnicam. Radi političnega bojkota so se branili liberalci zgolj v svojem časopisju. Česar niso storili liberalci, to so storili' zdaj socialni demokrati. Minulo nedeljo so imeli v ljubljanskem »Mestnem domu« shod, na katerem so protestirali, ker je Slovenski Ljudska Stranka poostrila boj z liberalci Za liberalce po kostanj so šli socialni demokrati. To je res čudno! Kdaj li imata socialen demokrat in liberalec načelno skupnega. Nič in zopet nič. Niti »protikleri-aJna« bi po svojih načelih ne smela biti socialna demokracija, dasi se seveda bolj kot za delavske koristi in pravice bori proti katolicanstvu in razširja brezverstvo med delavstvom. Ugibali smo in ugibali, kaj li je pro-vzročilo to velikansko predrznost socialnih Carska zločinstva. (Dalje.) »Ali si kaj videl Spora? Ali je bil kaj blizu moje sobe?« ^?a ki Jaz vedel, ne, gospod. Čuval sem P s.°bi, kakor si veleval; vendar, vsaj N a je veliko skrivnih potov v zlati hiši; Spor pa ,ie znan z vsemi.« , ion “V1 znamenje, naj gre. »m vendar je bil njegov glas?« šepeta sam zase; »ukazal bom, naj ga iščejo « Toda ligehn le še ne gre in stoii ponižno na pragu. »Kaj je? Kaj hočeš še?« se zadere nad njim cezar. »Uospod! došla je strašna novica, da se z ogromno vojsko približuje Vindeks glavnemu mestu; Galbovo ime nosijo orli njegovih legijonov; dežele ga z.veseljm pozdravljajo, in celo v Rimu « »V Rimu? V Rimu si upajo izgovoriti Vindeksovo ime?« se huduje Neron. »Da, upajo si, gospod, ne drznejo še več! Ravnokar prineslo se je naznanilo, da so preteklo noč tri tvoje kipe treščili na tla, je demokratov. Dognali smo, kje da tiči zajec. Skrivnost nam je izdal »Slovenski Narod«. V Idriji bodo kmalu občinske volitve. Socialni demokrati in liberalci bi radi sa-mooblastno gospodarili v Idriji, a napoti jim je naša stranka. Zato so se pogajali liberalci in socialni demokrati, da gredo skupno v boj proti »klerikalnemu zmaju«. Ravno tako hočejo liberalci in socialni demokrati skupaj marširati proti Slov. Ljudski Stranki v jeseniški občini. Sicer »Nar.« nekaj pisari, da se je razbil »kompromis« s socialnimi demokrati, a papir je potrpežljiv in dejstva kažejo, da se naša kranjska socialna demokracija potaplja v liberalno močvirje. Nam je to popolnoma všeč. Čimbolj se bodo socialni demokrati bratili z liberalci, tem preje bodo postali popolnoma banko-rotni. V Trstu so jim že tako liberalci pobrali veliko sodrugov, tudi v Ljubljani čakajo na sodruge napredni socialisti, privesek liberalne stranke. Pametni in zavedni delavci zapuščajo socialno demokracijo in pristopajo Jugoslovanski Strokovni Zvezi in Prometni zvezi. Od bratenja socialne demokracije z liberalci imamo zgolj mi dobiček, zato naj se liberalci in socialni demokrati le lepo naprej bratsko objemajo, sebi v škodo in nam v korist. Tržaška policija in naše služkinje. Državni poslanec g. Jožef Gostinčar je letos v marcu v proračunskem odseku med drugim zahteval tudi, da naj policija v Trstu lepše ravna, s slovenskimi služkinjami in naj jih ne zapira za malenkosti, ako katera pravočasno ne vstopi v službo, ali ako iz raznih razlogov brez odpovedi izstopi iz službe. Me še istočasnemu g. poslancu iskreno zahvaljujemo za njegovo zastopstvo. Le žal, da se njegove besede tako omalovažujejo. Treba bo še marsikatero reči, predno bo led prebit. Že v najnovejšem času imamo podatkov na razpolago. Za danes le dva. pometali v blato; da so dobili raztresene psovke na pragu v carovo hišo. Pripovedujejo si, da je ljudstvo napadlo ladje, ki so pripeljale iz Aleksandrije pesek za gledišče, ker je menilo, da je na njih egiptovska moka, ker si zaukazal, naj se pride vokom lakoti, ki pobira sedaj rimskih prebivalcev na tisoče.« ' »Res?« zakriči Neron togotno, »Lakota mi je dobro došla tovarišica in bo prihranila rablju mnogo dela. Nepoklicanim kričačem pa bom že jaz pomagal. Ne bo dolgo in ljudstvo bo proslavljalo Nerona! Že se pripravljajo legijoni, da bodo šli nad Vin-deksa; srečnega uspeha sem si gotov, kajti Neron je nepremagljiv, A prej, nego odidejo, udeležijo naj se igre, ki jo bom napravil rimskemu ljudstvu, da bo pozabilo Vin-deksa, lakoto in pesek na ladjah. Napravil bom v gledišču (cirku) veličastno sijajno igro, kakršne še ni videl svet! Ti, Tigelin, bodeš prevzel skrb, da se bo zgodilo po moji volji. Idi in zapovej, naj se oznani na trgu, naj se ljudstvo pripravi na igro, kakršne še ni videlo.« Tigelin odide; komaj se zagrne za njim zavesa, ko se Neron zopet obrne k Lokusti. P. S. je svojo službo pravilno odpovedala ter si poiskala službo pri nekem častniku. Prva gospa, L. je pismeno prosila častnikovo soprogo, da ji služkinjo vsaj še čez praznike pusti. Druga gospa je v to dovolila, čez dva dni je pa že poslala, ponjo, da mora takoj priti. Ker pa ni mogla takoj iti, šel je njen soprog na policijo, kamor je bila tudi služkinja poklicana. Policijski uradnik začne nad njo vpiti, da naj se hitro pobere v drugo službo, če ne, ne bo čez praznike v nobeni službi, temveč v zaporu, in da od sedaj naprej ne bodo deklet več zapirali po 24 in 48 ur, ampak po os e m d n i. »Bodite veseli, da vas kdo v službo vzame, ker vi, ki ste tako močna oseba, porabite že za hrano od tri do štiri krone na dan.« Povedano bodi tudi, da je bilo v sobi več ljudi ter jo je zmerjal v vseh treh jezikih, v slovenskem, nemškem in italijanskem. Ker se je hotela opravičevati in povedati, kako stvar stoji, ji je zapovedal molčati, in ker je hotela sobo prej zapustiti, je tudi ni smela, dokler ni on svoje surovosti nad njo raztresel. Ne dosti bolje se je malo poprej zgodilo M. K., katera je pri neki obitelji služali nad dve leti. Radi nekega malega pogreška jo gospa začne psovati; zaključek je bil, da dekle službo odpove na osem dni, gospa ji pa reče, naj gre takoj. M. K. je bila tudi s tem zadovoljna; le zahtevala je, naj ji za osem dni naprej plača, kar pa gospa ni hotela storiti. Zato je šla na policijo pravice iskat. Tamkaj jo uradnik prav dobro ošteje ter pravi, da nima nič za dobiti. Dekle se sklicuje na pravila, češ, saj se mora po postavi za 14 dni naprej plačati. Uradnik premetava knjigo jezno s eni i ritja ter vpije: »vi me ne boste postave učili, jih sam dobro poznam.« Med tem, ko še vedno nad njo vpije, gre proti stranskim vratom, da pokliče stražnika, da jo odvede v zapor. Dekle je porabilo to priliko ter steklo pri vhodnih vratih na prosto, tudi uradnik je tekel za njo ter jo lovil za obleko in vendar se mu ni posrečilo jo vloviti, ker čez vežni prag se ni upal. »Zena!« in njegove oči hočejo prodreti obraz otrovnice. »Videl sem v tvoj obraz, ko sem dobil novico o Vindeksu: sijalo je neko veselje na tvojem obličju. Ako si me izdala — in izdala si me« — si sam seže v besedo hudo razkačen. »Ne glej me tako zaničljivo, nikar ne misli, da bodeš kljubovala Neronu, zato ker je rabil tvoje črne umetnije; nisi tako zelo potrebng., ne, in pri bogovih — —« Zopet se razgane zavesa; načelnik carove straže, Bur, stopi pred visokega poveljnika. »Vzvišeni car,« izpregovori stotnik in potegne pisanje iz obleke: »ta list mi je dal Spor in obljubiti sem mu moral, da ga bom precej izročil tebi. Bil je bled in prepaden, ko sem ga videl v dvorani.« Naglo seže Neron po papirju; ko ga odpre, se mu trese roka. Pisano je: »Iti moram proč; ne izprašuj, kje da sem! V istem trenotku, ko bi ovohali tvoji ogleduhi moje zavetje in me izkušali s silo odvesti k tebi nazaj, bi si storil konec z nožem. Pa obečam, najmogočnejši cezar: videl me bodeš prej, nego se me bodeš mogel nadejati. Spor.« Med brati in sestrami. Zaupni shod članov »Prometne zveze« slovenskih pokrajin,°se bode vršil v nedeljo dne 18. junija v Ljubljani. Govorili bodo dr. Ivan Krek, profesor in poslanec, Ivan Piber, deželni poslanec in Kolesa. Vsi tovariši sc uljudno vabite, da se gotovo polnoštevilno udeležite tega shoda. Vodstvo »Prometne zveze« naznanja, da se toliko časa ne bodo članom izdajale društvene knjižice, da bodejo nova pravila potrjena; vsak nov član dobi samo društveno izkaznico za toliko časa, da bodo nova pravila izdana. Zanimivi kandidat za prihodnji jeseniški občinski odbor se je pojavil v osebi nadučitelja Sedlaka. Ta mož' bi torej rad svoje visoke »talente« pokazal še pri upravi jeseniške občine. Kdo ve, morda se mu tudi sline cede po županskem stolcu!? Pa celo s pomočjo S. L. S. bi se rad ta »mož« povzpel do časti občinskega odbornika. Kam pa pridemo, če bodo volilci S. L. S. volili človeka, ki nobeno nedeljo ne gre k sv. maši in ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti? Mi 'potrebujemo v občinskem odboru delavnih, razsodnih ljudi, mi potrebujemo značajnih mož, ne pa takih, ki svoje prepričanje po vetru obračajo. Vsem volilcem in volilkam v mestni za-stop idrijski! Prememba občinskega volilnega reda nas vabi izbrati si za prihodnjo dobo novo občinsko zastopstvo, ki bo poklicano modro in varčno gospodariti nad našo javno posestjo, ukrepati za mesto koristne in javnosti služeče naprave in skrbeti za pravo povzdigo mesta Idrija. Ako se ozremo v preteklost, ne vidimo tega, kar bi želeli v moderni in varčni upravi: vladajoča stranka nam je ustanovila srednješolski zavod, ki je bil pač takemu mestu potreben, ki je pa na tako ponesrečeni denarni podlagi ustanovljen, da se mesto še leta in leta ne bo iz ogromnih dolgov izkopalo, saj smo samo za obresti dosedaj 108.000 K izplačali, to je svota, za kojo bi lahko postavili novo stavbo, ki bi zdatno odpomogla stanovanjski mizeriji. Tega še ni bilo dovolj: stranka si je hotela pod raznimi imeni zagotoviti na občinske stroške svoje zavetišče in zabavišče, dasi po obstoječih jasnih določilih ne sme občina vzdrževati drugih naprav, kakor onih, ki so v zdravstvenem, občil-nem, požarnem in šolskem oziru v javno, ne zasebno korist. Ker se je torej zdaten del davkoplačevalcev »novi čitalnici« uprl, zabredla je občina v dolgotrajne tožbe, v katerih je vseskozi propadla in si še nakopala ogromno stroškov. Ker so se pa medtem v deželnem zastopstvu razmere naši stranki v korist izpremenile, jela je v občini vladajoča stranka tudi tej nasprotovati in doživeli smo poniževanje, da je bil. občinski zastop razpuščen in je postavljeno gerentstvo vso gnjilobo naših občinskih razmer odkrilo; nepokorni mestni očetje pa bodo plačali okroglih 9000 kron kot neopravičeno porabljeni občinski denar. Od tega časa se ponavljajo vedni napadi na deželni odbor in hujska prebivalstvo paroti oblastem v toliki meri, da je zabredlo mesto v tako slab glas in take razmere, kakršnih ni daleč okoli Slepa strast proti S. L. S., ki ima moč in vlado v deželi, rodila je tako ostudne izbruhe sui’ovosti in podivjanosti, kakršnih drugodi ni videti; ker jemlje tako početje Idriji samo ugled in z ugledom tudi podporo avtonomnih oblasti, katere smo za povzdigo mesta krvavo potrebni, je pač umevno, da je zadnji čas s takimi razmerami pomesti. Delati dolgove, .ščuvati proti S. L. S. in vlagati drage in brezuspešne tožbe, zabavljati v enomer čez »klerikalce« oziroma S. L. S., ki je bila, je in bo tudi v bodoče ostala gospodar v deželi, ni neumno, ni nepolitično, temveč skrajno otročje, ker uprav Idrija rabi za razne ceste, vodovode, regulacijo in železnico zdatne deželne pomoči, ki si jo pa z zabavljanjem, tožbami in gnjilim gospodarstvom ne bo pridobila. Kdor torej Idriji dobro želi, pridruži se S. L. S. in voli v občinski zastop njene pristaše, ker bodo samo vaši pristaši, oprti na S. L. S. v Ljubljani, delali v pravo, nepristransko korist mesta Idrija, kajti mir in red je le ondi mogoč, kjer dela občina v soglasju in s podporo deželnih oblasti. To soglasje je pa nam tembolj potrebno, to izrečno povdarjamo, ker naše mesto brez njega sploh živeti in napredovati ne more in nikdar napredovalo rte bo! Liberalcem v spomin. Iz Idrije. V »Slov. Narodu« pa tudi v svetovnem listu »Naprej« čitamo večkrat smešne in neslane izbruhe na S. L. S. in posebno na nekatere njene pristaše. Ni je številke, v kateri bi ne bilo kateheta Osvvalda, za njim se pa napada dekan, kedar je vložen na mestno županstvo kak priziv., pride pa še gerent na vrsto. Ker so klobasarije, ki se jih piše, tako dolgočasne, da jih niti lastni pristaši ne bero, smo mi nabrali nekaj drobtin in jih podajemo obema listoma s priporočilom na razpolago, da posebno sedaj pred volitvami obširno poročata. Evo torej: Naš notar naj pove, koliko znašajo stroški za dve zgubljeni pravdi mestne občine; Tinče naj pojasni, koliko bo plačal za kapelo sv. Janeza; poslanec Gangl naj opiše svoje mnogobrojne zasluge kot deželni poslanec; Kobal na Bru-sovši naj položi račun o stroških za podrto klet, ki so mu jih povzročili liberalci. Župan Šepetave in »strokovnjak« Tavses naj opišejo, kako so cenili škodo po povodnji leta i909; radi nje teče sedaj tožba; tajnik Novak naj pove, kako vzorno so sestavljeni občinski računski sklepi; vpraša naj se oskrbnika Danihelko o vzornem redu na našem mestnem pokopališču. Pove naj se, kako se je v mestni klavnici brez vednosti mestne pisarne delo oddajalo in kako se polagajo celoletni računi, ne da bi bilo znano, kako so se prodani predmeti porabili. Zanimala bi nas odkritja Matevža Moravca, kateremu je takoj sapo zaprlo, odkar ne more več zidati škarp po Zali in delati pobotnice, ki se približno glase: za neko škarpo v Zali 6000 K. Stavbna zadruga naj povej_ kako se obrestujejo nove hiše in kaj. bo s cesto v Grapi, katero je deželni odbor prepovedal, ker se pričenja in konča v poldrag meter široko pot. Mestna hiralnica naj opiše, kako bo tedaj procvitala, ko odpadejo vloge okrajnega sodišča, ki jo edine še na površje drže. Pojasni naj se tudi, čemu je Idriji treba regulačnega načrta, ker se še pri takih stavbah kakor jo Trčkova, ne upošteva stavbnih predpisov. Dalje bi javnost zanimalo, kako so se dela na cesti v Dole proračunala, razpisala in oddajala, in posebno, kdo je dnine plačeval? Samo po klerikalcih udrihati danes nič več ne vleče! Takih vprašanj bi lahko še celo kopo napisali, posebno ako bi posegli za nekaj let nazaj in n. pr. prebrskali letnike 1904, 1905 itd. Mi sklepom le vprašamo, kako obem strankam diši sklep S. L. S., da je treba politične nasprotnike bojkotirati, ko so dosedaj tako praktično delali, kakor n. pr. ljubenški vitez, ki pri Didiču čez S. L. S. zabavlja, poslanca Drobniča pa za pomoč nadleguje? Kaj ipomaga vsa baharija v Idriji, ko vas pa v Ljubljani in po deželi nihče ne upošteva: deželni odbor vam bo še bolj na prste gledal, kakor dosedaj, posebno ko dobite revizorje na tilnik, pa tudi naše rudinško ravnateljstvo bi moralo vsled znanega ukaza, ki ga je povzročilo poročilo mestne občine leta 1909, gledati, kako se gospodari z občinskim eraričnim denarjem. Zato le veselo v volilni boj, pomagalo ne bo nič ne zabavljanje, ne vpitje, ostali boste, kar ste bili onemogle ničle! Pač res: v Idriji je veliko bedakov, pa ne pri S. L. S.; ta vas nadzoruje in ima v kleščah kakor rak ribo. In slednjič: kedaj pride brošura na dan! No silite nas, da jo mi izdamo; uprav za sedanji čas bi bila potrebna, zatorej: na noge. Idrija. Bralcem »Naše Moči« je dobi o znano, kako je lansko leto nagajal dacai krščanskemu gospodarskemu društvu, ter naznanil društvo finančnemu ravnateljstvu, po njegovem mnenju kar za stm prestopke. »Naprej« je seveda tudi pisal, da res Lapajne prestopke dela. Take prestopke dela, nave,demo konečno razsodbo, katero je prejel Lapajne dne 11. maja v priporočenem pismu. C. kr. dohodarstveno okr. sodišče za Kranjsko. St. 113 d. o. s. ex 1911. Ljubljana, dne 30. marca 1911. Obvestilo o razsodbi. C. kr/ dohodarstveno okrajno sodišče v Ljubljani je v razpravi, ki se je proti Leopoldu Lapajne, poslovodja krščanskega gospodarskega društva v Idriji hišna štev. 272 glasom dejanskih opisov z dne 23. julija 1910 in 19. avgusta 1910 kot obdolžencu pričela in dne 21. decembra 1910 končala, spoznala za pravo: 1. Isti ni kriv oči-nega težkega dohodarstvenega prestopka nenaznanjenega davčnega postopanja s 57 litri litri in 62 litri vina, dovršenega s posebno obtežilno okolščino pokvarjenja uradnih pečatov in tudi ni kriv očitanega lahkega dohodarstvenega prestopka, dovršenega s tem, da povodom očitka ni poklical asistence. 2. Isti očitanega lahkega dohodarstvenega prestopka, dovršenega s tem, da je dne 24. julija 1910 opustil postaviti nadomestnika, kakor tudi, da ni podal popisa prostorov, ni kriv. — Torej take prestopke je delal lansko leto Lapajne. V »Na-preju« se je pa še s podpisom širokoustil Štraus, da če človek sam prestopke dela, je treba na druge izvračati, da bi ljudje nič ne sumili. Litija. Ivana Kokec nas pooblašča izjaviti z ozirom na neosnovane napade in sumničenja na J.’ S. Z., da si je sama želela proč in da ji je J. S. Z. naklonila podporo 28 K 50 h. Dasi v tujini, bo ostala vedno zvesta članica J. S. Z., katero tudi priporoča litijskemu delavstvu v njih lastni prid. V združenju je, moč! O dosegi zboljšanja plače delavskega osobja južne železnice se bahajo rdečkarji. Ko je bila minolo leto pasivna rezistenca pri južni železnici, je vodstvo »Prometne zveze« stavilo glavnemu ravnatelju Kaizlu .zahtevo izboljšanja delavskega položaja, osobito plače. Glavni ravnatelj je poslaništvu obljubil, da bode ugodil njihovi upravičeni zahtevi. Ti predlogi za izboljšanje plače delavskemu osobju so' bili predloženi delavskemu zastopstvu (Arbeiterauschuss) od uprave južne železnice v presojo in odo-brenje. Da je res ta delavski zastop večinoma soc. demokratični, vendar nima on pravico staviti svojih predlogov, ampak on mora ud vodstva stavljene predloge odobriti ali zavrniti ali staviti izpremernbo predloga, nikakor pa svojevoljnih predlogov staviti. Da je sprejel stavljeni predlog od uprave in ga odobril, je storil le svojo dolžnost do svojih tovarišev-sotrpinov, kateri so jih poslali v zastopstvo. Rdečkarji naj se pa nikar ne bahajo, da so ravno oni to dosegli, ampak zastopniki delavstva so glasovali za to, kar je stavilo odposlaništvo »Prometne zveze« dne 16. septembra 1910., pod vodstvom drž. poslanca A. M. Kemetter in tajnika Čuli-k. Sprevodniki imajo tudi še v spominu, kako sc« se gotovi gospodje potegovali za zvišanje plače službujočih ur (Fahrgeld), za nad-sprevodnike, da se jim je zvišalo na 30 v, ko imajo sprevodniki še vedno samo 18 v od ure. Gospod rdečkar so ljubitelj višjega osobja, nikakor pa ne nižjega, delavci vzemite dol rdeče očale, da boste izprevideli rdeče osrečevalce, ki vas poznajo samo za denar. Laž ima kratke noge. Z južne železnice. Minulo je, pa vendar spomin me sili, da podam javnosti nekaj podatkov. Kakor znano, vršilo se je pokla-danje novega tira med postajama Zidan-most in Hrastnik. Obče znano je, da pri južni železnici bi najraje postavili vsakemu delavcu svojega priganjača, tako tudi tukaj, bilo jih je skoro čez mero. Med priganjači se je pa med vsemi najbolj odlikoval prožni delavec Janez Majer, kateri zasluži, da pride v javnost s svojim imenom v zadoščenje od njega zatiranemu delavstvu. Odlikoval se je ta človek tako s svojim vpitjem, da ko bi slučajno mimo njega šel zdravnik za umobolne, da bi ga dal prepeljati v blaznico. Še njegovi tovariši so se zgražali nad njim, da je to nečloveško. Podoben je bil prav starodavnim valpetom, samo biča mu je še manjkalo; mirni krvi hrvatskih delavcev se ima zahvaliti, da so mu pustili celo kožo. Radovednost me ima, kaj bi počel on, ako bi njegov^ delovodja njega tako tiral z delom, če bi šel mogoče žvižgaje zvečer od dela domov. Če me bo slučajno pot nanesla v njegovo obližje, bode že poročal — Lisjak. Jesenice. Da delavstvo ne bode volilo brezvercev v občinski odbor, je med krščanskimi volilci več kot gotovo. Kakšen duh vlada med socialnimi demokrati, je pokazal pogreb nekega našega sodelavca. Pri nas je navada, če je lepo vreme, da gremo odkriti za pogrebom in molimo. Naši sociji so pa šli pokriti. Molili seveda tudi niso. Izgovarjali so se potem, da so se šteli. No, oni se zmiraj štejejo, pa bolj ko štejejo, manj jih je. Ni čudno, da so teli izzivanj že siti njih lastni pristaši! Jeseniški volilci zato ne bomo pripustili, da bi talci možje prišli v občinski odbor. Komur ni mar za vero, m:u gotovo tudi ni mar za ljudstvo, temveč za lasten trebuh. Bliža se čas, ko z glasovnico v roki stopimo na volišče, da izvolimo poslanca v državni zbor. Jeseniško delavstvo bo oddalo glas poslancu, ki pripada S. L. S., katera dela za vse slovensko ljudstvo in ima vpliv v parlamentu. Ne bomo se blamirali, kot so se socialni demokratje z Dre-moto. Volilci, oddajmo svoj glas poslancu g. Josipu Pogačniku, Dremota bo pa zopet spal do prihodnjih volitev. Javornik. Dne 21. t. m. je imel na Koroški Beli naš kandidat g. J. Pogačnik shod. Jz njegovega govora vsak delavec razvidi, da le S. L. S. dela za delavca, kot za vse stanove. Zato bomo oddali vse glasove možu, ki je zvest S. L. S. Agitirajmo, da se pokažemo pristaši stranke, od katere imamo tudi kaj pričakovati. Sava-Jesenice. Zanimivo skioptično predavanje priredi to nedeljo ob pol 9. uri zvečer v »Delavskem domu« na Savi Katoliško delavsko društvo. Skioptikon bo kazal v 80 slikah prizore iz pasijonskih iger, ki se igrajo vsako deseto leto v Oberammergau-u na Bavarskem. Zadnjič so se te igre predstavljale lansko leto z velikim uspehom. Na tisoče in tisoče ljudstva je prihitelo od vseli strani v Oberammergau, celo iz daljne Amerike jih je prišlo prav mnogo. Pasijonske igre v Oberammergau so svetovno slavne. Vrhu tega je predavanje te vrste prvo na Kranjskem. Prave slike iz prizorov pasijonskih iger v Oberammergau videli bomo v nedeljo zvečer v »Delavskem domu«. In kar je še več vredno, slike bo pojasnjeval gospod župnik Skubic, ki je bil prejšnje leto sam pri predstavi v Oberammergau. Kdor se torej hoče doma seznaniti s svetovno-znanimi igrami iz Jezusovega trpljenja, naj ne zamudi nedeljskega predavanja. Vstopnina: Sedeži po 50 h/stojišča 30 h brez‘razlike. Kakšna je bila Idrija nekdaj, kakšna jo pa danes? Prav lepo je pisal rajni dr. Lampe v »Dom in Svetu« leta 1896. pod naslovom: »Izprehod na Notranjsko«; zato ne bi bilo odveč, če napišemo nekaj stavkov, ko bo marsikateri lahko se spominjal tega, kar je že davno minilo. Tam se čita med drugim tudi tole: Idrijčani so se res ljubili: moški, ker so skupaj delali v jami in skupaj hodili v slovesnih obhodih, ženske pa, ker so hodile druga k drugi v vas izdelovat tako slavno blago, kakor so bile takrat še čipke. Razven gospode smo jedli vsi enake jedi: dannadan »hosto«, »podmetnico« ali celo »panado«, ob večjih praznikih pa »žlikrofe«, po katerih se Idrijčanu skomina, ako mu jih imenuješ. »Gospode«, posvetne ali duhovske so Idrijčani častili brez zavisti. Belolasi gospod »teliant« in belobradati gospod rudarski svetnik sta jim bila kakor papež in cesar, in to je pač dovolj. Žita se je vedno dobivalo za potrebo, in mlinarjev 'onj J e primrdal teden za t ednom naokrog, da so na njegov voz gospodinje naložile vreče za v mlin. Kaj malega se je res čulo o nekem nesporazumevanju med Slovenci m Nemci, zaradi česar morata biti ločeni kazina in čitalnica; da, vse to je bilo.« Kdor pa čita poročila iz Idrije dandanes in je poznal mesto nekdaj, kdor čuje o medsebojnih bojih in neugasljivem sovraštvu, kdor čita o raznih modrijanih, ki hodijo rudarjem ______ morda popravljat jamšarce? — ne: obetat nebesa na zemlji ali celo pod zemljo, ta mora reči, da Idrijčani dobro znajo — dati se voditi. Končno iše omenja: Oh, škoda, škoda! Kolikor jaz vem, vrli Idrijčani niso zasluzili tako trpke usode, kakršna razdira njihovo mesto. Tu je požrešna kukavičja zalega, ki se hoče odebeliti med tem, ko se kavsajo domačini in rodni bratje. — Torej, kakšen razloček v prejišnih časih ali pa zdaj. V prejšnih časih je bil rudar zadovoljen, šaljiv spoštoval je pa globoko nedelje in prazmke, hodil je rad k službi božji. Sedaj je pa povsod sama nezadovoljnost in brez-vernost. Dosedaj so imele povsod kukavice besedo, zato je pa šlo vse le rakovo pot. Seda.] so volitve pred durmi. Razne kukavice s^ojo pesem ter agitirajo, kako da ! udstvaKrf80 Zanaprci v p,lcl in v blaS” zo 1'i'ouravitIr'’ ,po.trebuie kaj, kakšno cesto n« i, ^aJ drugega, ta naj se obrne ti'. - Ar-vioi iGfa Jnika in takoj bo komisija i , i bos same učene obraze, in kadar si bodo vse ogledali, bodo počasi odšli, zraven bo se eden naredil opazko: »Ja, mi bomo ,ze vse naredili, kar bo v naši moči, pa tudi Vi, da se boste kaj spomnili na dan volitve!« Tako agitirajo ti učenjaki Mi pa pravimo, če bi Novaka in druge pri naši občini politično pustolovstvo ne redilo bi ti možje na podlagi svojih velikih študij že kdaj od lakote umrli; to velja tudi večnemu kandidatu Tončku. Mi bomo volili zato le take može, ki nimajo sebičnih namenov, ki bodo natanko pazili, kako gre vsa stvar! ki bodo skrbeli, kako se bo delalo z občin skim denarjem, da se ne bo več tako razmetavalo kakor se je dosedaj. Večna luč naj jim sveti! Terezija Skoka-nek, Floridsdorf. — Feliks Brodnik, Černo- vice. — Leopoldina Horak, Godnig. — Neža Jahn, Dunaj. — Ana Koch, Komotau. — Alojzija Eder, Klein Reifling. — Josef Gjo-rek, Gradec. — Alojzij Badergruber, Frei-stadt. — Ivan Dablander, Bludenc. — Marija Markon, Bischofshofen. —- Jurij Ertlšvai-ger, Liezen. — Vincenc Koranda, Gross Ve-raneu. — Marija Gasser, Beljak. — Magdalena Koppenhell, Lvov. — Sebastian Hren, Jedlesec. 1— Vsim članom »Prometne zveze« se daje naznanje, da je za plačati za mesec ju ni 15 smrtnih slučajev a 5 vin., skupno z udnino 1 K 45 v. Vsi člani se uljudno opominjajo, da ako le mogoče, da plačujejo redno udnino in mrtvaško odpravnino, ker bi se lahko pripetilo, da če bi izostal dva meseca n!a plačilu in bi umrl on ali njegova soproga, izgubi pravico do* mrtvaške odpravnine (točka 12 društvenih pravil). Vsi člani »Prometne zveze« se ulj ud n o vabijo na durštveni sestanek, ki bode v soboto 3. junija t. 1., zvečer ob pol osmi uri v »Rokodelskem domu«. Pridite gotovo in pripeljite seboj svoje žene, prijatelje in znance. V pokoj so šle: Marija Armič, Ivanka Benedičič in Antonija Uzar v ljubljanski tobačni tovarni. Slovstvo. KRIVOPRISEŽNIK. »Ljudski oder«, zbirka iger, pripravnih za n a.še o dre , je izdal zdaj pre ce j za »Domnom« novo dramo »Krivoprisežnika«, delo slovečega ljudskega pisatelja Anzengru-berja. S »Krivoprisežnikom« nam je »Ljudski oder« podal pravi biser svetovnega slovstva. »Krivoprisežnik« slovi po pravici po tem, da opisuje izvirne, prave kmečke značaje in z nedosežno realistiko slika tragedijo, posneto po resničnem življenju. »Krivoprisežnik«, glavna oseba drame, je ošaben kimet,, zapovedljiv, trmast in lakomen, ki je po krivem prisegel, da bi neko posestvo pripadlo njemu, ne pa neki zapeljani revi, oziroma njeni hčeri Veroniki, kateri bi bilo po pravici šlo. Da bi se pa reišii tega greha, je hotel svojega sina Franceta dati študirati za duhovnika, da bi ga on greha odvezal; ker pa sin za ta poklic ni, se rodi silna tragika, ki trdega in koristolovskega kmeta, ki svojo sebičnost skriva za pobožnostjo, podere. Sin se zaljubi v Veroniko in pride v posest onih listin, ki izpričujejo, da se je oče polastil posestva na podlagi krive prisege. Vsled tega ga hoče oče ustreliti, a tudi "to mu izpodleti in končno vsled očitkov pekoče vesti, ki ga vedno hujše grize, zblazni in nagloma umre, Franc in Veronika se pa poročita. Ni treba veliko poudarjati, kako so ti dogodki pretresljivi in kako posegajo globoko v življenje. Anzengruberjev »Krivoprisežnik« se po celem, svetu igra in je ena najpriljubljenejših ljudskih iger, v slovenskem prevodu se bo tudi pri nas stalno udomačil. V obliki pa, kakor ga nam podaja »Ljudski oder«, je njegova vrednost še večja. Kajti »Krivoprisežnik« je v pričujoči izdaji opremljen s tehtnimi opombami, ki omogočujejo, da bo tudi najmanjši podeželski oder mogel to lepo igro uprizoriti povoljno. Prizori, ki se v slučaju, da nima društvo dovolj igravcev na razpolago, lahko brez škode izpuste, so stavljeni v oklepaj; pred vsakim prizorom je narisan načrt za scenerijo, pa tudi posamezne osebe v igri so v opombah označene, kakršnega značaja so, kako približno stare, kakšn« zunanjosti in kako oblečene. Vrhtega je povedano, kako se inscenirajo grom, dež, veter, blisk in mesečina. • »Ljudski oder« je torej preskrbel, da »Krivoprisežnika« tako izda, da odgovarja vsem zahtevam, ki ga 'morejo odri nanj postaviti. Za uprizarjanje dobrih ljudskih iger z zdravim jedrom je zopet storjen velik korak naprej in ni dvoma, da bodo »Krivoprisežnika« povsod z velikim veseljem in pridom sprejeli. Za prireditev je določena tantijema 15 kron. Knjiga stane 80 vin. in se dobiva v »Katoliški Bukvami«. Janez Nevolja (Juan Miseria) je naslov povesti, ki jo je spisal po celem svetu znani pisatelj Koloma in jo je zdaj »L j u d s k a knjižnica« objavila v prevodu. Hvali to povest, kolikor jo hočeš, nikoli je ne boš zadosti, tako je čudovito lepa! Juan Miseria, po naše Janez Nevolja je tam nekje na Španskem siromašen mladenič dobrega srca, a neopiljenega vedenja, ki se zaljubi v pridno dekle, Marijano, katera pa iima očeta gnjusnega in sirovega pijanca, Martina Lenuha. Ta in pa zlobna babura Salamanka branita dekletu Janeza vzeti, ker bi rada imela, da bi se Marijana omožila s postopačem Lopezinkom, ki ves svet slepari, kolikor zna in kaj bo še vse iz njega. Bilo je namreč v tistem času, ko, se ta povest odigrava, leta 1867., na Španskem jako nemirno, pripravljala se je revolucija in Lopezinek, sin čevljarja, pravi nebodigatreba, domišljav in neumen, brez vesti in predrzen, je delal največje zmešnjave, koval zaroto in naposled tudi, ko je republika bila proglašena, prišel res do veljave. S krivim pričevanjem sta on in Salamanka, katero je vlekel, da ji bo nova republika prisodila hišo nekega monarhista, spravila v ječo Ivana Nevoljo, ki je po nesreči in brez namena ranil pijanega očeta Marijane, kateri mu je svojo hčer branil. Janieza Nevoljo obsodijo na smrt, preden se pa izvrši obsodba, uganja Lopezinek po mestu različne lopovščine, pusti zapreti cerkve in samostane, Marijana pa, ki je šla po očetovi nesrečni smrti med novice, pa mu uide iz krempljev. Tudi bi kmalu Janeza Nevoljo izpustili iz ječe, ker pride na dan, da je Lopezinek s Sa-lamanko po krivem prisegel, Salamanko pa zaprejo, ker je shranjevala v svoji hiši smodnik, kateri je bil namenjen za anarhistično zaroto, ki jo je koval neutrudni Lopezinek in tudi že zoper novoproglašeno republiko. A Lopezinek se izmuzne, ker so mu oblasti same dajale potuho in Janeza Nevoljo zopet čaka smrt, ker imenuje novega sodnika navadnega lopova. Toda pater France, kj igra v tej povesti največjo vlogo, ponižen kapucinec, pri vseh priljubljen, pravi angel v človeiški podobi, zraven pa moder in izkušen, s pomočjo svojih znanstev napravi tako, da Janeza Nevoljo v zadnjem trenotku vendar pomilostijo. Lopezinek pa, ki je medtem res zanetil anarhističen upor, pade na barikadaih in umre ves razmesarjen. Jako zanimiv je tudi nadaljnji razvoj in konec povesti. Kakor se vidi, se v tej ne zelo obsežni povesti vrsti zanimiv prizor za prizorom, dejanje hitro teče, vse je kratkočasno, gladko in kljub veliki resnobi, ki tiči v celi povesti, je toliko duhovite in globoko-miselne šaljivosti po vseh straneh posejane, da knjige ne odložiš, preden je docela in brez premora ne prebereš. Knjiga jo prožeta verskega duha in zlasti s krvavo ironijo šiba brezmiselnost revolucije in sebičnost, samopašnost ter umazane namene revolucijonarnih voditeljev. Posebno za odraslo mladino je knjiga dragoceno berilo; vsled lahkote in poljudnosti pa bo tudi nanjprostejši človek v njej našel zabave in tolažbe. Ker se je oglasilo precej novih naročnikov za »Ljudsko knjižnico«, se je cena 15. zvezku, ki obsega obširno povest »Janeza Nevolje«, razmeroma zelo znižala, kajti knjiga stane broširana le 1 K, vezana 1 K 60 vin. Našim gospodarstvom priporočamo priznano najboljši pridatek za kavo „Zagrebški pravi FRANCK" s kavnim mlinčkom, kot izrvstni domači izdelek. m H 11 (S (S II II 11 19 A. ZIBERT -- LJUBLJANA - PREŠERNOVA ULICA PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO ČEVLJEV m s m ii ti ii ii ii H | DOMAČEGA IZDELKA. | IH HSSHSSHddHHHHllHjjil iassa HnMg, Hfllslžmmelžfl priliRn zn Sledenje! • • il mr Lastna glavnica K 503.575*98. Ljudska posojilnica resistr. zadrug z neomejeno znvezo Miklošičeva cesta 8 pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union'za [rani. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop. ter jih |/ Q/ brez obrestuje ™frB /#» / n kakega po ' odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4’50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anfon Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KdUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Mafija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. wSEWS? »Sr** ■v i/AmcriJco ytateri Zeli/o -mey 'e cSunonJFz/thietetea. v Jtjulrf/uJii kolodvorske ulice2&. ^SSsa/aMjrsbuiiPo/asniUi d