Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October % 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. ¿at aa koriati «lelavakega .^U* D«l«vti m oprt-#i¿eai do VM|«, kar producirá jo. This paper i« dtvotd K« tka iatereata of Um work-ins clan- Workers ar« «„titled to all wkat t be y produce. — KnUrvd as •eeond-claa» matter. Dm. 6. 1M7. at ike poat » KU« •t Chicago. III., under tb* Ael of Centro» of March Srd. 117». Office: 4008 W. 31. St., Cfciclg«, Ml. Delavci vseh dežela, združite sei" PAZITE na alevilko v oklepaju, ki ae nahaja poleg vaaaga naslova, prileplje-nega spodaj ali aa ovitku. Ako j« »tevilka ........I tedaj vam a prihodnjo it«, vilko naaega liata poteča naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj. (57«) STE V. (NO.) §75. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •«• CHICAGO, 1LL., DNE 17. SEPTEMBRA (Sept. 17) 1918. LETO (VOL.) XIII. Avstrija prosi za mir. Kakor se naznanja, je avstro-ogrska vla-tla nastopila h predlogom, da ae sklice mirovna konferenca. Poslala je ta predlogi vladam vojskujočih se in nevtralnih držav, povrh pa tudi Vatikanu, s sledečo noto. NAZNANILO O PREDLOGU Brez optimizma se vendar lahko z gotovostjo izvaja iz izjav od govorili h državnikov, da prodira želja po sporazumu, ne da bi se vojna odločila izključno s silo orožja, polagoma tudi v zavezniške države, odšteval posamezne izjemne slučaje za -slepljenih vojnih agitatorjev, ki se gotovo ne smejo podcenjevati. Avsf ro-ogrska vlada se zaveda, tla ne bo po glaboko gpgajoeih ranah, ki so jih v življenju narodov povzročili razdevajoči učinki svetovne vojne, mogoče obnoviti reda v oniajaiiem svetu na eu muh Pot, ki drži do obnovitve mirnih odnošajev med narodi, ovira sovraštvo in ogorčenost. Težka in utrudljiva je, toda naša dolžnost je, da poiščemo to pot — pot pogajanja —- in če obstajajo še rdgovorni faktorji, ki žele premagati nasprotnika 7 vojaškimi sredstvi in mu vsiliti voljo za zmago, ne more vendar biti več dvoma, da bi tak cilj, tudi rc predpostavljamo, da je dosegljiv, predvsem zahteval nadaljevanje krvavega in trdovratnega huja. Toda tudi poznejši zmagoviti mir ne bi več imagei popraviti posledic take politike — posledic, ki bi bile ustHiepolne za vse države in narode v Kvropi. Edini mir, ki bi mogel pravično spraviti »e vedno križajoče se nazore nasprotnikov, bi bil aiir, zaželjeu oti vseh narodov. S to zavestjo in v lieomahljivem stremljenju, da bi delala v interesu miru, nastopa avstro-ogrska vlada zopet s sugestijo, ki ima namen doseči direktno diskuzijo med sovražnimi silami. Resna volja širokih yUati prebivalstva vseh držav, ki skupno trpe vsled vojne, za mir ne-vtajiv sporazum v posameznih spornih vprašanjih, kakorr tikli spravlilvejša atuioafera, ki je splošna, sesdi a vat r o-o g rs k i vladi dajati gotovo garancijo, tla hi nov ki»rak v intereitu miru, ki vpoateva tudi nje preteklosti na tem polju, v sedanjem momentu lahko imel uspeh. Zato je avstro-ogrska vlada sklenila, pokazati vnem vojskovalcem, urijateljera in sovražnikom, pot, ki jo smatra za primerno in jim predlagati, naj skupno preiščejo in prosto izmenjajo svoje nazore, Če obstajajo pogoji, ki bi dali uvedbi mirov-neg» pogajanja upanje v uspeh. V ta namen je a vsi ro-ogrska vlada danes povabila vse vojskujoče se države na zaupno in neobvezno diskuzijo v kakšnem nevtralnem kraju in jim je poslala noto, sestavljeno v tem smislu. Ta koiak je bil naznanjen tudi svefi stolici s posebno noto, ki apelira na papeževo zanimanje - .____L za mir. Kazuu tega so bile vlade nevtralnih držav obveščene o tem koraku. * Trajno popolno soglasje, ki obstajal med štirimi združenimi silami, garantira, da se strinjajo zavezniki Avatro-Ogrske, katerim je predlog odposlan na enak način, z nazori, izražt ninii v noti. Predlog za pogajanje. Olicielni brzojav pravi, da je nota sestavljena v francoščini iu ima sledečo vsebino: v Mirovna ponudba, ki so jo sile četvonie zveze dne 12. decembra ltH(> naslovile svojim nasprotnikom in spravljive temeljine ideje kise jim nikdar niso odrekle, označujejo kljub odklonitvi, ki je sledila, važno poglavje v zgm! o v in i te vojne. Nasprotno prvini dvem iu i>ol letom vojne je bila sugestija ruiru. t d tega časa t >i edje evropskih, da, svetovnih razprav in prevladuje v neprenehoma naraščajoči meri. Skoraj virf vojskujoče se države so se, zdaj ta, zdaj oua, ponovno izražale o vprašanju miru iu njega pogojih. Razvojna črta teh diskuzij pač ni bila enakomerna in trdna. Temeljno stališče se je menjalo pod vplivom vojaškega in političnega položaja in zato ni vodila tlo nobenega dotakljivegu splošnega rezultata, ki bi stvlnl dal porabiti. Kes je, tla je brez obzira na to valovanje mogoče konstatirati, da je razdalja meti nazori obeli strani v splošnem postala nekaj manjša; tla je kljub neoporečnim nadaljitim odločnim iu v sled tega doslej neprenioščenini nasprotjem opaziti delno opustitev najskrajnejših konkretnih vojnih namenov, iu tla se izraža gotovo soglašanje glede na splošna temeljna načela svetovnega miru. V obeh taborih je nedvomno v širokih slojih prebivalstva opaziti naraščajočo voljo za nirr in sporazum. Ce se primerja, kako je bil mirovni predlog sil četvonie zveze *prejet, s poznejšimi izjavami odgovornih in tudi neodgovornih, ali v po- i litičnem oziru gotovo ne nevplivnih državnikov, je ta vtisk potrjen. • . Medtem ko je na primer zavezniški odgovor predsedniku \Vilsomi obsegal zahteve, segajoče do razkrojitve Avstro-Ogrske, do zmanjšanja in i globokega notranjega preustrojatva neinfckefrs ee-ij sarstva, do uničenja tuiške pt sesti v Kvropi, so se t c zahteve; katerih uresničen je je bilo ntcmeijeu« na predmevani uničujoči zmagi. so se te zahteve v poznejših izjavah z uradnih zavezniških mest deloma izprenienile, deloma pa popolnoma opu • stile. Tako je v neki izjavi v angleški poslaniški zbornici državni tajnik Balfour pred enim letom izrecno priznal, tla mora Avstrt»-1igrska sama rešiti svoje notranje probleme in da ne more nihče od zunaj vsiliti Nemčiji konstitucije. /a značilno se tudi lahko smatra, da je meseca decembra 1917 Mr. Hatfour kategorično od- | klonil mnenje, tla *e je angleška politika zavezala za ustanovitev neulvisne države iz teritorijev na levem bregu Kene. Telit raJne sile ne pripuščajo nobenega dvoma, da v mi i jo vojno le za obrambo svoje integritete in za varnost svojega ozemlja. Veliko bolj izrazito kakor na polju konkret nih vojnih- ciljev je zhližanjc nazorov napredovalo v tistih vodilnih smereh, na katerih podlagi naj se sklene mir in ustanovi bodoč red K v rope in sveta. V teh smereh je predsednik Wilson v svojih govorih tltie Iti. februarja in dne 4. julija t. I. izrekel načela, ki uiso naletela na tdpor otl strani njegovih Zaveznikov in ne na ugovor četvorne zveze, katere sile predpostavljajo, da je prilagoditev teli iiačel splošna iu tla se vjema z življenskimj interesi prizadetih tlržav. Kes je in spomniti se je treba, tla ne zadostuje soglasje glede na splošna načela, ampak dn je treba doseči sporazum glede na njih razlaganje iu na njih porabo pri posameznih konkretnih vojnih iu mirovnih vprašan Uli. Začetkom tega leta je ministrski predsednik Lloyd George izjavil, tla ne spada razdelitev Avstro-Ogrske, oropauja otomanskega cesarstva za njega turške pokrajine ali notranja reforma v Nemčije meti vojne cilje zaveznikov. Opazovalce brez predsodkov ne more nikakor dvomiti, da se je v vseh v vojno zapletenih državah brez izjeme mogočno okrc|»eala želja po»mirti in sporazumu; da se Imljinbolj širi prepričanje, da more nadaljevanje krvavega boja izprrmeniti Kv-ropo v razvaline in jo popolnoma izčrpati, tako du bo onemogočen njen razvoj za desetletja — in vse to brez garancije, tla se s tem doaeže tista oborožena odločitev, za katero sta se obe strani zaman trudili štiri letu, polna strašnih žrtev, trpljenja iu naporov. Toda na kakšen način naj se izkrei pot tlo sporazuma iu uu kakšen način naj se končno doseže sporazum * Ali je kaj rciyiega izgletla, tla *»e doseže ta namen /.nadaljevanjem diskusije otl ene javne tribune do druge, kakor se je doslej \e. Vedouia uli nevedoma povečava človek pri tem ruzdaljo otl nasprotnikovega nazora, povzroča nesporazume, ki se vkoreuinijo in ne odstranijo in otežčava prosto izmenjavanje idej. Vsaka izjava vodilnih državnikov je takoj, še pre- den morejo avtoritativni krogi nasprotne strani podati odgovor, predmet strastnih ali pretiranih diskuzij neodgovornih elementov. Toda bojazen, da bi.mogli ugrožati interese svojega orožja z neugodno vplivajočiiui čuti doma iu da bi mogli prezgodaj izdati svoje končne namene, navaja tudi odgovorne državnike, da se po-služijo višjih «lasov in trdovratno vztrajajo na skrajnih stališčih. ( e se torej napravi poizkus, tla se spozna ali obstaja podlaga za sporazum, ki naj reši Kvropo katastrofo fe samomorilnega nadaljevanja boja, se mora na vsak način izbrati druga metoda, ki omogoča direktno, ustuieno diskuzijo med zastopniki vlad, in le med njimi. Predmet take diskuzije bi morati biti prav tako nasprotni nazori posameznih vojskujočih se držav, kakor splošna načela, ki naj bi služila za podlago miru in bodočih vzajemnih odnosa j«-v meti državami iu glede na katera naj bi se .v prvi vrsti iskal tporazum z upanjem na Uspeli. rim bi se doseglo soglasje glede na temeljna načela, naj bi se napravil poizkus v tekli dUku/.ije, kako bi se ta načela prilagodila konkretno posameznim mirovnim vprašanjem in tako dosegla njih rešitev. Dovoljujemo si upati, da ne bo od strani nobenega vojskovalca ugovora proti takemu izmenjavanju nazorov. Vojna aktivnost *e.s tem ne bi prekinila. Tudi diskusije bi segale le tako daleč, , kolikor 1»i udeleženci smatrali, da dajejo tipanje v uspeli. Za zastopane države ne bi nastala nobena škoda. Ne tla bi kaj škodovali, bi moglo tako izmenjevanje nazorov le koristiti stvari miru. . Kar'ui uspelo prvič, se lahko imnovi, iu morda je že vsaj pomagalo, da so se izjasnili nazori. Hribi starih nesporazumov bi se lahko odstranili iu mnogo novih reci sestavilo. Reke ustavljenega elovečanatva bi se oprostile v toploti, od kji>eie bi vsaka važna «tvar ostala, medtem ko iji gj^ tliugi strani izginilo ^uogo nasprotnega, še i . , , < . , ■ govorili z it, , v edno pnpibige prehrana vaznosi. in velldar \ ji Po našem prepričanju vsi yo;>Pemeni njegovo no MM ««H-etovtr, rHr pirlñfejo, -t» 'jrupuaj;* po — trikih letih dragega, ali neodločenega boja. čig-ar ves |»otek kaže, da gre za nesporazum, mogoče napraviti kraj strašnemu ruzdevanju. Zatorej želi cesarska iu kraljevska vlada predlagat vladam vseh vojsčujočih se tlržav, naj pošljejo svoje delegate na zaupno i" neobvezno diskusijo na pmllagi načel za sklep miru v kakšno nevtralno mesto v bližnjem času, o katerem naj ni se sporazumeli delegati, ki naj bi drug drugemu naznanili nazore njih vlad glede na ta načela iu dobili enake izjave, kakor naj bi tudi zahtevali in dajali proste in jasne razlage glede na vse točke, ki potrebujejo natančnega razlaganja. Avstrijski mirovni bluff. Kakor poročamo na drugem mestu, je avstro-ogrska vlada naenkrat zopet postala velika obo-/.tvvalkf miru iu naznanja vsemu svetu, tla si želi Jestanka. na katerem bi zastopniki vseh vojskujočih se držav, 14zaupno" diskutfrali vojne cilje in iskali pot, ki naj bi dovedla tlo miru brez odlo- Pleitve z orožjem. Cesarsko kraljevsko hrepenenje po miru nam je prav dobro razumljivo in menda bo na svetu malo mislečih ljudi, ki ne bi hitro uganili, iz kakšnih virov izvira pobožna želja, ki se obrača celo tlo katoliškega papeža za pomoč. V habsburški monarhiji je danes inarsika i na kocki, o čemer se ondotni visoki gospodi nič*ii sanjalo leta 1914., ko so pričeli z vojno, katero grozoto znajo danes slikati z živimi barvami, dasi so morali že takrat vedeti, da teče v vojni kri in se kopljejo grobovi. Do kosti segajoči strah pred popolnim razsul oni monarhije, za katerim ne bi najbrže nikjer ostalo prostora za vzvišeni tron ILubsburžanov iu žefja, da bi Avstrija in njena dinastija ohranili, kar sta zaigrali s provokacijo svetovnega klanja, sta tista dva glav na faktorja, ki sta narekoval noto av-stro-ogrskega zunanjega ministrstva, služečo v prvi vrsli poizkusu, da ne potolažijo razburjeni • isro«li doma iu odgovornost za vojno še enkrat odvali na nasprotnike. Če bi bila vojaška situa-eija Nemčije in Av'strije danes taka, da bi bilo zadovoljno kajzerjevo srce, bi tudi na Dunaju tako mogočno rožljali s sabljo, ^akor so bili vajeni pred izkušnjami zadnjega leta iu mirovni golob ne bi imel opravila v dualni monarhiji, kajti tedaj tudi strah pred revolucijo lastnih narodov ne hi bil tako grozeč, kakor je sedaj, ko spoznava ljudstvo otl dne do dne»jaslteje onemoglost Karlove vlade. Nota z dunajskega Hallplatza izreka prepri-' ?anja, da bodo ostale centralne sile soglašale s korakom Avstrije. To je bilo seveda popolnoma nepotrebno izrekati, kar je morala mila Avstrija nedvomno dobiti kajzerjevo dovoljenje, preden je odposlala svoj spis, če ni dobila naravnost nalogo »a to. Na vsak način je izražanje tega prepričanja precejšnja tartiferija. ki pa ne more napravi- ti uiti vtiska diplomatienc navihano*!i,' ampak izvablja človeku le pomilovalen smehljaj. Tudi če ne bi bilif znana absolutna odvisnost Avstrije otl Nemčije, kaže nota, v kateri nastopa dunajska vlada kot advokatinja Nemčije, kje se je izlegla njena modrost. To je pa tem bolj razumljivo, ker potrebuje oficielna Nemčija mir skoraj tako nujno, kakor ga potrebuje Avstrija, odkar s|»ozna-vajo pruski vojni lordi sami, du ni sodelovanje Amerike nikakršna šala, temveč uajrenucjaa reč, na katero so naleteli, odkar so pričeli s svojo krvavo hazardno igro. Koliko tolažila prinese avstrijska liota narodom obdonavske monarhije, se bo kmalu poka-zelo. Najbrže se je krožek okrog gospoda Karla tudi v tem oziru zmotil, zakaj ondotuim narodom se je že tolikokrat sipal pesek v oči, tla so te igre nedvomno že siti. Resnica je. da pozivajo (Vhi iu Jugoslovani in socialisti in tmtl drugi vlado, da naj sklene mir; le to je, da govore vsi skupaj drugače o miru in o drugačnem miru, kakor zunanje mistiVtvo.. In čitajoči noto svoje vlade, morajo kmalu spoznat, tla gre tudi z njo za velik bluff. Drugo je vprašanje, koliko uspeha bo' Avstrija imela v Ameriki iu pri zaveznikih. Njena nota je pač pisana v zelo optimističnem tonu, toda kolikor je mogoče presoditi na podlagi znanih dejstev, ima njeno navidezno upanje prav slabo podlago. nudl>c ne, še manj pa kakšne označbe nemških in avstrijskih ciljev in pogojev. Da je ostal tedanji z vsemi znamenji senzacije obdan korak centralnih sil popolnoma In-ez uspeha, je ; bila njegova edino mogt»ču logična posledica in danes je znano, da ni kajzer sam nič druzega pričakoval. Na svetu so priče, ki znajo povedati, kako je s mehom na ustih pravil, tla odklonijo ' zavezniki nemško vabilo. "Ampak kako bodo te-daj — je nadaljeval, mencajoč roke — mogli reči svojim narodom, tla niso sami odgovorni za nadaljevanje vojne?" V" interesu resirobc bi bilo torej bolje, če se sedanja avstrijska nota ne bi sklicevala na tiste dni, ker zbuja že s tem sum, tla nima danes nič bolj poštenih namenov kakor takrat. _ Urez obzira na to se nam pa zdi, tla ne more sedanji poizkus najti nobenega resnega uvaŽeva-nja, ker kaže nota sama na sebi preveliko razdaljo meti važnimi, po našem mnenju odločilnimi nazori centralnih sil ua eni iu zaveznikov, zlasti pa Amerika na drugi strani. Start» Avstrijo, kakršna je bila tal nekdaj, označuje njen nepramagljivi strah preti javnostjo in indirektno, a vendar popolno priznanje bluf-fanja. Odgovorni državniki računajo po njenih ln'sedah pri vsakem govoru z v,tiskom na prebivalstvo. na široke mase, na vojsko. To se pravi, da ne govore odkritosrčno, ampak tako, tla čim-bojj ugodc javi^nm mnenju. — ^Xvatrijski ministri sodijo sami po sebi. Ob Donavi se je diplomacija vedno smatrala za umetnost dvoumnosti, nemlkritosrčnosti, zakrivanja misli z besedami. I^e da tudi vso to umetnostjo ni znala ugoditi resničnemu mišljenju ljudstva. Ali ker je sama vedno mislila le na efekt, pripisuje tudi vsem drugiiii državnikom prosto demagagijo. v kateri pogine odkritosrčnost in resničnost. Na rot l ne sme vedeti, kaj se govori in dela, tla more hiti mešetarstvo uspešno — U» je ideja. ki jo. izraža avstrijska nota. Zato zahteva diploma He no konferenco, na kateri naj se snide- < jo iu razpravljajo le zastopniki vlad, s kitajskim /itlom ločen oti ljudstva, za čigar kožo gre. In kakšne bi bile vlade, ki hi po mnenju VvstVijc odločevale o usodi in življenju narodov! Slišali smo svojčas predsednika NVilsoiui, ki je tlejal, tU bo Amerika pripravljena obravnavati z zastopniki nemškega ljudstva: avstrijska noto hoče na konferenci imeti le zastopnike nemškega kajzerja. ne izvoljene tal ljudstva, ne odgovorne ljudstvu, ampak imenovane tal "njegovega veličanstva" in le njemu samemu odgovorne. Avstrija sama hoče ua takem sestanku imeti zastopnike svoje vlade. Narod za narodom vstaja v tej državi in zahteva pravico saniootlločevanja. (V se ne prizna in ne uveljavi ta pravica pri sklepanju miru. je pokepaua in narod si lahko 'H pa I i pipo s papirjem, navkatereni je napisana. Toda Avstrija izključuje svoje narode otl konference; namesto njihovih zastopnikov naj govore pooblaščenci cesarja Karla. Avstrijska nota zna govorili o posameznih stavkih tega ali onega Ualtourjevega govora iu ve prav dobro, kako jih je treba iztrgati iz celote, da se z njimi doseže efekt po lastnem srcu. Jlilo bi čudno, če ne bi Avstrija ničesar vedela priznanju ('eho-Slovakov, ali pa o ameriški izjavi, tla gre boj tudi za osvoboditev Slovanov izpod nemške in avstrijske nadvlade. Kako si tedaj misli, da bi Amerika kar a pniori priznala Karlove grofe in barone za pravo vel javne zastopnike, pa priznala enostavno ignoriranje narodov? Nedotakljivost habsburške monarhije je .ploh nekakšen predpogoj avstrijske note. Ali če je .verjetno, tla so politični kramarji na Duna-nju pripravljeni še na kaj druzega kakor na tako noto, z željo, da M ostala ječa v centralni Kvropi ncizprcnienjena. je veliko manj verjetno, tla bi civilizirani svet meni nič tebi nič pustil eno največjih živih zaprek miru iu kulturnega raz* voja. da ovira tudi nadalje svetovni pokoj s svo-(Konec na H. strani.) ¡ t Drugi zbor Slovenskega Republičanskega Združenja. Dopoldanska seja. Chicago, III. — 13. sept..— Danes okoli desc-tih dopoldne je Anton Terbovec, eksekutivni tajnik S. K. S. h primernim pozdravnim nagovorom otvoril drugo zborovanje S. K. Z. nt na kratko ra/loži! namen združenju. Dvorana je primerno okrašena, delegat je nt», de pri dolgih mizah, da »i lahko delajo opazke, ki jim služijo v debati ali za poročilo svojim organizacijam. Vseh delegatov je okoli osemdeset, za stopane so tudi ženske organizacije po svojih delegat injah. Po končanem pozdravnem govoru je zbor izbral predsednikom br. Somraka iz Clevclunda in podpredsednikom br. Kravanja iz (ilencoe, O. Zapisnikarjem so izvoljeni br. Cajnkar in Kveder in sestra Mary Aučin. V poverilni odbor so bili izvoljeni br. Podli-pcc, Rus in Jankovič. Predlaga se, tla posije konvencijo lojalno in zahvalno brzojavko predsedniku Wilsonu in državnemu tajn. Lausingu. O stvari se prične debata in sprejme *e, da se pošlje brzojavka še vojnemu tajniku Bakerju in biroju za javne informacije. r Brzojavka na predsednika izjavlja, da sc '♦Slovensko republičansko združenje" strinja z vojnimi cilji in mirovnimi pogoji predsednika in mu izreka najtoplejšo zahvalo za vse, kar je storil za osvoboditev malih narodov. "Slovensko republičansko združenje" bo kakor doslej tudi zanaprej ž vsemi svojimi močmi podpiralo Združene države do triumfalne zmage demokracije in poraza avtokracije, sc glasi v nekem drugem stavku brzojavke. Na biro za javne informacije je bila odposlana sledeča brzojavka: "Druga konvencija Slovenskega republičanskega združenja, organizacije Slovencev v Zedi-njenih državah, katere cilj je osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrijskega jarma in za demokratično rešitev jugoslovanskega vprašanja na podlagi samoodločevanja, izreka soglasno, da smatra vojne cilje Zedinjenih držav za svoje in obljubu-je, da bo organizacija kakor doslej tudi nadalje podpirala z. vsemi svojimi močmi Zedinjeno države v boj ti za zmago demokracije in poraz a vtok racije.'» Vse brzojavke so bile sprejete soglasno in z velikim navdušenjem . « <> *' ' • Konvencija je določila začasno, da zboruje zjutrui od osmih do dvanajstih in od pol d veli popoldne Mo_šestih zvečer s petnajst minutnim odmoru,n. Rcor vezan nanjo in vezan je vsakdo, ki pripozna ta 0ni dalje izjava londonskega .odbora, da ga ne veže krfska deklaracija in da prizna Wilsonovo načelo samodločevanja narodov. Odbor se naj konstituira tako, da bo res za-, stopal naš narod. Če se sprejme en princip, bo možno skupno delo, čeprav so frakcije. V repu-bličanskern združenju so tudi razne politične stranke in verska naziranja, toda za en cilj delamo vsi. Marušieevi argumenti ne drže več, kajti ljudje so že davno spoznalo, da je na strani londonske ga odbora in Slovenske narodne zveze pakt monarhizma. Tudi napadi na posamezne osebe ne izda jo nič. Kristan, Kerže, Zavertnik, Petrovič in še kdo drugi niso združenje, in če te ljudi ubijete, pride na njihovo mesto sto drugih in za temi bo stalo zopet tisoč drugih. I)r. Marušič bi moral priti s pozitivnim predlogom ; na same besede in obljube ne damo nič. Zedinjenje morate omogočiti vi. Ne pozabite, da /ivimo v tej deželi, kjer je predsednik Wilson izjavil, da se Amerika bojuje' za samoodločevanjc in svobodo malih narodov, zato je nesmisel govorili na republičanskih tleh Amerike o monarhi-stičnem podjarinljevauju. Jugoslovansko vprašanje ni samo vprašanje nas. temveč je svetovno vprašanje, ki se mora rešiti tako, da je izključena vsaka možnost bodoče vojne,« zato pa mora zanimati tudi Ameriko in edino na Ameriko se moremo zanesti, da nam bo pomagala rešiti to vprašanje pravično za vse prizadete. Wilson oziroma ameriška vlada še ni priznala pogodbe lrted Italijo in Anglijo in to nam je poroštvo, da je Amerika na pravem stališču. Za nas velja le samo-odločevanje fn demokracija." Oovornik je žel burno odobravanje. • Z a Kristanom je odgovoril drju Marušiču br. Kerže. Pravil je o denuncijacijah v Minnesoti, kjer je imel shode za zdrtlienje. Dr. Vošnjak in Trošf sta govorila, da sta Že tako "sfiksala," da ne bo imelo republičansko združenje niti enega shoda v Minnewoii. V Duluthu je bil denuneiran za avstrijakanta iu informiran je bil, da je bila ta denuncijacija Vošnjakovo in TroŠtovo delo. Nato je br. Kerže pojasnil afero v Sheboyganu. Tam je neki StariČ, pristaš monarhistične stranke, povzročil, da je bilo več članov republičanskega združenja zaprtih nekaj dni popolnoma po nedolžnem. Ko je prišlo do preiskave, niso mogli članom ničesar dokazati in vladni zantopnik je povedal Keržetu, da jc moral odtožence prositi cd pušča n ja. Marušičcva stranka je veduo vpila po »logi, a sama noče popustiti niti pike, od nas pa zahteva, da se jim pridružimo brezpogojno in capljamo za njimi kot otroci. Če ima dr. Marušič kaj konkretnega, ga bomo poslušali in razpravljali o njegovih predlogih, drugače ga pa ne maramo phslušati. Borili se hotno sami po začrtani poti, dokler ne bo ves svet demokratičen. • 1 -i* * Predsednik Somrak vpraša Marušiča, če ima , kakšne konkretne predloge. Marušič odgovori, da predlog more priti le potem, ko se kristalizira stališče obeh strank. Zdaj ga ne bo stavil, pač pa na koncu konvencije, ako konvencija sama ne stori tega, kar on želi. Konvencija naj pojasni, na kak način bo S. R. Z. združilo Hrvate iu Srbe. Ako S. R. Z. ne najde pota za skupno delo kakor želi Londonski odbor, teduj nima prayice do pri-poznanja. Ker je Marušič hotel zopet polemizirati, mu je predsednik oil vzel besedo, za kar se je čutil užaljenega. Dejal je: "Bomo se že pogovorili na koncu." Na dnevni red je prišel Kristanov referat o splošnem položaju organizacije in njenih bodočih nalogah. Kristan je dejal, da je S. R. Z. v enem letu svojega opstafika doživelo tak uspeh, s kakršnim se lie more ponašati nobena slovenska organizacija v Ameriki. Združenje se je krepko razvilo iz ljudstva in organizacija predstavlja največji del slovenskega naroda v Združenih državah. Ker je bil uspeh tako velik v enem letu, je naloga izvrše-valnega odbora, da razširi organizacijo povsod, kjer je še ni. Konvencija mora najti sredstva, da se organizira naše ljudstvo na za padu. Imamo tam nekaj krajevnih organizacij, ki so se same ustanovile, ko so rojaki čitali v listih o našem delovanju in uspehih. Seveda bodo težave, kpt so bile doslej, ker je premalo delavnih moči. Bodoča eksekutiva mora organizirati organizatorično delo s potovalnimi govorniki in predavatelji. V centralnem odboru se je doslej vse delo opravljalo prostovoljno, toda v bodoče moramo skrbeti, da ima izvrševal ni odbor svoj urad, v katerem bo v poslena stalno ena 1 ali več oseb, ki bodo delale. 4 Organizacija je politična, toda politika se spreminja z vsakim dnevom in zato je treba računati z neštetimi vprašanji in podrobnostmi, ki se lahko pojavijo vsak čas in na katere moramo biti pripravljeni. Princip sam je lep, ali ko se poglobimo vanj in se vprašamo, kako se bo izvršilo sa -mood loče v a n je, nastane vse polno vprašanj. Sa-moodlocev anje potom splošnega glasovanja je nemogoče, ako bodo stali za volilci avstrijski žan -dar ji in če bodo glasove šteli avstrijski okrajni glavarji. V tem slučaju mora priti dežela popolnoma pod nevtralno upravo za čas glasovanj^ in nam bi bilo najljubše, da to upravo prevzame ameriška komisija ,— Poteiu je vprašanje beneških Slovencev in Italijanov, ki živena Primorskem in v Dalmaciji; to vprašanje se mora rešiti pravično za oba naroda in tukaj bodo nastale velike kom-plikacije. Dalje je vprašanje Trsta. Seveda bi že-leli, da dobe Jugoslovani vse, kar je njihovega, toda Wilson je izjavil, da mora vsak narod imeti prost vstop do morja in vslcd tega je Trst evropsko vprašanje kot naturna Inka, od katerega so odvisni planinski\Nemei in ('ehadovaki ravnota-ko kakor Jugoslovani. — Nadalje je vprašanje zastopstva Slovencev in Hrvatov na mirovni kon-ferenci. Avstrija jih ne bo in niti ne sme zastopati, zato je treba skrbeti, da so v ta namen storjeni vsi potrebni koraki. — Potem je treba tudi gledati, da pridemo na kak način v zvezo z rojaki v stari domovini, ki potrebujejo okrepčila v svojem težkem položaju. Denarja jim ne moremo poslati, toda lahko jim sporočimo, da delujemo za njihovo osvoboditev in bomo deluli, dokler ne lwdo svobodni i«i samostojni. To je samo nekaj primer, koliko podrobnega dela čaka našo organizacijo. Kar se tiče skupnega dela, se mogoče najde pot v ta namen. Do zdaj nam pristaši Londonskega oil bora sploh niso dali prilike za nobeno skupno delo. Marušič se čudi užaljenega, kar min je bila odvzeta beseda, ko je govoril skoraj poldrul go uro; naj bo prepričan, da smo mu d ¿i dovolj svobode govora. Na njihovih shodih ne dobimo niti besede. Bodoči izvrševalni odbor S. R. Z. naj glfdffMa se najde pot z« skupno delo. Delati moramo tudi z ameriško vlado, kajti boj Amerike je tudi naš boj. Priti moramo v tesne stike z uradnim Washingtonom, da jim pojasnimo, kako stoje stvari. Kksekutiva je že izvolila dva člana, ki imtita iti v Washington, ali v*led omejenega časa nista mogla se oditi. Bilo bi dobro, da konvencija pooblasti depu-taeijo, ki naj gre v Washington in pouči Vlado o čisti resnici. Do zdaj so tam govorili *arfrO naši nasprotniki in sicer tako, da so nas tožit, toda vsa-1 a njihova tožba je padlo v vodo. Ameriška vlada mora biti enkrat za vselej prepričana, -da delujfc S. R Z. za zmago Amerike z vsemi dahimi sihind. Naši člani so povsed skrbeli za prodajanje zadplž-nic svobode in vojnovarčevalnih znamk, nabirali ,so za Rdeči križ in kar je glavno, povsotf je pričal izginjati duh avstrijskcga'j)odIožništv«, kjerkoli se je ustanovila naša krajevna organizacija. Po končanem izvajanju je br. Kristan predložil sledečo resolucijo: Druga konvencija Slovenskega Republičanskega Združenja, potrjujoča temeljna načela organizacije, poziva izvrševalni odbor, da stori vse, kar jo potrebno za razširjanje ideje demokratičnega zedinjenja JugosloVanov na podlagi samo-od loče vanja in za poglobitev republičanske ideje. Zlasti in» luij izvrševalni odbor a) uvede atalen urad, da bo mogoče čiiu točneje opravljati vsa dela, ki jih nalaga program or-ganizacije iu časovne potrebe; . b) po možnosti pomnoži izdajanje Slovenian Review; r) stori vse potrebho za natančno informacijo ameriške vlade o jugoslovanskem vprašanju in o namenu in delu S. R. Z. d) razširi agitacijo po dosedaj še nedoseženih naselbinah s prirejanjem shodov, kolikor mogoče, v večjih turah po razmerju sredVttv, ki h6 lift ra/polago. e) izdaja popularne brošure, ki naj pouče narod tudi o podrobnostih problema, za katerega se organizacija bojuje. Konvencija poziva Slovence v Združenih državah, naj se, v kolikor se to še ni zgodilo, pridružijo S. R. Z. in pomagajo načelom organizacije do zmage, ter naj jo gmotno podpirajo, da ji omogočijo plemenito delo za osvoboditev naroda in demokracijo. Obenem |>oziva konvencija vse Slovence, da naj tudi nadalje z vsemi močmi podpirajo 4>oj Zedinjenih držav za zmago demokracije in poraz av-tokracije, vpoštevajoči, da je njih boj tudi naš boj in njih zmaga naša zmaga. Resolucija je bila sprejeta soglasno z dodatkom br. Keržeta, da se poleg ameriške vlade pouče tudi vse zavezniške vlade o položaju Jugoslovanov in našem delu. ' Na vrsto je prišel referat br. Godine, ki je poročal o razširjanju republičanske misli med ameriškimi Hrvati in Srbi. Stvar gre počasi,.ali sigurno napreduje. Slovenci bomo skrbcliz vsemi silami, da jim pomagamo organizirati republičansko združenje. Upati je, da bodo na bodoči konvenciji zastopani tudi ostali Jugoslovani. Zanimanja med Hrvati in Srbi je dosti. Br. Godina je omenil tudi, kako neesnovani so bili napadj "s njegovo osebo v monauhističuili listih, češ, da je avstrijakant. On je ameriški državljan in še v starem kraju je bil preganjan zaradi bojev proti avstrijski vladi. Na koncu svojega poročila je brat Godina predložil sledečo resolucijo: Druga konvencija S.' R. Z. pozdravlja pojave med ostalimi Jugoslovani za demokratično rešitev jugoslovanskega vprašanja in želi Hrvatskemu in Srpskemu Rep. Udruženju, kjer se je ustanovilo najboljši uspeh, obljubujoča jim, da jih bo S. R. Z. po najboljših močeh podpiralo. S. R. Z. upa. da se strnejo udruženja Serbov, Hrvatov in Slovencev v višjo skupno organizacijo za skupen boj in je pripravljeno podpi rat i vsako tako stremljenje z vsemi svojimi sredstvi. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Vredno je tudi omeniti, da je v tem času prišla vest o porazu krfske deklaracije v Washingtonu. Br. Kerže je prečital vest z odra in delegatje so s silnimi ovacijami dali duška svojeme veselju vsled te lepe vesti. Govorili so tudi mnogi delegatje k poročilom referentov. Tretja seja 14. sept. popoldne. Zborovanje se je pričelo točno ob osmjh. Zapisnik se sprejme s popravki. O deseti točki "Sloventfko republičansko zdru-. žen je" in vojni4 cilji Združenih držav referira Jože Zavertnik. Govornik pravi, da bi lahko na kratko odgovoril, zakaj so vojni in mirovni cilji Slovenskega republičanskega združenja indentični zavoju, in mirovnimi cilji Združenih držav, toda tak odgovor bi zadovoljil samo posamezne mislece, nikakor pa ne širokih ljudskih plasti, za to je potrebno, da poda detajlirane vzroke za enakost vojnih in mirovnih ciljev. Dotakne se zgodovinskih dogodkov od začetka vojne in povdarja, da je bilo jasno ljudem, ki mislijo, da nesramni ultimat Avstro-Ogrske vlade povzroči svetovno vojno, ki mora prinesti vsem malim iiaaudom pravico do »aiuood-I oče van ja o svoji usod L in poraz aVtok rat om centralnih sil. Dolžnost Slovencev in Jugoslovanov, bodisi državljanov al nedržavljan., v Združenih drživa h je bili«, da se strogo ravnajo po predsednikovih proldamacijali. Predsednik je po izbruhu svetovne vojne izdal proklahiaeijo, v kateri jc ^vseninrebivalcem Združenih držav priporočal, da ne izvtše noWnega čina,-ki se da po mednarodnem "J?»0^*0^**** 7a kt*Wev nevtralnosti. Anieri-«kOpip>H^fcitVo se je ravnalo po tej proklamSciji. t Govorni k razfclads,. ka*o se^-je predsednik Wilson trudil, da sklenp mir in da imajo pri sklepanju nnru besedo le ljudski zastopniki in ne tajna diplomacija. Svaril jc Nemčijo, naj ne potaplja nc-oboroženih trgovskih ladij. Nemški militaristi se uho v svoji oholosti ozirali na te opomine, ampak ¡ho se „obnašali, ftt-^a rthnrfjo nevtralcl nobenih pravic. Predsednik je z božično poslanico podvzcl zadnji poizkus, da prepreči vojno z Ameriko in se ."klene pravičen in deimjkustlčen mir. Militaristi v Berlinu so odgovorili na to znamenito poslanico z brezobzirnim bojem s potapljačami na morju. Jasno je bilo tedaj, ds jf)e $ vprašanje časa, kdaj pride do proglašenja vojnega stanja rned Združc-nimi državami in Nemčijo. Predsednik je tako t jasno povedal v proklamaciji, zakaj so Združene države vstopile v vojno, da se je strinjal z njim vsak človek, ki res mtsir'in čuti demokratično in * zajeda, kaj ponieul dčniokraMja. Tako je prišel čas, dn postanejo Slovenci aktivnt v tej vojni, delajo in zmago Združenih držsv in zaveznikov, (Konec na 8. si rani.) Iz staroslovenske mitologije. • Globoko v mišljenje ki livljenje narodov posegajo njegovi verski nazori. Vera poganskih Slovencev, ki so jo prinesli še iz svoje prvotne do-aiovine, je bila v obče oboževanje narave in njenih sil. Najznamenitejši pojavi in izpremembe v vid« nem »vetu ho jim bile ominja na štiri letne čase. Razun teh poosebljenih nel>esnih tetes je še omeniti: Triglav, gospodar morja, zemlje in zraka. Veles, bog pa- stirjev in varih čred, Vesna, boginja pomladi, Lada, boginja rodovitnosti. Izmed besov je Mo-rana predstavljala smrt in zimo, Ktribog pa po-gubonosno nevihto. Božanska bitja nižje vrste so bile Vile, ki so Živele v vodah, po gorah in gozdih. Bile so le-|>e deklice, zračnih teles, odete v belo tančico, ki so se mnogokrat prikazovale ljudem, jim bile naklonjene in rade iMimagale s svetom in dejanjem, Njim so slične Rojenice, tri sestre, ki so bivale v votlinah in določevale novorojencem usodo. Med zle duhove so pdištevali Škrata, Čateža, ki ^e napol človek« napol kozel in stanuje po strmih gozdnih pečinah, Povodnjega moža, Moro in Volkodlaka, zlodeja v volčji podobi. Poleg imenovanih božanstev, ki so skupna skoraj vsem slovanskim narodom, je vsaka zadruga in vsako pleme še posebej častilo duše umrlih poglavarjev kol hišne varuhe. Postavljali so jim v spomin podobe, katere so jemali s seboj, kadar so se preseljevali iz kraja v kraj. Miloši dobrih bogov in varstvo protr hudobnim besom so stari Slovenci izkušali naklonili z molitvijo ui daritvami. Darovali so navadno govedo, ovce, jniljske pridelke, katere so sežigali na žrtvenikih. Templov ali svetih hramov niso imeli. Sveti kraji, kjer so se vršili bogoslužni shodi iti daritve, so bili navadno gradišča sredi župc, gore in gozdi, zlasti pa izviri rek. Tam so poslavljali tudi podobe svojih bogov. Kakor jim je. manjkalo templov. tako tudi niso imeli pose h - — . f Jiega Suho vat va, Omenil sem le, da je bil gospodar zadruge oziroma župan ali vojvoda hkrati tudi duhovnik, ki je v imenu naroda opravljal daritve. Prazuikov je bilo v letu mnogo iti so se strinjali z izprememhami v prirodi ob raznih letnih časih. Največji praznik je bil ob času, zimskega soinčnega prevrata, ko pričenja dan rasti. Imenovali so ga Koleda ali Badnjik. Hitro ko je skop-nel sneg, so sežgali podobo M orane, boginje zime, praznovali obujen je Vesne in njeno podobo prenašali v slovesnih obhodih. Pravi pomladni praznik pa je bil proti koncu meseca aprila, o sv. Juriju .Tedaj so* z daritvami, igrami in pesmimi proslavljali zmago luči nad zimsko tmino in mrazom. Vrsto glavnih prazuikov je zaključil poletni Kres, praznik solnea in ognja. Njima na čast so naši pradedje po h rdi h in gorah zažigali grmade, spuščali goreča kolesa v dolino, z gorečimi pla-menicami tekali in rajali. Naši poganski pradedje so bili prepričani, da je človeška duša tieumrjoča in da prične onstran groba novo življenje. Dokler telo ni pokopano, je obsojena, da nemirno leta po drevju, potein pa se priseli v raj (nav) ali pa v črno noč. Raj je domovina soinčnega boga, kjer vlada večiui pomlad, sreča in zadovoljnost. Tam bivajo duše umrlih, pa tudi tistih, ki še niso bili rojeni. Raznobojna mavrica je most, po katerem pridejo duše pravičnih v raj, hudobneži pa morajo iti k besom v temno noč. Svoje mrliče so Slovenci deloma pokolu vali, deloma sežigali. Novejši čas so strokov- njaki našli in prekopali mnogo staroslovenskih grobov, tako v Bohkvju, na Bledu, v Komendi pri Kamniku, Mengfru, Črnomlju, na Sveti gori pri Litiji, na llajdini pri Ptuju. Iz njih spoznamo, da so mrliče pokopavali z vsemi okraski in z orodjem, ki so ga rabili v življenju. Ako pa je bil mrtvec sežgan, so shranili pepel v lončene žare, priložili še razen nakit in vse skupaj pokrili z gomilo. Navadno je imela vsaka zadruga svoje pokopališče ("ale"). Poganski nazori in običaji ao se le počasi umikali krščanstvu, Še tedaj, ko so že stale krščanske cerkve iu se je ljudstvo v njih zbiralo k božji službi, se je vendar še na mnogih krajih držalo svojih m«likov in poganskih obredov. V Beli Krajini je bilo še leta 1228. mnogo poganstva iu Kobaridci na Tolminskem so še sto let pozneje .) častili neko drevo ob svetem studencu. Morali so jim drevo posekati in studenec zasuti. V naših gozdih, narodnih navadah, pravljicah in narodnih pesmih se je do današnjega dne mnogo ohranilo, kar ima poganski značaj. Marsikje je ljudstvo svoje prvotne poganske nazore preneslo na krščanske svetnike in stari narodni običaji so se oklenili cerkevnih praznikov. "Zeleni Jurij", ki se še mnogokje obhaja z ljudskimi iglami in pesmimi, spominja na starodavni pomladni praznik. Prav tako so narodni običaji o Božiču iu o Kresu, pripovedke o vilah in rojenicah, pravljice o zakletih kraljičiuah, ki jih reši mladi junak, prepletene s s spomini na pogansko preteklost. Ivan Podrobnik: Vragov eksperiment Zopet se je zasmejal nadučitelj Jezeršek. vrag ga vzemi! Zksmejal s« je in je rekel: "N.i primer, vi mi nočete odstopiti svoje duše t Pa vem jaz to, brate, vem vse, kaj bi vi hoteli ali ne hoteli. In se povsem zlagam z vami. Niti ne maram jaz vaše duše. Kdino, kar zahtevam kot pro-t i uslugo je to, da postaiieva prijatelja, ali precizneje : da nehate biti moj sovražnik ! S tem je povedano vse!" Kaplan ga je debelo gledal. "Kaj je res tako težko umeti?'' se je oni za-, hehetal. "Moj neprijatelj prenehate biti, razumete! Zakaj, doslej ste mi bili to, le priznajte, he-he. Sicer pa je bila to vaša dolžnost, takorekoč vaša obrt . . "Ali s tem postaneta vendar obenem tudi..." je zajecljal Jezeršek in se je ustavil. "S tem da postanete obenem tudi neprijatelj svojega najvišjega gospoda hočete reči! Ker sj dvema gospodoma ne more služiti t Alaj, alaj, vi me še ni*i od daleč ne razumete I Jaz vendar jue zahtevam, da postanete moj prijatelj ali celo moj služabnik. Prav treba mi je! Ne, vi nehate samo slabo o meni govoriti, nehate hujskati proti meni, da pravzaprav samo to: nehate se nie spominjati, kratkomalo me ne poznate več, za vas me ni n\ti na svetu niti--ne, saj me zdaj menda razumete.. Ali hočete, da govoriva malo bolj filozofski? Kvo: O, sinko moj, v vsem vašem govorjenju, torej tudi pridiganju, v vsem vašem dejanju in nc-hanju se izloči samo pojem sovraštva, ostane vam pa še celo brezkončno pilo obleči; brez opravila — treba ga je bilo poiskati. Na nestalnem romanju, na neostri-ženili in nefrisiranih laseh, na nepokojni brez-< le lic i, povsod je še ležala težka senca ciganstva. In Štefan Poljanec ni poznal človeka,, ki bi u-važeval praktične razmere in ki «bi bil cigan brez «loma, brez frizure in brez opravila. Predolgo bi bilo in prenerodna (govoril setn že nekoč o svoji lenobi), da bi spremljal Poljanca po vseh potih, ovinkih in klancih tistega lepega dne. Vendar pa moram priznati, da bi se bila ob tej priliki lahko in imenitno razodela moja pripovedovalna spretnost in moč. Kolike! dostojanstvenikov. koliko imenitnih in vnetih rodoljubov je videl Štefan Poljanec tisti dan! Kje bi bila človeku lepša naloga, kakor opisovati tek stebrov naroda zasluge ter notranje in zunanje čednosti! Kakšen užitek bi bil. razodevati ngih cer nikdar ne končava. Držite se prej vam navedenega pravila in niti ne boste mogli pogrešiti. Sicer vem, da ne boste dali mnogo na moje besede, a zatrjujem vani vseeno, da vam pojde izvrševanje najine pogodbe bolj izpod rok, nego si sami mislite. Skoro bi vam mogel dati besedo, da nihče niti opazi ne, da ste se posebno izpremenilt Ne verjamete, kako je svet glup, in ob vašem si-' jajnem govorniškem daru in vaši splošni spretnosti vam bo igrača ukaniti ga. kolikor bo sploh potreba. Povejte mi rajši, koliko Vain je treba! Pet tisoč ne? Pa to je itak vseeno! Kvo, tu je denar!" Vzel je iz listnice prgišče orehovega listja in je malo pomešal. In zdajci se je z&bleščal kupček Kuhih zlatov pred kaplanoviini očmi. Ali oni je mešal dalje in kupček je rastel in rastel. "Pet ti->.oč . . . deset . . . petnajst . . ." so merile ka-planove široko odprte oči in šepetale njegove blede ustnice. "Tako!" je rekel končno oni in je porinil kupček bliie. Jezeršek se je stresel. Ali hladna pamet ga ni zapustila in je rekel : "Denar je gotovo lep; ali tudi če bi podpisal in vzel, bi nuirai opomniti, da bi želel vsaj nekaj papirja vmes." "O, tudi na to sem mislil," se je zasmejal oni. "Razumem: ako bi zdaj v teh časih ^ačeli plačevati v samem zlatu, bi ljudje mislili, da izdajate že zadnje svoje prihranke, ali pji bi vas še zaprli, češ da ste do zdaj skrivali žaklad. O, tudi na to sem mislil. Zato pa sem vzel to seboj", je rekel in je vzel oni mali zabojček s konca mize ter izmotal iz papirja inal ličen aparat, na zunaj čisto enak o-hičajnini ohtežnikom z:i spise. "Vidite, to je mali strojček, ki vam napravi papirnatega denarja, kolikor boste hoteli. Evo," — vzel je polo belega pa- N pirja, jo razrezal vo osem koščkov ter položil drugega za drugim v aparat in vsakokrat je zMekel prelep tisočak ali stotak iz njega. Ali opozarjam vas: samo do četrt ntiljona aparat deluje, ker bi drugače trpel denarni kurz in tega svojega div---; - nega orožja si ne smem pustiti krhati. In zdaj še svarilo, s katerim sem že prej začel, pa ste me prekinili: kakor hitro se vedoma in hotoma pregrešite proti pogodbi, vas ne bom hodil na to šele opozarjat, — v kar se pa obvezujem za slučaje, kjer se nevede in pomotoma zadenete ob njo, — ne bom vas hodil opozarjat, nego v tem trenot-ku opazijo državni organi, da bankovci iz tega aparata niso tiskani na pravem papirju, in teden pozneje vas drži polieija za vrat. In s tem sem vam povedau vse, česar vam je treba. Blagovolite samo še prečitati, ako ne izvolite, d« mm preči tam jaz, in potem podpišemo." Jezeriček je počasi vzel dokument v roke in je počasi in pazljivo čital. No, stalo je notri samo to, kar je že vedel. Vvprašal bi bil sicer še to ono, a zavedal se je, da bi bilo to bolj le brh-..ianje, zakaj na vse si je mogel odgovoriti z glavnimi, že pojasnjenimi načeli. Hm, in vendar, — kake ImmIo posledice, kako se izpremeni njegovo življenje, kako se izpremeni on sam? Ali na vse to ni bilo mogoče naprej videti in končno tudi ni bilo vzroka, da bi se preveč pomišljal: ostane mu celo polje ljubezni, Bog sam, ostane mu duša, tako l>edast ne bo, da bi pogodbo vedoma lomil ; v dvomljivih slučajih ga pride oni posvarit, s tolikim denarjem se da napraviti čudeže dobrega, in vse skupaj je le na deset let. A vrhu tegn mu vsaj za teh deset let ni treba bati smrti, — vrag že ve, kaj dela. "Podpišem!" je rekel trdno. "No, vidite," se je nasmehnil oni. In vzel je počasi rezilce, se je ž njim dotaknil svoje levice na zapestju, vjel je na pero kapljico krvi ter stegnil pisalo Jezeršlrn. "Vsi ste mogoče mislil? tla načnemo vas, he-he i Ne, moja kri je ¿o boli» in bolje drži; boste videli, čez deset let, ko raz-trževa dokument, bo podpis tako rdeč, kakor je danes. Prosim, podpišite!" . In Jezeršek je podpisal. la-gozvočno govorico, risati njih čez vse prijetne, le iz globoke izobraženosti iu tenkega ostetič-nega čuta razumljive kretnje! Toda tega ne maram storiti -iz mnogoterih vzrokov. Prvič bi bilo, kakor sem rekel, predolgo in prenerodno. Drugič imam časih rad,, da pokažem svojo skromnost, in tako se ne maram po nepotrebnem odevati s «lavo. Tretjič mi je osfala še izza prejšnjih časov neka tiha jeza do tistih največjega spošto-^ vanja vrednih ljudi in bojim se, da bi bilo moje navdušenje premajhno in premlačno. Četrtič so si vsi dostojanstveniki in imenitni rodoljubi navidez precej enaki in se razlikujejo samo po stopnji zaslug in rodoljubja; tista razlika pa je časih tako fina. bi jo lahko izgrešil ter delal krivico človeku, ki mi nič storil ni; česar me Bog obvaruje. Petič pa je stvar taka, da je bil Stefan Poljanec, ko je stopil iz velike hiše na cesto, pisar advokata Čiroma in to dejstvo samo je tako važno, da izgine pred njim vprašanje, kako se je izvršilo. Truden je bil, ko se je vrnil o mraku domov, in legel je oblečen na posteljo. In ker j ebil truden in ker je bila tišina v izbi in ker je bil mrak, so se oglasile misli, prej tihe. "To je začetek, lep-začetek. Dom imam zdaj in opravilo in kruha. Dovolj bo — za to leto. Samo za eno leto. Časa imam obilož da študiram. In prihodnje leto se napotim na Dunaj in se vrnem — človek, ki uvažuje praktične razmere. Bog s poezijo! Luč za slepce,, pesem za gluhcel Zdaj, ko sem se že za silo popetrlnil, zdaj šele vidim, kakšna žalost mi je bila namenjena. Oos-pod Valentin je bil še zavidanja vreden, dasi je bil mu čenik ; senca in ostanek je bil lepše dobe, jaz pa sem spremljal najlmlj klavrno in bridkostmi, kolikor jih je še doživelo človeštšo; on se je vsaj zredil, jaz bi se ne bil nikoli. Xnto.*j stran s poezijo, da me ne zaloti izkušnjavec ; poezije je bilo veliko v tisti dobi, zelo veliko, drugega pa ni bilo nič. In poezija je kakor čast; ne mo/e je človek ne jesti, ne piti, ni torej za nobeno rabo. Treba je uvaževati —. Ampak to je: s praktičnimi razmerami še ni vse opravljeno. Vsaka doba ima ideje, torej jih ima najbrž tudi današnja, ki bi jo bil skoro prespal. In če hočem živeti z njo, kar je moj poglavitni namen, moram poznati tudi. njene ideje. Saj se moram boriti zanje! Petrin uvažuje praktične razmere, ampak poleg tega je tudi ves poln idej in se bori zanje. Kako lepo je govoril o univerzi! Univerza ? To je morda ideja. Ampak če jo napravijo, kar Bog ne zadeni, kaj bo potem z idejo? Toda Petrin pravi, da je ne bo nikoli. Morda je tO ideja: dvojna beseda, dvojno prepričanje, dvojna vest? Preveč zapleteno bi bilo zame. O delovanju so govorili — prej smo le govorili in peli, pravijo, zdaj pa da je treba delovanja. Vzdihoval sem v teh žalostnih, sramotnih dneh in neki gospod, ki tudi uvažuje, mi je rekel: Manj besed, gospodje, in več dela! — Dobro, delovanje torej! Deloval bom, kolikor bo v moji moči — ampak kako in kje? Saj še besede ne razumem prav: tisti debeli gospod je ustanovil društvo za Gotnilšakov spomenik, zdaj mu predsednik, sedi v gostilni in pije; pravijo, da deluje in da je vzoren in zaslužen rodoljub. Rajni Kette bi se bil smejal, jaz pa se ne smem, ker ne rfvim več v Kettejevi dobi; od sinoči nič več. Mnogo jih je tudi, ki delujejo na tihem in ki so zelo razglašeni zaradi te čednosti; to bi bilo zame zelo primerno, kajti taki tihi delovalci zadobe po navadi veliko slave in blaga. Neki advokat na Štajerskem ali kje je bil ubožen Človek, deloval je na tihem dvsi^et let in danes ima palačo. Ko bi le vedel, kakšno je to tiho delovanje! Tudi glasnega bi se ne branil, čeprav ne nese tako veliko. Vprašal bom Petrina; on Že ve, saj bo kmalu voditelj naroda. — Ah, težko je, težko, uvaževati .. . praktične .. . . razmere . . Zatisnil je oči, zavadihni! je in je zadremal iti je zasanjal takoj, da sedi Matilda na postelji, oh vznožju: sedi, ne se, molči, gleda v alf0p — in uvažuje praktične razmere . . « . (Dalje prihodnjič.) PROLETAREC UST ZA INTERESI DELAVSKEGA ______LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jagasltvaaska delavska tiskevaa dražba v CMcafl«. IIIMi. Naročnina: Za Ameriko $2.00 aa celo leto, 11.00 z« pol leta. Za Evropo ll-.du za celo leto. $1.26 za pol leta. Oglast po dogovoru. Pri spremembi kivalUla je poleg uovega uaznauiti tudi stari naslov. OlnU» »UvMih« «riuiucil« Ju|mL — McklUtite« ivui v Aa»«rUU. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerealnosti, je pošiljati predsedniku družbe *r. Udovich, 1844 So. Raciae Arm., Chicago, HI. PROLETARIAN Ow»e4 and publitli.d »vtry Tu*«Uy by Semh Slavic WorkMea's C#„ Chicago, Illiisis. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, jl.gi.far half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" ■■ mm W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS ! <*em. <»* bl pUntllOZlll lljlll VOJskt ZMERNOST, HARMONIJA IN KAPITALIZEM. V naših časih se pogostoma dobe prijatelji delavcev, katerim se ne more očitati hinavščina in po-tuhnjenost, ljudje, ki no delavcem res prijszni in jim žete boljši položaj,- ki pa uiao njih politični pristaši in sobojevniki, temveč i-majo 6 jHitili, po katerih naj bi dela vat vo hodilo, lastne nazore. Dosti je takih nedvomno dobrih ljudi, poznavajočih vsaj po zunanje žalostni položaj proletarijats, mehkočutnih in usmiljenih, ter polnih dobre volje, da bi pomagali. Nastop socialne demokracije jim je odprl pogled v doslej neznan svet iu zgrozili ho se nad strahotami, skritimi v družbi kapitalizma. Beda iu krivice jim v-stajajo pred očmi stradanje opažajo in prezgodno umiranje, izkoriščanje žen in otrok vidijo, hiranje in bolehanje in obup ... . Pa jim stisne dušo, in očitno ji tu postane, da je potrebna ¡sprememba razmer. * Zakaj se ne pridružijo delav- Telefon Lawndale 8157. GESLO NOVE DOBE. Duh sedanje dobe zahteva združevanje sil ua vsakem polju. Posameznik izven združitve mora o-magati. Organizacija: čarobna beseda novega časa, najmočnejše orožje •kulturnega napredka! Organizacija pomeni v našem času vse! Brez smotrene organizacije ni mogoč noben napredek. »Združenje Vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo doseči isti cilj, zlasti pa še združenje vseh stiskanih, je življenske važnosti. Kakor je stal človek v davno davnih časih slaboten nasproti naravnim silam, prav tako je tudi brez moči, ako stoji sam v bor ni reki današnjega življenja. Tudi najmočnejši in najvztrajnejši človek se mora vdati, ako stoji sam v boju življenja. Tmla kakor si človek"pomaga proti naravnim silam, dandanes pred vsem s tehniko, tako mu je najkrepkejša ;opora v življenju organizacija: z organizacijo si lahko uredi ž in pospešili zmago ? Zakaj stoje na. osamljenih stališčih, odkoder de jejo delavcem dobre svete? Večinoma so to ljudje dobrega srca, predobrega, in boj jim je zoprn. Nadvse ljubijo mir in slogo, zato pa jim ne ugajajo sredstva, ki jih rabijo delavci v svojem boju, niti boj sam. Mirnim potom naj izkuša proletarijat doseči boljše mezde, in sprave z delodajalcem naj išče j. zmernostjo Človek se ne more jeziti nad temi prijatelji, kajti vse, kar pri'-vijo, jim prihaja od srt*a in polne dobrote so njih duše. Ali njih nauki so nevarnejši kakor sovra-,štvo odkritih nasprotnikov; delavec, ki ga omamijo sladke besede, postane ovira vsemu resnemu in prevdarjenemu delovanju svojih tovarišev. Dvojno velja tukaj zanj vzklik: "O Bog, obvaruj me prijateljev, sovražnikov se obvarujem sani!" Dobro srce in blaga duša s*n vse hvale vr^ia; ali v praktičnem življenja štejeta nialo in vča-si nič, ker ne jnoreta nadomestiti tistega, kar je pred vsem potrebno: Znanja in razumevanja. Delavsko vprašanje ni stvar sočut- preden začno boj; a skoraj redno jo zavrnejo delodajalci. Ali bolj resen, kakor to očitanje, je nauk o zmernosti. Tudi glede njega bi lahko rekli, da so prijatelji zgrešili adreso. Tudi zmernost manjka podjetnikom, ki hočejo imeti od dela vedno kar največji profit, a delavcem ne privoščijo niti tega, kar je neobhodno potrebno, da si le ohranlji obstanek, ravno tako, kakor zvra-čajo delavce, ki pravijo, da Imajo od lastnega dela pravico zahtevati toliko koristi, da bi lahko Človeško živeli. In vendar je med temi gospodarji dosti takih, ki ne morejo gledati, kako se kolje piščanec, in ki se lahko razjokajo nad bedo pohabljenega berača. Vse tisto, kar razni dobri prijatelji svetujejo, so delavci že poskusili in če stoje danes na stališču boja. so jih tja privedle izkušnje. Razredni boj je utemeljen v razmerah, ki so močnejše kakor na-gnenja ljudi. Iz najblagoliotne j-šega človeka napravijo gospodarske razmere lahko brezobzirnega tirana vsi nauki različnih ver, vsa etična načela so orazinočna, kjer govori sila razmer. Njih moč je tako velika, da obveljajo na njihovih tleh zrasli nazori celo še tedaj, kadar so postali izkoriščevalcem samim škodljivi. Gospodarji so se navadili zavračati delavske zahteve, ne da bi jih sploti resno in natančno preiskali i;i pretehtali; zavračajo jih, ker. so delavske, in ker se je pri njih u-čvrstilo mnenje, da škoduje podjetnikom, kar delavcem koristi. Gospodarji se zgražajo nad razrednim bojem, a .sami stoje tako čvrsto na njegovem stališču, da ga niti tedaj ne zapuste, kada-bi jim to koristilo. Po vsem svetu se bojujejo delavci za skrajšanje delovnega časa. To je predvsem kulturna zahteva, potrebna, da se omeji brezposelnost, kar je nujno potrebno, da je človek lahko človek. «kein. In vendar se upirajo podjetniki Ve$fuofiia, posebno pa pri nas vsakemtf skrajšanju delovnega časa. Delodajalci ho danes vladarji v'svojih podjetjih ; gospodovati hočejo in to psihologično jako u-me v no hrepenenje jih napolnju-je s predsedniki napram vsemu, kar prihaja od delavcev. Vsaki, delavska zahteva jim diši po omejitvi njih moči in zato se slepo pirajo, najsi jim je »o na lastno škodo. Razumemo, z dokszi podprto dokazovanje ne pomaga nič. Podjetniki branijo svoje stališče, in ako se nočejo delavci brezumno udati, jim ne ostane nič druzegi* kakor boj. Ravnanje prijateljev, sanjajočih o slogi kapitala in dela, je pa škodljivo, čim se ujame le en delavec na take limanice. Kajti ako hoč«jo delavci v neizogibnem boju zmagati, morajo i-meti toliko moči, da se lahko merijo z velikansko nioČjo kapitala V prvi vrsti je taka inoe odvisna od loge delavcev. Sloga delavcev pa ne sme biti samo idealna, temveč stvarna, jamstvi ji daje samo delavska organizacija. Potrebna je drganizaetja tudi zato, ker sama sloga, in če bi bila prav popolnoma, ne zadostuje. Kapitalizem ima ogromna sredstva za obrambo svoje moči, in bojna sredstva potrebujejoT tudi delavci, ako hočejo doživeti dati moči. Plača za delo sc da torej do ločiti čisto uaravtio na tisti na čin, kakor vrednost kateregakoli blaga, namreč po vrednosti de lovne moči, to se pravi po tisti množini dela, ki ga je treba, da se izdelajo tiste življenske potrebščine, ki dajo delavcu moč za delo. Kar torej kapitalist kupi od delavca, ni delo, kakor se splošno misli, ampak je delovna moč, zmožnost za delo. To delovno moč uporablja skupno s stroji, surovinami itd. za izdelovanje, medtem ko delovna moč dela u-stvarja vrednost. Nikjer pa ne stoji zapisano, da je vrednost, ki jo ustvari delovna moč, prav tako velika, kakor vsota, ki se plača m delovno moč. Ravno nasprotno. Bistvo današnjega kapitalističnega družabnega reda tvori ravno dejstvo, da je vrednost vsakega blaga, ki se je-izdelalo, mnogo večja, kakor pa so stroški za izdelovanje. S tem je stvar razjasnjena in jasno kak^r beli dan zremo izvor dobička: Tvorničar lahko proda trgovcu za manjšo ceno, kakor je blago samo vredno, vendar pa je ta cena še vedno mnogo večja, kakor pa so bili stroški, ki so bili, da se je blago izdelalo; trgovec proda blago za tisto vsoto, katere je vredno. Tako imata obadva dobiček, čeprav kupi kupec blago za resnično ceno. Vendar pa ne preostane ves svoje ¿iiuige. Kdino organizacij »! preostanek v rokah tv^rničarjev jim jih lahko oskrbi. Delavcem sc ¡*„ trgovcev, temveč ti morajo da-torej ne more svetovati v njihovo tj dele tega preostanka kot obre-korist nič druzega, kaor da naj i sti, dividende, rente itd. drugim se čvrsto organizirajo. Delavcem j kapitalistom. Dobiček pa imenuje ne godi dobro tam, kjer iiuajo jemo samo tiste dele preostanka, mnogo prijateljev, temveč le tam. k; stanejo v rokah Ivorničarjev kjer imajo krepke organizacije ju trgovcev. Ves preostanek, to j"» obligacij iu profili — naše deta VREDNOST IN NADVRED , NOST. Ijenje. Največjega pomena pa je orgn-li* in usmiljenja. Delavci ne misli- •___S •_____v«. • 1 în .lu un lin/) tninilri ■! itulïn i -J nn uizaeija za rešitev socialnega vpra sanja. V njem je rešitev raznih nasprotij našega gospodarskega življenja. Najhujši nesmisel se. danjega družabnega reda je ta, da mora devet desetin Človeštv" kljub trdemu delu Živeti klavrno življenje, medtem ko ena desetina, ki zanjo dela teh devet desetin, kljub svojemu breždelju živi jako razkošno in si kupici največja bogastva. Ali mora to tako biti T Ali ni to neznii.sel? Ali ni-mamo pravice in dolžnosti, da se temu upiramo? Cilj vSeh tistih pa, ki nimajo ničesar raz ven svoje delavske moči in svojih zmožnosti, cilj vseh teh mora torej biti ta, da postanejo tudi oni deležni večjega de. leža tega bogastva, delati pa morajo tudi na to, da imajo tudi do volj Časa za uživanje lepote tega sveta. Vsak delavec in uradnik mora imeti to stremljenje, ako In» če dvigniti svoje življenje iz današnje klavernosti. Razmere so dandanes take, da mora vse obu-božafi, ako bodo prizadeti roke križem držali. Današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu razvoju morajo zastaviti pot nasprotno delujoče sile. In te nasprotno delujoče sile izvirajo edinole iz organizacije in pa iz pravične socialne postavodaje. Delavska organizacija mora gledati in delati na to, da svojim članom skuša pripomoči do boljšega življenja. Prazno je upanje, da posameznik lahko popolnome na sčvojo pest doseže zboljšanje. In čeprav se to morda tupatam kakemu izvoljencu posreči, kaj je s tem pomagano množici? Ako bi ne bilo ogromne množice revnih. bi ne moglo biti majhne množice bogatih. Svojo samostojnost in moč delavec lahko osvoji šele v bojni' vrsti organizacije. Združena množica delavcev je vedno močnejša, kakor združena množica podjet- ja, da so podjetniki ljudje iz po sebnega testa, postavljeni na svet z vsemi grdimi iti slabimi lastnostmi in tiranizirajoči delavstvo iz same objesti. Da se najdejo taki eksemplari med kapitalisti, je dejstvo, ki ne premoti delavcev, vedočih, da je izkoriščanje utemeljeno v gospodarskem sistemu, ki navaja delodajalce na najbrezobzirnejše izrabljanje delavskih moči. 8prava — to je jako simpatična beseda. Ali zakaj je naši prija tel ji ne priporočajo izkoriščevalcem? Saj je verjetno, da bi jo ti« sti, ki hočejo' zboljšanja, radi sprejeli, ako bi jim koristila. Gospodarji trdijo, da zahtevajo de lavei žrtev od njih; prijatelji ra zumevajo, da potrebujejo delavci več kakor imajo, torej da so ta kozvane žrtve delodajalcev neizogibne. Logično bi bilo torej, pridigati spravo tistim, ki je ne marajo. Zakaj prijatelji ne poizkusijo tega? Ali gvspodarji nočejo slišati ničesar o spravi, in brez uspešnega dela se prijatelji ne marajo lotiti. Delavcem očitati nespravlji-vost, je sploh krivično. Vselej ponudijo gospodarjem spravo, Kakor je znano, je plača ali mezda tista vsota, ki »e plača za «torjeno delo. Ali z drugimi bes?-A nobeni zahtevi se delodajalci ne (|ami: Plača izraža ceno dela, češ, upirajo tako kakor tej. Primhiv-1 kolikor je tvoje delo vredno, tonili so njih računi oni pravijo: Ako izdela delavec v eni uri množino x, v desetih desetkrat x, v dvaj-najstih pa dvanajstkrat x. Torej je treba ohraniti dolg delaven čas, da ima inudstrija več koristi. Račun je popolnoma napačen. Danes se je osemurni delavnik ž« marsikje vpeljal in povsod so se pokazali povsem drugačni rezu I tati, nego so govorili njegovi na jprotniki. Vzemimo en slučaj. V Koenig* bergu na Nemškem so pred let vpeljali osemurni delavnik v pli narni, in pozneje so skrajšali še delovni čas pri cestni železnici Magistrat je poročal občinskemu svetu, kaj so pokazale izkušnje skrajšanim delovnim časoni. Po ročilo je bilo na predlog nekega sodruga tiskano in iz njega se je sno vidi, da je kratek delovni čas ne le potreben delavcem, temveč I udi koristen podjetjem. V omenjenem poročilu čitamo "Tekoni dveh let delovne dobe se je izkusilo, da je bih) vedenje delavcev prav izvrstno, dočim ni bila pijanost v službi in drugovrstno prestopanje discipline ravn-pri pečeh v starem prometu ni* redkega. vso tisto vsoto, ki se dobi za blago več, kakor je veljalo izdelovanje pa imenujemo po znamenitem sociologu Marxu nad vrednost. In velika zasluga Marxova je, da je pojasnil nastanek nad vrednosti. Kapitalist plača delavcu manj» kakor je vredna njegova delovna moč. Kajti ako bi plačal kapitalist delavcu toliko, kolikor ko se ti plača zanj. Vrednost kakšnega blaga pa lahko izrazimo z j je "vredna njegova delovna moč, vrednostjo kateregakoli drugega potem lle imel nobenega dobi-blaga, na primer: Tale miza„ima xat0 «tremi podjetnik za tisto vrednost kakor ti trije stoli, J tem, da mu ustvarijo delavci aft pa tale omara, ali tale moja obleka. Vsakokrat je ,tu vrednost iu'ze izražena na drug način. Prav tako pa lahko izrazimo.vre«.!- mnogo večjo vrednost, kakor jo on plača. Delavec naredi kapitalistu že v par urah toliko, kolikor mu. plača kapitalist; ves ostali močnejše je «čuvstvo vzajemnosti, tem močnejši je vpliv organizacije. Odveč bi bilo razpravljati, zakaj je organizacija tem močnejša, čim več ima članov. To je tako jasno, kakor da je dvakrat dva štiri. Kdor ne pristopi k svoji organizaciji, ta ne škoduje samo sebi, ampak škoduje tudi svojim tovarišem. Tak delavec najhrže priznava potrebo organizacije, a kljub temu ne gre v organizacijo; on bi najrajši žel sadove tujega truda in napora. To je malo častno in je tudi kratkovidno. Kajti koliko več bi se lahko doseglo, ako bi pomagali vsi tisti, ki stoje izven vrst organiziranih bo V starem prometu plinarne in po poročilih vodstev večjih plinarn z dvanajst urno šihto se je pokazalo, da je zlasti spomladi in leseni ravno pri pečeh in pri transportu premoga prav mnogo bolnikov največ se opaža revma-tizem in akutne bolezni dihalnih organov.-Na nase začudenje pa smo že prvo leto in tudi pozneje pri osemurni šihti gaziti, da je s trikratno menjavo šihte ta prikazen izginila. Pred kratkim so nam iz plinarne v Maincu, kjer imajo tudi osemurno šihto, potr-lili isto izkušnjo. Po mnenju vsega nadzornega osobja pokazujejo dosedanje izkušnje s skrajšanim delovnim ca som , da se žal pogost oma nagla-šano pričakovanje, da delavci ne bodo infeli nobene koristi od skrajšanega delavnika in da bodo le Se bolj podlegli alkoholu, pri plinarni nikakor ni izpolnilo Dnevne izvršitve delavskih skupin se v omenjenih delavnih razmerah niso prav nič zmanjšale, nasprotno so se na prosti progi r.ost mize z denarjem, na primer: ¿as dela samo za kapitalistov do-Miza je vredna deset dolarjev. j biček. Delavci bi lah*ko delali po Tako dobimo ceno mize. Ker j iovjco manj $aBtf kakor . delajo torej beseda "cena' uič drugegaLfa^nf' ako bi sc jim njih dene pomeni, kakor v denarju izra:! iovna mu(- tako plačala, kolikor ženo "vrednost," mora tudi de- j je v resnici vredna. Šele tedaj, ka-lavska plača pomeniti v denarjujdar se to uresniči, kadar bodo po-izraženo "vrednost dela", ako pokali okori kapitalizma, kadar " " se ne bo delalo za dobiček posa- meznega mogočnika, ampak za potrebo vse človeške družbe, šele tedaj nastopi človeštvo svetlo cesto do svobode in napredka. Zato pa je treba, neutrudnega dela. treba je postaviti mogočno organizacijo vseh tistih, ki }ih jc zasužnjil kapitalizem. Sele tedaj bomo lahko upali na zmago. ._ jevnikov! Da. največkrat sc prav nikov. Vsaka močna organizacija vsled tega nič ne doseže, ker no-uresniči zahteve svojih flo-jčejo pomagati tisti, ki niso v oi- ganizaciji, bodisi iz strahu, bodi-Tista vez pa, ki veže člane or- si iz sebičnosti. Zatorej naj si artjtss Siftr zztčz?:^....... 2:ržrt,n-Tt.di ■»......•«-*•"«•»«-■|n^iLrar ^^.is^ {0*» »o enaka. Posa ciji, je sovražnik svojega razreda 1 ' II oditi »hI skunnr '' c^> povečale. ' To oficielno poročilo dokazuje torej, da je blazno, ako se trdi. hoče veljati za "ceno dela. Videli smo, da vrednost sanir. ni nič drugega kakor delo. Ni vsako delo vrednost, ali vsaka vrednost je delo. Toda potem delo vendar nima nikakršne vrednosti in pojm "vrednost (ali cena) dela" je nesmisel! To bi bilo prav„. tako, kakor če bi dejali "vrednost vrednosti" ali "delo dela", kar oči vidno nima nikakršnega smisla. Iz tega sledi z železno nujnostjo, da delavska plača ni cena dela. in da smo se zopet dali voditi od dozdevnosti. Treba je spoznati, kako .v pravzaprav s: to stvarjo. Recimo, da je delavska plača res "vrednost dela ' in vprašamo se, kako se vendar ta vrednoti določi. Ta vredst se določi podeli, ki je treba, da se izvrši. To se pravi z drugimi besedami: Vrednost dela je tista množina dela, ki ga je treba, da se delo opravi. Vzemimo si na primer tvorniŠk ) izdelovanje srajc in se vprašajmo: Katero delo je potrebno, da se izvrši itdelek srajce? Odgovoi je lahak. Da more delavec izdelovati v tvornici srajce, mora se najpreje tega dela naučiti, kra.i tega mora tudi skrbeti za svoj« telesno moč in zdravje, da lalik« dela, kajti ako zboli, izgubi smož KAM DRÛ SOCIALIZEM? nosi za delo. Za telesno moč ii mefctjîk hç d» koristi in s oa y«im «ki skiiT>nc|in sam svoj škodlijvce. In odgo-kupnesf dela zanj. Cim'voren je za delavsko gorjé. - m i--m - jem naravnbst na korist ; to se je pokazalo sicer že pred leti ni An gleškem, v Belgiji, ua Fianco- zdravje pa potrebuje delavec živ Ijenskih potrebščin, predvsem pi brane. Te življenske potrebščin* dajo delavcu moč za delo, zmožnost za delo. Ako delavec v tvor niči za srajce vsak dan použij» potrebno .množino hrane, tedaj dobi zmožnost, da izdeluje srajce Zmožnost za delo seveda pa ni delo samo; lahko, da delave kljub svoji moči in zmožnosti za delo ne dobi dela. Življenske po trebščine, ki jih delavec rabi, n-izražajo torej že 'vrednost dela' ampak samo vrcdmV delovn* moči. Tako smo prišli do pravr gft izraza. Plača za delo je cena delovm ; Pot, ki jo korači moderno mezdno delavstvo iz svoje nekdanjo sebičnosti in brezpomembnosti do vse oblasti v človeški družbi, iii gladka in ni ravna. Naše trajne zmage spremljajo trenotni neuspehi in porazi. Naši vsakdanji boji nas pogosto postavljajo pred vprašanja, ki se neposredno ne dotikajo naše osamosvojitve. Ampak ti mimogredoči neuspehi, ki so v premeri z veličastnimi znia-gami le neznatni, nas ne smejo oplašiti, postranska vprašanja ne smejo skaliti našega pogleda in niti za trenotek ne smenio odmakniti oči od našega socialističnega cilja, ki nas napaja z neusah-ljivim pogumom in ki nas ravm v dnevnih bojih in vprašanjih. Socialistična misel je jasna in preprosta. Spoznavamo, da kolje sedanja oblika lastnine vso človeško družbo na dvoje in da mo ra proletarski razred kapitalistič nemu razredu plačevati težak da vek za svoje Življenje.. Od zemlje nas loči privatna lastnina, strojev nimamo, rudniki in tovarne niso naše; in če hočemo delati, d» žiyimo, moramo svojo delovno si lo p/odati onim, ki jim privatiu lastnina podeljuje oblast nad pr< izvajalnimi sredstvi, In posestni ki čutijo svojo oblast in jo dajej. čufiti nam; ml sadov našega de la na polju in v rudnikih, ne plavžih in v tovarnah si jeniljcjf eto za letom bogat del. Renta H najemnina, obresti državnih dol gov in dividende delnic, procenti so, ki ga uživajo drugi! apitalistična lastnina je mogočni mehanizem sedanje družbe, ki nam jemlje sad našega dela iz-pred ust in odvzema osnov-110 sestavino človeške osebnosti delo. Krutemu zakonu kapitalistične lastnine ne moremo ubežati. Komaj se vrnemo iz zatohl« tovarne, iz mračnega rudnikr, kjer smo pustili del svojih moči k.os svojega zdravja in življenja pri ustvarjanju dividende in rente, v svoje puste domove, že pre-ži na nas novo obdavčenje: stanarina, ln kar smo oteli pogoltnim rokam lastnine, nam plenijo davki v najrazličnejših oblikah, ne za kulturne in splošne svrhe. t In če se poda delavec z okleščeno mezdo v branjarijo, mora potolažiti celo rajdo prekupčevalcev, in če gre v veliko trgovino, mora položiti tribut trgovske-mu kapitalu. V srednjem veku j* bila vsaka cesta stokrat pregraje-na z mitnicami, pot delavca je še dandanes zastražena z nepregledno vrsto cestninarjev in za vsak korak, za vsak gihijaj svojega življenja mora določiti kapitalističnemu razredu visoko odkupnino. Ampak ne le, da je delavsko življenje obloženo s hudimi privatnimi in raznimi javnimi davki, — tudi svobode ni deležen trdili. Če bi bilo v resnici delo svobodno, bi morali delavci biti deležni uprave delavnic,, kakor so po volilni pravici poklicani, da soodločujejo v državi. Danes pa so kakor/ sužnji in nimajo besede o organizaciji dela; dninarji kapitalističnega sistema so in kapital, iz njih dela ustvar-jei uiu njih vpliv odvzet, določa o usodr^iela. Ampak razdružitev delavske o-sebnosti ni še ves učinek privatne lastine. Kapitalistični razred je enoten le napram delavstvu. Med seboj pa je raztrgan z najraz-uzdanejšo konkurenco. Nesposoben je, da bi se organiziral in da bi uredil produkcijo po dejanskih potrebah; gospodarska anarhija, ki izbruhne od časa do časa v strahovitih krizah ,tepe neusmi» Ijeno po delavskih ramah, kaznujoč jih »lepo za produkcijo, o kateri nimajo besede, da so kaznovani, ne da bi bili vprašani, lil če bi se kapitalizem organiziral, če bi s svetovnimi trusti reguliral produkcijo, bi zlorabljal svojo moč za oderuške cene: delavstvo bi ubežalo strahotam gospodarskih kriz i n padlo v kremp lje vampirskih monopolov. Vsa krivica in vsa beda izvira odtod, da# ima en razred oblast nad proizvajalnimi sredstvi in da diktira svoje zakone drugemu razredu, vsej družbi. Ta jarem je treba zlomili. Treba je le ' odstraniti razredno nasprotje; proizvajalna sredstva je treba iztrgati kapitalističnemu razredu in jih podeliti organizirani družbi. Skratka: kapitalistično lastnino je treba razrušiti in jo nadomestiti z družabno lastnino. T> pa je zadnji cilj socializma, kateremu je podrejati vse naše boje! -1— ŽELEZNA KRONA. Po starih poročilih oziroma bajkah je dobila leta 591. kraljica Theodolinda kos žeblja iz Jeruzalema, s katerim je bil baje Kristus pribit na križ. Iz te^a žeblja si j? dala narediti tanek obrobek za ta-kozvano žeiezno krono, ter ga o-krasila z dragocenimi kameni. Pozneje je dobil to krono cesar Karol Veliki ter se je dal z njo v Rimu kronati. (>* več stoletij si je pa znani francoski cesar Napoleon posadil to krono v Milanu na Klavo rekoč: "Bog mi jo je dal, gorje mu, ki se je dotakne!" Ko «e je na Dunaju sklenil leta 1866. mir med Italijo in Avstrijo, je prišla ta železna krona v posest generala Minabreta, ki jo je podaril kasneje italijanskemu kra lju Viktor Kmaniielu. Napoleon ni imel sreče z njo. Iz Washingtona poročajo: Gdč. Pavlina Ooldmarkova bo vodila biro za vposljenje žen v železniški službi. Posebno ne bo bavila z vpn-iljenjem žen kot železniške telc-Trafiatke, agentke, čuvajke in tu-1f kol prožne delavke. Železniška uprava je znižala voznino za prevažanje žita po jt*-«enh iz mest ob inichiganskem je-'eru in Buffalo do mest ob Atlan-iku. Znižanje znaša dva centa pri »to funtih in je veljavno od 1. sep-embra do 10. oklobia. Voznino so nižali, da hitreje razvozijo žito. at". •• • Vojni cilji medzavezniških delavcev in socialistov. (0*1 je.) Gospodarski odnosa ji. IV, — Medzavezniška konferenca je proti vsem po imperialistih in kapitalistih pripravljajo namero za gospodarski hoj, ne samo v eni, ♦ uu»iwk v mnogih deželah, ko bo sklenjen mir, bodisi proti enemu ali drugemu tujemu narodu ali proti vsem tujim narodom, ker bi tak gospodarski boj ali bojkot, če bi bil začet v eni ali drugi deže li, povzročil reprize, katerih bi se morila prizadeti narod moral poslužiti v samoobrambi. Glavne prevodne vodne črte imajo biti odprte brez ovir ladjam vseh narodov pod varstvom Lige na redov Konferenca priznava, da vsi poizkusi gospodarskega nasilja, bodisi vsled varnostnih tarifov ali kapitalističnih trustov ali monopolov, neizogibno škodujejo delavskemu razredu številnih dežel in o v prilog kapitalističnemu profitu; delavstvo vidi v zvezi med utilitarističnimi itnperialisti in fiskalnimi protekeionisti (zagovorniki visoke colni-ne) v vsaki deželi, ne le resno nevarnost za blagostanje ljudskih množic, ampak tudi skrajno ogrožanji' miru. Po drugi strani se narodom ne more odrekati pravica do samoobrambe gospodarskih interesov v očigled svetovnega primanjkljaja jeori navedenega materiala in konsorviranja za-i dostnih življenskih potrebščin za prehrani^ev svojega ljudstva. Konferenca vsled tega spodbuja delavske in socialistične organizacije v vseh deželah, naj polagajo važnost na to, da vstrajajo vlade napram trgovskim podjetjem na stališču kontrole potrebščin za domačo vporabo na podlagi odprte mejo in brez sovražnih diskriminacij zoper tuje dežele. ..ko naglasa vainost it* samo jm kUMidn nje, ampak največji mogoči razvoj potom vladne aktivnosti bogastev vsake dežele v korist ne le . »ojega ljudstva, temve^ vsega sveta, kakor tudi potrebo mednarodnega sporazuma za izvedbo po-stnvodajc glede tvonvŠkih razmer v vseh deželah, maksimalni esempmi delavnik, odpravo "bez-nie" in nesanitarnih strok, potrebna varstva delavcev proti izkoriščanju in potlačevanju, kakor na prepoved nočnega dela za žene in otroke. Problemi miru. V. — Da je mogoče ohraniti svet za demokra-r eijo, se zahteva mnogo več kakor samo c d hranitev militamtične ali gospodarske vojne. Mnenje, naj se mirovna pogodba peča samo s prenehanjem hoja oboroženih ail, vštevši potrebne krajevne preuredbe, bi pomenilo tamo pripomoček za kapitalistične interese. Mcdzavezniška konferenca naglasa. da je v očigled mogočega svetovno obsežnega pomanjkanja izvoznih življenskih potrebščin in trgovske plovbe po vojni nujno, z namenom. da se prepreči največje trpljenje in mor- da celo lakota v eni ali drugi državi, da se p«-skrbi za sistematične priprave v uteduarodnem ob segu za postaje in prevozna sredstva takih preostalih potrebščin v razne dežele, v proporeiji — ne z ozirom na njih nakupno možnost, ampak z odrom na njih razne in nujne potrebe; dalje mora vlada vsake dežele imeti nad vsemi nujnimi potrebščinami za nekaj časa kontrolo, tako da za-sigura ljudstvu njih dobavo, nc na tekmujoči razprodaji v glavnem bogatejšim slojem ^proporcionalno z njih denarno možnost je, ampak sistematično, da uzadosti potrebam vsega občinstva z devizo: "nobenemu potice, dokler nimajo vsi kruha," In še več, neizogibno je, da bo vsled miru in prenehanja ene industrije v vseh deželah nastopila brezposelnost miljonOv, ki izdelujejo sedaj m uničijo in demobilizaciju miljouov vojakov — V očigled pomanjkanja indust rijeluiega kapitala, pomanjkanja surovin in nesigurnosti trgovskega podjetja — ako se ne pod v zame takojšna in e-nergična akcija potom vlad, dovedlo velik del mezdnega delavskega ljudstva v vse vrste l*edo, « ki je v zvezi z brezposelnostjo. V očigled dejastva^ da je obsežna brezposelnost v raznih deželah, kakor pomanjkanje škodljivo ne le deželi sami, ani-pak obuboža nje ostalega sveta, konferenca smatra za dolžnost vseh vlad, da pod vzamejo takojšno akcijo ne le da zmanjša brezposelnost, aln-pak da alftulno, v kolikor je to praktično, preprečijo nje pojav. Vsled tega konferenca nagla-ša in prigovarja delavskim strankam vseh dežel njnosti zahtev «k1 strani vlad, da pripravijo načrte, potom katerih se imajo izvršiti vsa številna javna dela (kakor cest, njih poprav, železnic, vodnih kanalov, gradbo šol in javnih poslopij, pre-skrbno prebivališče aa delavski razred in reklam in pogozdovanja zemlje), ki bo v bližnji bodoč nonti potrebno, ne kot sredstvo za ublažitev in zmanjšanje brezposelnosti, ampak z ozirom na to, da se podvzamejo dela v takem obsegu v vsakem kraju skupaj s kapitalističnimi podjetji, ld so morda v teku, da se vzdrži iz leta v leto in skozi vsako leto, enakomerna zahteva delavne moči, in se tako izogne vsakem brezdelju. Znano je, da je na ta način mogoče vsaki vladi izogniti se, ako želi, pojavu obsežne, ne-dogledne in neprostovoljne brezposelnosti, kateio ako se pusti sedaj nje pojav v katerikoli deželi, je smatrati toliko za posledico vladne zanemarjenosti,-kakor glede kužnih bolezni. VI. — Obnovljen je razdejanih krajev in poprava krivic. Medzaveznjškn konferenca smatra, da je imperativna dolžnost vseh dežel takoj po objavi n»i- ru obnovljeiije, v kolikor je to mogoče, domov, kmetij, tovarn, javnih poslopij iu sredstev'za zveze, kjerkoli so bile vničene vsled vojne; da ob-no v I jen je za javna poslopja ne sme hiti omejeno na odškodnino, kapitalistična podjetja in materija!, o katerem se ve, da je bi) vuičeu, ampak da se raztegne na namestitev mezdnih delavcev in kmečkih slojev samih v domovih in vposleuosti; da se to izvede sigurno, pppolno in nepristransko na načelu asesmenta iu razdelitve odškodnine tako daleč, v kolikor bo določena cena potoni kateregakoli mednarodnega fonda, pod direktivo mednarodne komisije. Konferenca se ne bo zadovoljila, dokler se ne izvede popolna in neovirana pravna preiskava v obtožbah, predloženih z vseh strani, ki jih tozadevne vlade nalagajo in so tozadevni uradniki izvršili dejanja brutalnosti, potlaeevanja, nasilja i ntatvine proti posameznim žrtvam, za katere v navadnem vojevanju ni mogoče najti opra-vičbe. Posebno palnjo polaga konferenca na izgubo življenja in imetkn trgovskih* pomorščakov in drugih ne prizadetih v vojni, (vštevši otroke in žene)" kot posledica toga nečloveškega in brezobzirnega ravnanja. Kot del pogoja miru naj bi bil, da se ur.tanovi razsodišče za zahteve in obtožbe«, ki naj preišče vse take trditve, ki bi prišle predenj, do vedo obtoženca ali vlado, da odgovarja na obtožbo, proglasi sodbo in izreče odškodnino, ki ki jo plača oUsojcni posameznik ali vlada osebam, ki so trpeli vsled storjene krivice bodisi da to store sami ali tisti, ki so od prizadetih odvisni. Razne vlade morajo biti odgovorne denarno ali drugače za predložitev zadev tozadevne narodnosti takemu razsodišču zahtev iu obtožb, kakor tudi za izplačilo določene odškodnine . VII. — Mednarodna konferenca. Mcdzavezniška konferenca je mnenja, da bi iiied.icrodna konferenca delavskih in sosialisfič-ItfT organizaeij, obdržana pod pravimi razmera rni, v tem času ponlužifo švetovni demokraciji s svojo pomočjo za odstranjenje nesporazumov in ovir, ki so na potu svetovnemu miru. čakajoči na ponovno normalno delovanje I mtdnarodncgn socialističnega biroa, smatramo organiziranje mednarodne konference, obdftavajv>-čo v dobi sovražnosti, potoni odbora, kateregr neprjst ranoat je »»dvomljiva, potrebnim. Konft-coea naj bi se vršila v nevtralni deželi iu pod takimi razmerami, ki bi vzbujale zaupanje; kon-ferenca naj bi bila polno zastopana potom vse1, delavskih in socialističnih gibanjih vseh bojujoči!; de «-I, aprejemii razmere, i >< -«i kat erim^oe ftonf< renče sklicuje. T i l Kot potrebni pogoj za mednarodno konferenco, konferenca misli, naj se organizatorji konference zadovoljijo s tem, da vse organizacije, ki se je vdeleže in bodo zastopane, pri rede jasne for.' me potom javnih izjav, ki naj vsebujejo mirov* ne pogoje v soglasju načela Ne aneksij ali kaz-nilnih odškodnin, kakor tudi pravico, da narod* sami odločujejo o sebi," in da delajo z vsemi močmi, da dobe oil vlad potrebne garancije za invedbo teh načel odkrito in nerezervirano o vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo na mirovni konferenci. V očigled važnih razlik med medzavezniškimi narodi in centralnimi silami, je komisija mnenja, da je zelo priporočljivo, naj bo konferenca sredstvo, da poskrbi za priliko delegatom tozadevnih dežel sedaj v vojni, da dajo popolno in odkrito izjavo z ozirom na njih sedanje stališče in bodočih namer in poskušajo (Hitom medsebojnega sporazuma pripraviti program za akcijo skorajšnega in demokratičnega miru. Konferenca je mnenja, da je delavski razred, ki jo v času vojne toliko žrtvoval, opravičen sodelovati pri zasiguranju svetovno demokratič- . nega miru in da M. Albert Thomas, (Francija) M. Krnil Vandervelde, (Belgija) in Arthur Henderson, (Velika Britanija) bi bili imenovani komisiji, ki naj dobe od vlad obljubo, da bo vsaj po en zastopnik l)ela in Socializma vključen v uradna zastopstva katerekoli vladne konference, in da se organizira delavsko in socialistično za^ stopstvo, ki naj prisustvuje konkurenčno z uradno konferenco; dalje, da se ne dopusti več kot štiri zastopnike k taki konferenci. Konferenca obžaluje odsotnost zastopnikov a-meriškega Dela in Socializma na medzavozniški konferenci in naglaša važnost dobave njih sogla-šanja sprejetih sklepov. S temi cilji pred očmi konferenca soglaša, da se pošlje takoj delegacija, sest o ječa iz ene»?« člana iz Francije, Belgije, Italije in Anglije, skupaj s Camille lluysmanom (tajnikom mednarodnega socialističnega biroa) v Zed. države z namenom, «la se posvetuje z zastopniki ameriške demokracije o vsej vojni situaciji. onfcreuca zaključuje, da pošlje ta memoran-dum.. v katerem so naznaeeni pogoji miru v m»-glasju socialističnih načel in mednarodne pravičnosti vsem socialistom centralnih držav in narodom, ki so z njimi v zvezi. Konferenca je prepričana, da bodo pogoji sami govorili doVolj za od-*ev misli vsakega socialista in pričakuje odgovor socialistov oentralnih držav .v nadi, da pristopijo brez odlašanje k skupnemu poizkusu In-ternaeionale, ki je postala sedaj bolj kakor kdaj , poprej, najboljše sredstvo demokraeije in miru. (Dalje prihodnjič.) Nujno vprašanje za slovensko sekcijo. gr m K,','. ■B« Češka, srbska in slovenska sekcija Socialistične stranke so skupno predložile zadnji koufc-»enei oziroma eksekutivi stranke spomenico, ki bila objavljena v našem listu. Vsakdo mora priznati, da je bila pisana v mirnem tonu, brez stra rti in brez izzivanja. Organizacije, ki so jo predložile, so po vsej pravici smele pričakovati, da jo bj konferenca uvaževala. Seveda ni mogel z ozirom na sestavo konference nihče vedeti., kakšno bo na-nosled stališče, na katero se ~*«tavi. Ali omenjene organizacije so smatrale za svojo dolžnost, da store, kar je v njih moči, za resnične ^otrehe ::gcia-lizma v' sdanji dobi, in zato je bilo opravičeno njih upanje, da vzame stranka njih spomenico v poštev. Toda zgodilo se ^e drua^oe. Konferenca je ravnala z memorandumom kakor s kosom praznega papirja. Niti toliko se ni ozirala nanj, da bi bila izrekla negativno mnenje o njem, kaj še. da hi bila obvestila prizadete organizacijo o usodi, ki jo je namerila njihovi spomenici. To bi se naposled pretrpelo, če bi bili zaključki konference taki, da bi se vjemali z nazori, izraženimi v spomenici. Ali prav o tem ni nobene«*;» govora in z ozirom na vojno nima stranka kratko-malo nobenega določenega stališča. 'Zaman pre-- hira človek platformo, ki jo je izdelala za jesois-ske volitve, da bi tam našel, kakšno je oficielnr» mnenje stranke o voini. Kar se govori tam o vojnih ciljih medzavezniških socialistov, je tako nejasno, da je človek'še bolj v temi, kakor" pred Konferenco. In edini logični sklep, ki ga moro člevek napraviti na podlagi te platforme, je ta. da je stranki vojna llekuba in da si vsakdo o njej Inhko napravi taka mnenje, kakršno hoče sani. To je pa nemogoča situacija. Sedanja vojn . ni kaj takega kakor vera, ki jo smatra stranta lahko za privatno zadevo posameznika. I zine : vseh aktualnih vprašanj sedanjosti je vojna naj važnejša in za politično stranko je absurdno, če nima z ozirom na to veliko politično vprašanje določenega stališča. Absurdno je, če more v imeni? stranke v enem okraju kandidirati človek, ki je pripravljen podpirati Ameriko v vojni z vsem' močmi, v drugem okraju pa mož, ki napoveduje, da bo zahteval odpoklic ameriške armade iz Francije, ako bo izvoljen. In vendar je vpričo, volit veno platforme Iu* <»i to mogoče. Navidezno je to toleranca. Ali v resnici je nejasnost iu neodločnost. Za silo bi bil tak in d!» terentizam razumljiv, če se ne bi vojna dotikal ' interesov socializma. Ali taka misel bi )>?la vrhu Wf nezmisla, ker se sploh ne more zgediti nič v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju človeštva, kar se ne bi na kakršenkoli način d > teknilo vHalizmn in njegovih ?nteresov *la«tl >■ pa ne more trditi kaj takega o vojni, ki omajavr vse temelje dosedanjega sveta in znaša materija' *a zgradbo novega sveta skupaj. Oe more biti komu ležeče na tem, kakšen bo ret po vojni, mora biti gotovo socialistom, gledajo najdaljc v bodočnost in katerih program sega najbolj do korenin človeške družbe, ležete na tem, da dobi socalizem v tej dogledni bodočnosti čim boljšo podlago in čim ugodnejše pogoje za svoj razvoj. In kjer je vprašanje, ali se o-hrani na svetu sila avtokraeije, ali pa se privede iiemokraeija čim bolj do moči, tam ne more bit! izbere za socialista. Ako pa hoče ,da zmaga demokracija, tedaj je dolžan pomagati do take zrnate. (V ne stori tega, ovira s svojo pasivnostjo demokracijo in dosledno podpira avtokracijo, četudi ni njegova volja taka. Slovenski socialisti so že davno prišli do te- ga spoznanja in trudili so se, kolikor so le mogli, da bi odpravili usodepolne zmote i/, ameriške socialistične stranke. Kajti upali so, da bodo argumenti zalegli, zlasti ker je bilo jasno, da mora ves razvoj aktualne vojne in politične zgodovino Člmdalje bolj potrjevati naše nazore. V resnici jih je potrjeval in ni si mogoče misliti boljšega, močnejšega dokaza, kakor ga je podala nesrečna Rusija. odkar so boljševiki začeli eksperimentirati z i usko-nemškini fraterniziranjein na fronti, z odrekanjem boja in z brest-litovskim mirom. Od takih tragičnih dokazov, ki so bili zaslepljeni s ta-ko.ivaninn idejami. Iz Stookholnia poročajo: Neki Estonec, ki je s težavo prišel z Estonskega v Rusiji, pravi, da smatrajo Nam o i vse Estonce za jetnike. Nemci so takoj po okupaciji pričeli s silo jemati živež, les. bombaž iu pobrali so tudi zvonce iz železniških postaj. Kmetom so pobrali vse mleko, iz katerega so naredili sir in ga poslali v Nemčijo. Popisali so \se krave in vsak kmet mora dati predpisano mero mleka od vsake krave. Ravno tako plenijo jaj-ca. Ker so pa sprva dobili skoraj same klopotce, mora zdaj kmet zapisati svoje ime na jajce, in če jo klopoteo, zadene kmeta kazen. Estonec je dalje izpovedal, da so Nemci ustanovili pisarne za rekriite po vsej Estonski, toda nihče se ne oglasi. Nato so Nemci poskusili dobiti delavce za Nemčijo in nabili so velike plakate v nemškem, leti skem in estonskem jeziku z obljubami, da čaka delavce v Nemčiji velika plača in dobra hrana. Dobili so par mož, ki so pa pobegnili predno so prišli do nemške meje. Disciplina v nemški armadi jo izginila. En sam slučaj: 18. vojakov je ukradlo čoln, v katerem so hoteli pobegniti čez jezero Peipus v Rusijo. V mnogih slučajih nočejo vojaki streljati na dezerterje in ječe v Revalu, v katerih so bili jfej stlačeni ruski bolševiki, so zdaj polne nemških vojaških upornikov in dezerterje v. zdaj nahajajo, čez škandinavske države in zajamčeno jim mora biti tudi, da se nihče ne dotakne nj hove prtljage. Čim prejmemo obvestilo ml Lit-vinova. da je odšel na pot, izročimo angleškega fre^eraln^ga konzula R. 11. Lockhartn in njegovo ostalo tovariše varstvu nizozemskih diplomatov." Kakor javljajo iz Ourilia, je general Luden-dorff degradiral okrog 150 generalov in polkovnikov odkar so se pričeli nemški porazi na zapad ni fronti. Po vesteh iz Berlina je boljševiški komisar zunanjih zadev (Hčerin podal izjavo, v kateri navaja pogoje za oprostitev angleških konzulov in ostalih državljanov, ki so pridržani v Rusiji. čerinova izjava se g1a«i: "Vlada sovjetske republike je bila prisiljena izolirati gotove zastopnike Velike Britanije in Francije v Rusiji, ki so delovali proti «ovjotn. Sovjetska vlada je pri volji dovoliti, da ti zastopniki odidejo brez vsakih na-daljnih ovir iz Rusije, ako neutralne države poln. že poroštvo, da ho imel Litvinov, naš zastopnik v Londonu in vsi ostali ruski državljani prosto poi iz Anglije in Francije. To garancijo morajo dati Švedska, Norveška in Nizozemska. Naši državljani morajo imeti neovirano pot iz krajev, kjer se Iz Moskve poročajo, da je bela garda, sestojema večinoma iz mužikov, okupirala Volgodo. IVoljševiške čete so zažgale mesto predno so so umaknile. Nevtralni poslaniki v Moskvi so naslovili protest na komisarja zunanjih zadev (Hčerina proti splošnemu usmrčevanju socialnih revolucionarjev, častnikov in drugih nasprotnikov boljševiške vlade. Poslaniki so zagrozili, da bodo nevtralne države odrekle vsako pribežališče bolj-ševikoni v slučaju progonov, ako ne prenehajo eksekutive. — V Moskvi je bilo ustreljenih zadnje čase na tisoče članov socialno revolucionarne stranke in častnikov, prejšnje ruske armade. Tro-ckij je baje brzojavil generalu Aleksiju, poveljniku proti boljševiških čet, da bo ustreljen po en častnik za vsakega boljševika, ki ga ubijejo Ce ho lovaki ali prot¡revolucionarji; na to je odgovoril Alcksijev, da ne bo miroval, dokler ne be iztrebljen zadnji Žid iz Rusije, ako bodo častni ki postreljeni. Pozneje je boljševiška vlada izpustila več tisoč častnikov, toda mnogo je pogrešanih in sumi se, da so bili usmrčeni. Rablji, ki streljajo častnike in druire politične jetnike, so na delu vsako noč v Moskvi. Okrog 10,(KX> častnikov je bilo aretiranih. Iz Kodanja poročajo: V juž. Rusiji so krvavi boji mod Nemci in kmeti na dnevnem redu. V mn-hilevski guherniji so nemške čete odbile H(MM. kmetov, ki so bili oboroženi s strojnimi puškami. V bitki med Nemci in ukrajinskimi kmeti pri Zventgorodki v kijevski guberilij! je obležalo veliko število mrtvili*in ranjenih. V Brusilovki so kmetje pobili nemško gamizijo. Obenem poročajo o velikih protižidovskih izgredih na raznih l;rnj;h Rusije. i Varuh za tujezemski imetek A. Mitchell Pal-mer je prevzel enajst ladij American Transatlan-tie kompanije, ki so plule pod ameriško zastavo, kajti lastujejo jih Nemci. Zc v dobi, ko je bila sklicana st. louiška konvencija stranke, se je slovenska sekcija trudila, da bi bila4pripomogla realnim nazorom do veljavo. Predložila jo konvenciji svojo izjavo; toda večina konvencije je sklenila znano resolucijo, ki jo bila polna radikalnih besed, toda nezmiselna od konca do kraja, če jo jo človek analiziral. Ko je prišla ta resolucija na spločno glasovanje. je naš list priporočal slovenskim sodrugom, naj jo odklonijo in naj glasujejo za izjavo manjšine, ki se je bila zbirala okro<* sodni g n Spargota. In ros so slovenski sodrugi tako glasovali. Večin-dca Izjava je pa tudi na splošnem glasovanju dosegla večino. Dasi so že takrat začeli resni sodrugi kakor John Spargo, Charles Russell. Vpton Sinclair, Slobodin i. t. d. izstopati, so Slovenci vendar vztrajali v stranki v nadi, da bo imelo njih delo v okvirjirstranke več uspeha in vpliva, kakor izven nje. Nadaljevali so umski boj .Naš list je utemeljeval in utemeljeval potrebo taktične reforme. Klub štev. 1. je podal stranki resolucijo s pozivom, naj izpremeni svoje stališče z ozirom na vojno. Naposled smo sporazumno s Srbi in Cehi predložili znano snomenico. Danes pa vidimo, da je bilo v tem oziru za man vse našo delo in da so bili zaman vsi kruti nauki lekoče zgodovine. Kakor da stranka res no vidi strašne nevarnosti, ki grozi socializmu po vsem svetu, če bi zmagale centralne sile, Kakoi da bi bilo res vse eno, če si voli ljudstvo v Ameriki samo svoje uradnike ali pa mu jih nastavlja kajzer. Zdi so, da je večina stranke popolnoma slepn za jedro znanstvenega sooializma in se vrnila popolnoma v pred marksistično dobo utopizma, pa gradi gradove v oblakih, misleča da splavaj«» dane\ali jutri na zemljo in se socializem lepo milno naseli vanje. In za politično delo smatra le udeležbo pri volitvah, pa prezira, da se more le tedaj uveljaviti kot politična stranka, le tedaj vplivati na politično življenje, le tedaj utrjevati . vnja tla, le tedaj pridobivati postojanke na potj, i;i jo jo treba prehoditi do sooialističnega cilja, če posveča svojo pozornost vsem političnim do god ko m in aktivno sodeluje v vsem političnem življenju, v katerem je vojna sedaj najpoglavi'-nejši problem, ker je od njenega rezultata odvisnih sto in nekaj velikih in važnih problemov. S svojim fanatičnim utopizmom je stranka ros namesto pospeševalke socializma postala nje gova ovira. (*V naj pride socializem v Zedinjcnil. državah kdaj do veljave, bo morala to nalogo izvršiti d»uge sila, zakaj sedanja Ameriška soeia listična stranka, le še po imenu socialistična, > izgubila sposobnost za ta Njena pot je postal« pot S. L. ^ # PriAel je pa čas, da«^njo slovenski socialisti izvajati posledice iz teh dejstev. V okvirji stranke niso mogli doseči uspeha. To dejstvo kaže, kaj bo trelui storiti. In čimprej se zgodi, kar se mora zgoditi, tem bolje bo. _ ——-Si Hrvatska sekcija naznanja. Izstop iz J. S. Z. Sodrug Žikie, upravnik "Znanja" javlja tajništvu J. S. Z. sleeleče: Chieago, 111., 9. septembra, lDl>v Druže Petriču: — Kan tajniku J. S. S. javljam ti /.akljimak konference hrvatske sekMjc odriane I. i 2. septembra 1918, u Milwauke,.Wis. Delegati, njih 32, jednoglasno zaključiš«-. da hrv. sekcija istupi iz Jogsl. Soe. Savcza sa sva jim organizacijama od 1 septembra 1918. Razlog jest ta j, št o neče da budu članovi Savcza, koji hc po-dijelio u nacionalne sekcije. Prema tome, elruže, št o je brv. sekcija ima la zadobiti do djelidlie, izvoli ispostaviti ček na Ju-gosl. Rad. Knjižaru, takvo je riješenje donijela sponi, konferenca. Isto tako valja podmiriti koliko spada hrv. sekciji od dana eljclidbe, pa do istu-pa, t. j. ml 1. juta do 31. angusta 1918. Nadalje pošalji meni kao privremenom tajniku Jugcsl. Medjunar. Srn«. Saveza, sve one bankiee, koje se priključile hrv. sekciji, te i oel ouih, koje če ti same pisati, koje su bile kao neutralnc. Po ovome, dakle, ja otpadam iz odbora za pravila J. S. S. Toliko do znanja radi. Drug. pozdrav, H. Žikie, privremeni tajnik J. M. S. S. 2741 W. 22nd Street. > Komentar t Sodtugc, ki so zasledovali delo hrv. sekcije pod pritiskom fantastičnega urednika • bivše "ftaelničkr Straže," ne bo izstop hrv. sekcije iz •ingosi, socialistične zveze čisto nič iznenadil. T. Cvetkov in njegovi naivni privrženci so se trudili na vse načine in dovolj dolgo, da hi pometali iz Jugosl. socialist, zveze in iz socialistične stran ke ljudi, ki jim je več za socialistično delo, kakor pa ah same razbeljene rrrcvvluciouarnc fraze. In ker tega niso dosegli, jim ni preostalo drugo, kakor agitacija m hI člani svoje sekcije za izstop iz •I. S. Z. Med tem ko se jim prvi poizkus ni obnese l, se jim je drugi posrečil. Toda vsi hrvatski socialisti ne drve za frazami, ki jih izreka kakšen fantastičen prenapetnež. Mnogo hrvatskih socialistov je, ki bodo sčasoma spoznali in svojim sp-drugom dokazali, kako so bili zavedni na slikan-, pot, od tlela, ki je za jugoslovanske socialiste v tej vojni nujno, in brez katerega ostaja vse tisto delo, ki je v zvezi /. razrtdnini bojem tukaj ali kje drugje, površno, neopravljeno in torej neizogibno. Povedali jim bodo, da so se pod pritiskom takih prenapetnežev odrekli načelom, ki jih je sprejela ustanovna konferenca J. S. Z. leta 15)10;" načelom, da ima vsak narod pravico odločati o svoji usodi, in logično načelom, ki so jih sprejeli jugosl. socialisti na konferenci v' Bclgra-du in v Ljubljani, in na pedlagi vsega tega bodo t dokazali, tla je igral nekdo v njih sredini —• iz enih ali drugih vzrokov — Vlogo demagoštva in takrat bo prišlo,keaatije . . . Morda obračun! Kar jc bilo spočeto ob času, ko je prevzel u-redništvo pri "Radnički Straži" T. Cvetkov, t« je mržnja do stvari, ki se tičejo vpraiauja balkansko federativne republike (revolucionarna | zahteva jugoslovanskega proletariata vsepovsod) tendenca sektarjanstvg, ki gre čisto vsporedno z obredi v kakem Zion Cityju nima pa ničesar opraviti s socializmom, jc bilo razvito in porojeno sedaj v hrvatski sekciji. Ves material in vse si-ie za zarodek so prišle od tam. Mati tega poroda je torej hrv. sekcija. To je stvar sekcije. Toda sodrligi v hrvatski sekciji se zelo varajo, ako mislijo, da bo nji izstop škodil J. S. Z. Ravno narobe. Slovenski in srbski socialisti se je bodo sedaj, ko vedo, da je odstranjena zadnja ovira za stvarno delo, Še bolj oklepali. Kajti Jugosl. socialistična zveza pripada po vsej pravici tistim, ki ra-Izumejo njena načela, njeno potrebo in razvoj časa, ki o mogoč u je njeno važnost in nje pomen. Zgodovina socialistične aktivnosti po utemeljiteljih znastvenega socializma soglaša z nami. Samo en dokaz. l^eta 1850tega, je centralni odbor Zveze komunistov — tako so se takrat nazivali socialisti — na čelu ji Marx in Engels, izdala z ozirorn na pričakovano revolucijo, sledeči proglas: "Demokrat, je bodo delali direktno za federativno republiko, ali ako ne bodo uspeli, da dosežejo enotne in ne-razdružljive republike, bedo skušali oslabiti centralno vlado potom mogoče avtonomije in neodvi* n ost i občili in pokrajin. Z ozirom na ta načrt mora proletnrijat dolati ne samo za enotno in nem?., družijivo republiko ( v Nemčiji in v Avstriji) ampak za največjo in absolutno centraliza«iju moči v rokah državne republikanske obbtKti. Knthuellungen uc ber den Koimnunisteu Procfs.1 in Koelu, 1885, stran 81.) Kar je veljalo za delavce v eentraliiih d v.a-viih tedaj, velja še danes. Za balkanski proletnrijat pa ima ta vojna, kar se balkanske fedeialiv* ne republike tiče, posebno revolucionarni značaj. Dokler ne pade avtokracija centralnih držav, ki ouemogočujejo izvedbe, ki jih je imela svoje dni v načrtu Zveza komunistov in katere ima i . u>,, ^ . /jaiv^ uiu»w u^univ» um "" i - — - - bi njo Ueftfto Vporabili TUnM, vit «r^j*"" TiaSe delo." Ztferite se okrog našega društva nad vse skromna sredstva in ves svoj čas. Naše društvo je popolnoma izven vseh strank in se ne bo mešalo v delo in v razmere obstoječih struj in organizacij. Pri celem njegovem delu gn bo vodila edina misel: složen napor vseh za svobodo naše domovine. Za to si je društvo izbralo kot svoj naziv ime slavnega pokojnika Janeza Kreka, ki je v domačiji ustvaril slogo ine«l strankami in povej celi narod v boj za pravico in za skupne ideale. Hočemo seznaniti svet z našim položajem, a notranja ureditev naše skupne države je zadeva celega našega triplemenakega naroda. Mi nismo hoteli st«»piti preti vas praznih rok. Zato nas je nekaj Slovencev v Švici takoj začel«» z delom, «la pokažemo svojo dobro in odločno voljo. Iz svojih skromnih, mul vse skromnih sredstev smo položili.temelje «lelu. Začeli smo že izdajati biblioteko, katere prva številka ("Dve Jugoslaviji pangermaiiski načrt in demokratična in in omogočite mu, da razvije svoje delovanje do one stopinje, ki jo zahteva nadvse ogroženi položaj slovenskega plemena. Naše društvo pa ne bo samo razvijalo svoje akcije pri naših zaveznikih in pri nevtralcih, ampak bo šlo na roko tudi svojim članom Slovencem in Jugoslovanom, razkropljenim po celem svetu, oskrbljujoč jih s čtivom, z novicami iz domovine. Za posebno naloog si nosttivlja točno obveščanje našega časopisja o dogodkih v domovini z novicami, izvirnimi članki in dopisi. Tudi sicer bo društvo stalo na razpolago svojim članom v vsakem oziru v kolikor to ne bi prehajalo društvenega «lelokroga. Ali naglašamo še enkrat, da pri tem svojem «lelu ne bomo delali konkurence nobeni obstoječi organizaciji. Naš član je lahko član tudi vsakega drugega jugoslovan.skeag društva ali organizacije. Na «lelo, Slovenci, storimo svoje» dolžnost! Naši v domovini «lelajo na vse kripljc. Naši bratje Srbi in Hrvati živ;o razvijajo jugoslovansko akcijo v tujini. Ne bodimo mi zaeiuji pri «lelu v tujini, dočim so naši «loma prvi v boju za skupno jugoslovansko državo. Naše «Iruštvo je «Iruštvo «lela. Vsi, ki Imčojo j »odpre t i na ta ali oni način «lelo za |M»jacanje jugoslovanske ak««ije, naj se4 priglase naravnost za-«'asneuiu eelolnu v Ženevi. Naj se prijavijo oni, ki bi hoteli biti zaupniki za posamezne dežele in države. Vstopajte v članstvo brez razlike struj! Mesečna članarina je 10 frank«»v (švicarskih). Oddaljeni člani jo lahko pemljejo vsake tri mesece skupaj. Ustanovni člani izplavajo, 100 švicarskih frankov naenkrat ali pa v obrokih tekom jietili mesecev. Podporni člani poelpirajo društvo z vsoto, katero sami izlrero. Denarne, kakor tudi vse «Iruge pošiljat ve naj se naslove naravnost na dru-štveni oeibor u Ženevi. O vseh pošiljatvah se polaga javni račun v slovenskem časopisju vseh struj (v Ameriki) in potom pismenega izvestja. Natančna določila o vsem društvenem delovanju in poslovanju se nahajajo v priloženih društvenih pravilih in v p«>slovniku. Slovenci! Društvo "Janez Krek" je prepričano, «la bo naš širom sveta razkropljeni naroel razumel čistost in nesebičnost njegovih namenov in njcg«»vo odločno voljo, ela začeto «lelo izpelje tlei kraja. Zato tudi pričakuje, da ga slovenska in «Iniga jugoslovannka javnost ne zapusti, temveč mu priskoči obilno na pomen1. danimo se vsi kot en mož! Poten» se ne bo moglo reči, tla sn»«> sc-«leli prekrižanih rok tedaj, k«) se je cela naša «larskega. Pogoji pravnega značaja so: «>-nebna svoboda, zasebno lastništvo, svobodna po-goelba med delodajalcem in delojemalcem. Pogoj gospodarskega značaja je razvoj tehnike. V starem veku. ki traja v narodnogospodar-skem oziru od prvih počet kov omike pa do enajstega ali dvanajstega stoletja, vlada domače g«>-spodarstvo. To se pravi: Kar se je doma izdelalo, to se je tudi donia porabilo in použilei.. Blago se je izmenjavalo. Življenje je bilo patriarha-iično. Denar se je malo rabil. I^jma kapital r.i-so poznali, neznan je bil dobiček,, ki ga donaša kapital. Česar ni človek rabil zase, to se je shranilo kot zaklad, ki je ležal mrtev. Sužnji, so o-pravljali, kar danes delavec in obrtnik; poleg tega pa so tudi zvrševali kulturno delo. Bili so brez vseh osebnih in političnih pravic. (lospo«lar je delal z njimi, kar jc hotel, bili so njegova last, kakor je bila živina njegova las!. O kakšnem pravnem razmerju med njimi in gospoelarjem ni bilo govora. Tako gospodarstvo, kakršno se nam kaže v tej dobi, se imenuje tudi naturaluo gos-pmlarstvo. V srednjem veku. to je od dvanajslega šestnajstega stoletja, imamo čisto drugačen g«»-spodarski značaj. Na kmetih se še kaže na tu rajno gospodarstvo, toela središče gospodarstva je bilo v mestih pri obrtnikih, ki so se »avobodili suženjstva in dobili posebne pravice. V te* sred-njeveških mestih je elelo že raseleljeno: eden iz-tlel nje to, drugi ono. Nastajaj" posamezni stanovi V > /eai a tO razdelitvijo cela jc zamenja- vanje, kupovanje blaga, kar st> jc.godilo na trgih, ki igrajo v sreelnjem veku takt» veliko vlogo. Obrtniki so drug eitl drugega kupovali. Niso pa še elelali za zalogo, ampak vsak obrtnik je naredil toliko izdelkov, kolikor je mislil, tla mu jih bo mogoče prodati. Zainenjavanjc ali kupovanj*? se je vršilo naravnost iz roke v roko brez pre-kupcev, posredovalcev ; trgovine še ni bilo. Krc-«lita še niso poznali, pojem kapital še tudi se daj ni bil razvit, obresti sicer niso bile čisto neznane, vendar še ni bilo obrestovanje razširjeno. V tej dobi že kroži elenar, zato se imenuje to gospoelarNtvo elenarno ali pa tudi mestno. Vsa tedanja družba je bila razdeljena na stanove: plemiški, duhovniški, mestni in kmetsk« stan. V političnem pomenu jc ta družabna uretl-ba t. zv. fevdalizem. V gospe>elarskcm zmislu imamo zadružno ureelho, imenovano cehi, s samoupravnimi določbami, potrjenimi seveda «><1 višjih g«»sposk. Te eloloče (statuti) določujejo tlelavske razmere kakor mezdo, tlelavnik, število učencev, pomagačev, i želel kov ¡tel. Obrtnik n! .»mel svobodno izdelovati, kolikor in kar bi bil hotel ,da so imeli vsi enako dosti tlela, «la ni pro-ostajalo blaga. Med mojstri in pomagači ni bilo svobodne pogottbe. vse je bilo po statutih elolo-čeno. Pomagači so «lebdi večinoma le za naturali-ja, za hrano, obleko in stanovanje, vse so elobi-vali od g«»spodarja, s katerim so se čutili kot cha družina. Cehi pa so tmli skrbeli, «la so pomagači po nekaj letih oostali sa mostnini mojstri, pttem ko *o napravili mojstrski izdelek, tako imenovani " Meistcrstueek." Cehi so uspevali, na Angleškem je n. pr. država snma z zakoni skrbela za to zadružno življenje. 7. novim vekom začenja nopoln obrnt. Odkrila se« ic Amerika, eulprln pot v V zlimi no Tntliio. Doslej mc jc prckoino^ka trgovino o ^redotočevala »davno v «oren ie'tsinkih republikah. kakor v Benetkah, Oeuovi, kjer so se» tmli začele institucije, ki so se še ohranile elanelaue.t n. jir. banke, borze. Po oelkritju Amerike 149:! leta pa so postale središče prekoniorske trgovine» dežele ob Atlantskem morju. Prvenstvo je. inie-ia Apanija, poteni Portugalsko in Francija. Po pretpatlu Apanije v sceleninajstcni stoletju sta nastopili njeno deelščino Anglija in llolandija. Začenja se kolouijalna politika. Države gledajo, kako bi jim naselbine ali kolonije donašo-le več dobička. Pod pretvezo omike si razširjajo ozemlje. Nastajajo družbe ali kompanije s tem namenom, da prielobivajo svojim državam posestva v «Irugili delih sveta. Te družbe so podobne seda fjim družbam in olielarjene z velikimi pravicami, tla imajo kar vso vlaelo v prekomorskih deželah. Take družbe so se ustanovile n. pr. na Francoskem, Angleškem. Naselbine so bile zelo bogate tira gib rud, zlasti v Južni Ameriki. V zvezi s to okolnostjo se je pojavil prvi naroelnogospeielaraki sistem, nierkantilizem. Cvažalo se je kolikor mogoče mnogo zlata in srebra, da se pomnoži narodno imetje. Izvoz pri«lelkov so podpirali, ker se s tem steka elenar v deželo, nasprotno pa je bil uvoz pridelkov prepovedan, ker odhaja ta elenar drugam. Na ta način so poelpirali «loiuačo obrt-nost. Na Angleškem in Irskem se je razvila zlasti tekstilna obrtnost, Ore»eljc se je pobolišal«», nastopili ser stroji, zaeVlo se je «lelati z motorji. S stroji si pomagamo, kjer človeška roka ne aadoŠču ali ni «iovolj okretna za izdelovanje finejših izdelkov ali ne more delati nepretrgoma in zel«» hitro. Motorji pa se rabijo za koncentraciji» strojev. Nastaja tehničua delitev tlela, to se pravi: vsak stroj tlela svoj določen kos, ne tla bi tn *tri»j naredil ves i/.elelek sam. Nastopaj*» veliki podjetniki; ti imajo v svoji službi razne obrtnike, ki se» potrebni, da nareel« izdelek. Ta obrtnost y velikem votli k p«»jmu kapitala. K a.' je prebitka ali dobička, to ne leži mrtvej, ampak >e rabi kot kapital nadaljno produkcijo. INmV jetnik sani ne dela nič, ampak le votli, nadzoruje «lelo ter skrbi za prodajo. Najame tlela v ne sile, ki delajo tili v njegovi tovarni ali pa jiui da-J surovine na dom, ela jih izelelujejo doma. V srednjem veku so prehajali — kakor rečeno — izdelki iz rok producenta naravnost v roke kmisumenta, kar se je dogodilo na mestnih trgih. Produeenti se» delali le na naročim. V novem veku se je vse izpremenilo. Mestni trg se je razširil na okolici, polagoma je postal ves sve* trg. Produeenti izdelujejo blago za zalogo ne glede na potrebo, zato morajo skrbeti za konsum. Sedaj se je še le mogla razviti trgovina v pravem pomenu beseele. Izdelki ne prehajajo na-ravnost iz rok producentov v roke konsumenta, ampak pq posredovanpu tretjih oseb. Boljšajo se prometna sredstva, gradijo se ceste, železnice, ustanavljajo pe»šte .uporabljajo -telegrafi in telefoni. Razvijajo se naprave, podpirajoče trgovino, kakor kredit. Kredit ima namen, tla se'kapital, ki ga kdo sam ne more ple»donosno porabiti, porabi s pomočjo tuje roke. Kre«lit je pa zopet ustvaril celo vrsto drugih naprav, ki zelo pospešujejo promet, n. pr. razne banke, dalje pravne listine, kakor: menice, čeke, bankovec i. t. d. Poprej jc imel producent, lastnik pro«lueij-skih sredstev, ves dobiček sam. Srednjeveškemu obrtniku ni hib» treba deliti dobička iz nikomer, ker st» se smatrali »nojster. pomočniki in učenci n . P. Z., vestno iz. pol n je val pravila, kar se mojega službovanja tiče, in jih bodem vpošteval, nikakor pa ue po ukazu gospodov pri (I. N. Kot je razvidno, se hoče direkt-uo polastiti diktatorstva pri naši organizaciji, očita ga pa meni; ne razumem odkod to prihaja? Ali sem morda jaz kriv, da je dr. štev. 3., naše organizacije sestavilo resolucijo napram sedanjemu glayilut Ali mislite da bom jaz nasprotoval ozir. diktiral, sklepom gl. odbor. in sklepom društva? Saj ima vendar organizacija toliko prostosti, da se lahko posluži za razne izpremem-be, inicijativ, katere so morajo v pošte vat i potom referenduma po Zvczlnih pravilih. ^'iti slutil nisem, da bi se niobio ravno eno glasilo ene org. posluževati takih brutalnih napadov, in to brez vsakega vzroka. Pa kaj se bom jezil? Busines je busines, to je že prirojen izgovor, ako ima človek le kaj pojma o kupčiji, kupčija je danes za nekatere tvrdke bolj pičla, torej "le po njih! morda pa zmagamo, ako ravno neopravičenim potom, majo več dohodkov pa le bo, ako zpiv?amo?" # Lažnjiv je napad tudi od pisca v (J. N. glede dnevnika Enakopravnosti; dokaze hočem, da mi jih navedite, da imam jaz kake interest* pri omenjenem listu; sem gospodar ravno toliko vsakega drugega si. lista, kot Enakopravnosti, ako sem pa šel na potovanje za omenjeni list, pa s •tem še ni rečeno, da imasn kakšne' i|tárese zraven. Lažnjivci in ob-rekljivei, z resnico na dan! (ilas Narodu so danes vsi napredni časopisi trn v peti. pa si misli, ta ki je še mlad. se bo dal iahko uničiti. Kot se vidi, ne prav lahko. S sedanjo podlago ni pričakovati, mogoče je le, ako okol-ščine tako nanešejo, jaz ne bodem prav nič odškodovan, ako taftoj |>rop«dc. Iz navedene izjave naj članstvo naše organizacije sodi, čemu toliko intrig in blamiranja potom komentarjev v Olas Narodu. Jaz ne zagovarjam najboljšega prijatelja nič, kdor naredi škodo organizaciji, proč ž njim, kdor pa dobro gospodari, naj se v miru pusti, krivec naj se - napada, ne po požrtvovalen človek. (llede glasila naše organizacije je tudi strašansko predbacivanje; danes sta menda dva, eden kot uradno glasilo, drugi potem kot pomožno glasilo, ker se pa (í. N. sklicuje, da jc tudi list Enakopravnost glasilo n.*;še organizacije, se strašno moti za selie v do-ftro, za članstvo pa prepir. Enakopravnost smatram kot oglaševalni list na podlagi pravil nase organizacije, kar se pa drugih u-radnih stvari tiče, naj si bosle iz gl. unida ali krajevnih društev, pa imamo prostor za vsako priobčite v, brezplačno, tako je, pa nič drugače, brez vsakega najmanjšega zavijanja. A^vliram na članstvo naše organizacije, naj pazilo prečita moj odgovor napram (i. N., ter potem \aj članstvo sodi, zakaj toliko laskavega blamiranja nu članstvo. Torej iz afere od strani tilas Naroda se razvidi, da je O. N. vložil peticijo napram gl. odb. S. I). P. Z. ravno tako je vložil znani dr. Bogomil Vošnjak za bodočo Srbsko ozir. Jugoslovansko uionarhistično državo, pa ne u- psenice, ki jo izvaža anflefcka izvozna družba. I\> noveiu dogovoru je določena štalna eena «a pšenico. Oeneral Crowder je izdal poziv ua ameriško ljudstvo, da registrirane! hitro vAiejo vprašal-ne pole, da lahko prično v najkrajšem času z nabori. gradništvo veliko vlogo in čc pride zanje prepoved sa uvoz vina nepričakovano, se razume samo posebi, da bodo imeli škodo. V Washington so dospele informacije iz zanesljivega vira, da je Turčija odposlala veliko armado proti bolgarski meji, kjer jc ua stal spor uied nemškimi zaveznik Delavski departuient naznanja, I radi teritorija. Tukaj opazujej« da so se v juliju poprečno podra-(ta spor med Bolgarijo in Turčiji žila živila za tri odstotke. Cene /. velikim zanimanjem, ker je mo v juliju ao bile pop reči io za pet- goče, da pride do odprtega razdo- ADVERTISEMENT ;lov, delavska ffstaaovljena dne 16. avgust« 190t. PODPORNA ZVEZA Inkorporlrsna 22. aprila 1000 v drlftvi Ponn. najst odstoVKov 'višje kot v liju lanskega teta. ju-; ra. Položaj je povzročil v Beril i nu precej ppparjenosti. Kevoluci --1 ouarni duh je dozorel v bolgar Železniška uprava namerava skem ljudstvu po poročilih, k uvesti zavarovanje za že je z niške prihajajo iz Bolgarije. Bolgariji uslužbence prott nezgodam in za staroslno zavarovanje. Železničarji pozdravljajo ta korak železniške uprave, ki dokazuje, da vlada skrbi za njih dobrobit» hoče več teritorija. Dobila je ž< pas v severni Turčiji, v katerem je polovica Drirtopolja. Nezado voljnost povzroča v Bolgariji, kei je Romunska dobi, ki jo je dikti- --rala Nemčija. Turčija je zahteva Italijanska vlada je po svojem la del severnega teritorija, ki sc poslaniku Cellere vložila protest proti vojni p^hibiciouiški predlogi, ki prepoveduje u>oz vina. Državji tajnik l^ansiug je izročil kopijo protesta senatnemu odse-I ku za zunanje zadeve. ga preje dali Bolgariji, da je v-stopila v vojno na strani central nih sil. Prejšnji bolgarski mini strski predsednik je moral odstopiti, ker ni mogel ¿dobiti več te ritorija in noče nastopiti proti Zbornica je po kratki razpravi ¡ centralnim silam. O novem mini in soglasno sprejela senatno rezo-| lucijo, ki pooblastuje predsedni-' ka. da ustanovi prohibkjoniake i pasove okoli municijskih tovarn, 1 rudnikov, ladjedelnic in drugih | tovarn,ki izdelujejo vojne po-I trebščine. Italijanski poslanik je pripo-1 ročil, da se prohrbicioniška pred* 1 loga popravi v tolikA, da italijau-I «ki vinogradniki lahko izravnajo svoje kupčijske posle. Po prohi-bicioniški predlogi je dovoljeno strskem predsedniku Malinovu so dijo, da je orodje Nemčije, kj sprejme ukaze Neuvčijc, toda armada in ljudstvo nista zadovoljna s situacijo. General Crovvder je naročil lokalnim nabornim odborom, da šc enkrat preiščejo, če niso železničarji ki so bili uvrščeni v prvi razred potrebni v železniški službi. Take železničarje, ki vrle važ no delo na železnicah, premeste v Sedež: Johnstown, Pa. OLAVNI URADNIKI: Predsednik IVAN PROSTOR. 1008 Norwood B d., Cleveland. Ohio. Podpredsodnk; JOSIP ZORKO R. P. D. 2, Box 113, West Newport, Pa. Ola ml tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main Str., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOV6I0, 634 Main Str., Johnstown, Pa. 2. Pom. UJ.: ANDREJ VIDRICH, 170 Main St., Franklin, Oonemaugh, Pa Blagajnik: JOSIP 1ELB, 6602 St. Olair Ave., Oleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. D. 2, Box 27, Bridgeport. O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadeor. odbora: JOSIP PETERNEL. Bos 05, WUlock. Pa. 1 nadzornik: NIKOLAJ PO VSE. 1 Orab St., Numrey Hill, N. B. Pitts burgh, Pa. 2. nadzornik: IVAN ORO&ELJ, 885 E. 137th St., Oleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERtAN, Box 72, East Mineral, 1. porotnik: FRANO TEROPCI6, R. F. D. 3. Bo« 146, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 1016 S. 141 h St., Springfield, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, *a. Olavni urad: 634 Mala St., Johnstown, Pa. ' ~ URADNO GLASILO: "GAS NARODA." 82 cftrtlaadt Street, New York City. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uliudno proleni pofilljati v*e dftpisc nsravnost na glsvncga tajnika in nikogar drugegn. Densr naj Se poilje edino potom Poitnili, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa no potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Risi Novak, Title Trust and Guarantee Co, in tako naslovljeno poiiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega laj-rika Kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da so v prihodnje popravi. I> ■ i izdelovati do prihodnjega prvega j tirUKf razrede. V določbah glede maja in italijanska vlada pripo- j ,.1IfWJ0Vanjs železničarjev šc ni roča. da je do tega časa dovolj- bila izdana nova odredba, toda v no uvažati vino. podnčenlh krogih nodijo, da tej Državni tajnik Lansjng je opo- ikciji sledi op^oščpnje železničar-zoril Hitcheocka, predsednika se- jev od vojaške službe, natnega odseka za zunanje zadeve. da odredba povzroči slal>e posledice za gospodarske razmere v Italiji, če bo sprejeta v sedanji formi. Priporočil je, da jo senat spremeni, ako je le mogoče. Ako se takoj prepove uvoz vina iz Italije v Združene države, bodo vinogradniki v Italiji trpeli veliko škot\). V Italiji igra vino- Koke, ki pograbijo kladivo, o-pravijo več, kakor če se sklenejo k molitvi. kajzer napenja svoje možgane, želeč izmisliti kaj, kar bi 'napravilo" Potsdam varen za avtokra-eijo. NAJBOLJŠI SLADOLED na debelo in drobno, dobite v domači trgovini "THALIA" ICE CREAM PARLOR , 1223 W. 18th St. (blizu Kacine Avc., v poslopju "Thalia" gle-laliiu-a.) Dostavljamo 'sladoled na piknike in zabave po najnižjih eenali. Posode za sladoled posodimo brezplačno. KONCERT IN PLES vsaki večer in nedeljo popoldan. Vsem rojakom se pri|H>rot tnostjo, kot me ravno sedaj v ča-1 ™lk0 v P^jazno naznanilo sopisu Glas Naroda. Sem že več vsem članom in članicam naše vrle! g,l. odt>. 8. D. P. Z., in ako organizacije, meni kdo dokaže, da sem jaz do. Vas sobratsko pozdravlja danes kaj zahrbtnega napravil ali, Prostor, pred. S. I). P. Z. da mislim kaj enakega napravifl, sem za-to, da me članstvo takrtj i v tednu ki se je končal z .'11. odpokliče, pri naši organizaciji \ avgustom, se je produkcija pre ne poznam še do danes nobene «noga zopet malo . pomnožila, zahrbtnosti, ako pa se mogoče kje Producirali so 12,¿42.000 ton pre-nahaja, zahtevani, da se takoj od-j moga. v prejšnjem tednu pa 12,-pPRvi| 620.000 ton. Trdega pre? n Senat jc sprejel dodatni predlog k prohilmfonišken» dodatku v poljedelskem nšknadnem proračunu, ki daje predsedniku moč, da ustanovi prohibicioniške pasove okoli rudnikov, ladjedelnic, municijskih tovarn in drugih to-varp, v katerih izdelujejo vojne potrebščine. vrslgije, putike itd sc lahko og- j nete, Trincrjev Liniment jc lek ki Vam «udi hitro in vspešno o-lajšanje^ Izvrsten je nadalje pri ¡¡ipalikih, oteklinah, pretegih, bolečih udih in utrujenih nogah. Po lekarnah 35 in (>«V po pošti 45 in 7."» centov. j »los. Triner Co. So. Ashland A ve, Chicago,' III. VOJNA BODE IZBOLJŠALA NAÓ ROD. Tajaiitvo J. S. Z. Neki pesnik je dejal da: Vsaka vojska stori nekaj dobrega. Sedanja vojna je prinesla velike premembe pri naši hrani. »Sedaj jemo manj v obilici v redkejši izberi, in prostejši v kakovosti, in pri vsem tem postali bodemo krepkejši rod. Ako zraven tcirn «enadalje poslužujemo Trinei je-' t-ega Grenkega Vina. bodejo * želodčne bolezni le še stvar preteklosti. Trinerjevo zdravilo izčisti in o-hrani drobovje. Pri zabavnosti, neprebavi, glavobolu, nervozno-sti sfAošni oslal»elosti itd ni slič-uega temu zdravilu. 1M lekiOiisli $1.10 — Muke rcrmstizsiS nc- PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarca" za vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo. Upravniitvo. Previdne gospodinje Imajo dom* v«lao «no «t*kl«ni<*o Dr. Rlckt*r|«vsga PAIN-EXPELLER ZaomUIto Sr^atvi» m Tir*«)« pri r*rm*U¿nlt bol^inali. jTfhladn, mv«taVlJ«iJn lt In 05«. t lekarnah In naraVniM* «d P. AO RICHTHtt * CO. Î4 SO Washington Sir»«», Now Vork. |1, V Avstrijski mirovni bluff. é* 99 (Konec« prve strani.) jo nenaravno eksistenco in vzdržuje ognjišče večnih intrig, brez katerih ne inore živeti. Izrečene so bile besede, da se Amerika, ali da se zavezniki ne bojujejo za razkosanje A v* «trije. Ampak te izjave ne morejo imeti t istega pomena, ki mu ga dajejo dunajski gospodje; s tistimi !>esedami ni bila nikjer podana Avstriji garancija, da bodo vprašanja njenih narodov notranja zadeva habsburške monarhije, ki jih bo ta hko "reševala" po svojih starih metodah, z izigravanjem enega proti drugemu in z zatiranjem vseh. Kakor no bile izrečene beaede, ki jih avstrijska nota neprestano zavija, so bile' izrečene tudi velcponieuibne besede, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere ne mara, da se morajo izpolniti vse opravičene narodne «spiracije in da ne sinejo narodi biti tržna živina ali zalogi v visoki igri diplomacije. Vse teritorijalne izpremenibe, ki postanejo potrebne po tej vojni, se siuejo izvršiti le v interesu prizadetih narodov — je dejal predsednik Wilsun. Narodnih interesov pa ne more izražati in zastopati nihče drugi, kakor narod sam. Avstriji to ne diši. Toda po našem prepričanju se novi mir ne bo sklepal brez uvel javi jen ja tega načela Avstrija se silno moti, če misli, da more zunanji, po svobodi in resničnejši kulturi stremeči s\et, njej sami prepustiti "reševanje" njenih takozvanjh notranjih problemov. Vojna, ki je bila velika, četudi kruta učiteljica, je jasno pokazala. da so tisti problemi zadeva« vse K v rope, vst-jr« sveta. Avstrijski kjsos je vedno obsegal svetovni» nevarnosti. Dokler ui vulkan izbruhnil, so se optimisti lahko tolažili, da morda ni tako nevaren, kakor bi bilo soditi po množini dima ali pa da sčasoma Ugasne. Toda katastrofa je prišla, ker je bila neizogibna, in miroljubni svet najbrž«1 ne bo trpel natlaljuega obstanka splošne ne varnosti. Avstrijski problemi so pomagali, da je vsa Kvropa rdeča ml krvi in zato ne bodo to nikdar več "notranji** problemi habsburške monarhije, uu katere bi ostali narodi gledali le z galerije. Avstrijska nota govori o neodločeni vojni, pa prezira, da še ni konec dni in tla se jutri lahko odloči, kar se danes še ni. A da je odločitev potrebna, je nepreporno dejstvo za vsakega, kdor verjame, da je to vojna zoper avtokracijo. Kajti brez odločitve se ne umakne absolutno kajzer-stvo"|Hi milosti bol ji." Tudi avtokraeija pa ni seč notranja zadeva Nemčije ali Avstrije, temveč problem vsega sveta, ki hoče v bodoče biti val en pred nepričakovano pobesnelost jo steklih psov. Avtokraeija bi lahko bila notranja zadeva dežele, v kateri je narod dovolj hlapčevski, tla jo mirno prenaša, če ne bi mogel njen strup brizgati preko mej na vse strani. Ali zgodovina štirih krvavih let je pokazala, tla se ne more taka des-pocija v naših časih zapreti v železno kletko kakor vjet tiger v meuažeriji. Da morejo mirni na rodi biti varni, je padec avtokracije neizogiben; ta se pil doseže le /. njenim porazobro jo vodno imeti na painetu narodni izrek ki pravi: "Zrno do krua poguča: kamen na kamen palača". Najtežja ie početek ali bres početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar fte dane», ampak pazite, da ga nalagate \ gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico. . Mi «prejemamo tfonar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obreati od njega. ... . Pošiljamo donar v Italijo, Buaijo in Francosko. Prodnjomo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v na-jom varne hranilna predale. Bprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po KASPAR STATE BANK 1000 Blue Island Avenue, Chicago, IU. Kapital, vloge iu prebitek znala nad $6,000,000. Drugi zbor Slovenskega Republičan- skega Združenja. ( Konec z 2. strani.)) obenem pa za osvoboditev Jugoslovanov izpod nemškega in habsburškega nadgospodstvti. fJovor-uik našteva nadalje dogodke, ki so se izvršili v tej vojni in povtlarja, da ne zadostuje, tla se le strinjamo z vojnimi cilji Združenih držav, ampak da delamo z vsemi močmi za triumfalno zmago ameriškega orožja, da s«' ti cilji uresničijo. Mladino in tide, ki so po postavah sposobni za vojaško službo. veze žnost, da gredo na fro «to, drugi, ki ostanemo doma, pa moramo delati, tla bo amcrišhn armada z vsem preskrbljena iu da je ameriški vladi mogoče tudi oskrbovati zaveznike s potrebščinami. Spodbujal je k nakupovanju liberty hoiidov, vojuohranilnih znamk in priporočal de- lavcem, če pride do iudustrijalnih sporov, naj ne prenehajo z delom, ampak naj svoje spore predlo-že kompetent nitti pogajaliiiiu odborom v rcšiit v, ker produkcija vojnih potrebščin ne sine prt nehal i niti za eno uro, niti za en dnu. Do sedaj je delavski vojni odbor rešil vse pravične zahteve tlelavccv v prilog delavstvu, (»ovornik konča z apelom na navzoče, naj raztolmačijo po naseUnuah vojne cilje Združenih držav in demokracije, da se bo sleherni Slovenec zavedal, da je njegova sveta dolžnost, tla podpira ameriško vlado z njegovimi danimi sredstvi. (¡ovornik predloži resolucijo, ki je bila z dodatkom br. Krcšičn sprejeta soglasno. (Konec prihodnjič.) XIV. IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. E. Z. K raje viki organizacija v Murray, I'tah $:t.2.~>; — IV. Knnstelj, Cambridge, O. $1.00;-— dr. Grtmd at. 122 S. \. I». J. $9.00; — Fr. Lov ah i«, Aapea, Colo. $1.00; dr. Slovene? -t. 282 s. N. P. J. $«.50; — kraj. .m^i:. Rs komo, lad. £>.20; — kraj. organ. Aurora, III. $2.00; --• dr. Kii11 Marx -t. 'J')*i S. N. |\ J. $4.00; - dr. Št. 39 S. K. P. Z. $«.2.7; — dr. Bonairski Slovene! »t. 7» K I) P Z. $10.00:*—dr. Orel it. ■«), W. Newton, Pa. $2.00; — Kr. Zadel, Witt, III. nabral $1S.00; — članice dr. Napredne ,Slovenke St. 137 H. N. P. J. $3.20; — dr. Zavedne Slovenke št. 324 K. N. P. J. $3.00; — Val. Fort una, Co. D, 41. Inf., Caiiip Kunston, Kan* $1.00; — dr. Luč Svobode št. 318 H. N. P. J. $."».00; — dr. Vodnikov Vener At. 147 S. N. P. J. $10.00; — dr. Združeni Slovenci št. 344 8. N. P. J.\$3..w; — J. Hkof, Fredericktown, Pa. nabral $4.75; -dr. Srebrna Oora »t. 200 H. N. P. J. $4.50; — kraj. org. Wankegan, III. $15.00; — dr. Lincoln At. 351 H. N. P. J. $1.75; — dr. Dolenee At. 170 S. N. P. J. $34.00; — Ph. O. z« slov. Be view $1.00; — kraj. org. ('lift-ago, III. $17.40; dr. M ¡Hi. Jezero At. 2S6 S. N. P. J. $2.27; kraj. org. Smith Fork. Pa. $4.13; — dr. Zaveznik At. 3 S. D. P. Z. Co.ieinaugh, Pa. ,$S.25; dr. Napredni Slovenci it. 254 S. N. Pv). $7.00; — dr. Slovenija At 41 S. N. P. J. $¡1.25; — kraj. org. White Valley, Pa. $10.37; dr. Slov. Bratje At. 87 S. S. K Z. $5.00; — M. K. Herrin, III. $1.6.5; — kraj. org. Bly, Minn. $17.22; — kraj. org«rt. Milwaukee, Wis. $150.00; — kraj. organ. Ketwfaha, Win. $12.77; — Blaž Ouzel, Ho, Biirgettatowu, Pa. $7.18; — dr. Virginia At. 217 8. N. P. J. $4.00; — dr. At. 137 S. S. P. Z. $5.23; Anton Prijatelj; Co. 4, Dev. Battn. Camp Wheeler, Oa. $2.00; — dr. Jutranja Zora At. 74 S. N. P. J. $7.40; — dr. Nar. Bratje At. 202 S. N. P. J. $3.00; — dr. Možnost At. 303 S. N. P. J. $14.20; — kraj. org. Sheboygan, Win. $10.00; — kraj. org. K. Palestine, O. $4.00; — kraj. org. Piaey Fork, O. $4.50; — Fr. Gorenc, Jenny Lind, Ark. $1.25; — kraj. org. Virden, III. $4.20; — okrajna organ, v jugovzhodnem Kan». $2.70; — Slovenke a Park Hillu (Johnstown, Pa.) $70.16; —-» ok rot. organ. Johnstown, PS. $46.80; — dr. Trpin At. 30 S. I». P. Z. $10.67; — dr. av. Alojzija St. 43 J. S. K. J. $12.70; — dr. Orel nad Trigla voin At. 210 S. N. P. J. $4.75; — kraj. org. Murray, I'tah $2.70; — F. J. Kramer, Farrell, Pa. $1.10; - dr. At. 48 S. S. P. Z. $3.60; — kraj. org. Forest City, Pa. $3.33; — ok rož. organ, v jugovzhodnem Ivan*. $27.70;' dr. av. Koka At. »4 J. 8. K. J. $2.00; — klub At. 146 J. S. Z. $7.00; dr. Slava At. I#3 8. N. P. J. $3.06; — kraj. org. Dunlo, Pa. $27.77; - kraj. org. Walaeuburg, Colo. $4.00; —- dr. Ilobri Bratje At. 88 tf. N. P. J. $3.10; dr. Kdinost At. 13 S. N. P. J. $4.13; — df. Bratska Hlogn At. 62 S. N. p. J. $7 00; — dr. At. Hi S. 8. P. Z. $13.20; — kraj. org. Staunton, III. $7.77; — krajevna organizacija v Clevelandu, O. $121.50; — ok rot. organizacij« v zapadni Penna. $314.00; - ok rot. organ, v jugovzhod. Kans. $7«.00; — Slov. Knjlž. Društvo, Dubuque, la. $7.00; — kraj. org. Winterqunrter*, Ctah $10.37; kraj. org. Collin wood, O. $10.00; — dr. Ari-zona At. 212 S. N. P. J. $1.70; — dr. Slov. Bratje At. 41 S .D. P. Z. $2.30; — Fr. Mila ver, Black Diamond, Wash. $1.00; — klub At. 27 J. 8. Z. $6.75; — kraj. org. Buena Vista, Pa. $2.05; — dr. Slov. Rudar At. 110 S. N. P. J. $7.50; — dr. Zbudi se Slovan At. 226 8. N. P. J. $10.00; — Fr. Hregar, Barton, O. $1.00; — kraj. org. Kokomo, lud. $2.60; — kraj. org. Detroit, Mich. $1.00; — dr. At. 20 8. S. p. 7. $6.00; — dr. Nova Domovina At. 207 8. N. P. J. $1.50; — kraj. org. Aurora, III. $2.00;*— prejeli v malih rurskih /a Slov. Review in broAure $1.30; — klub At. 47 J. K Z. $4.60; — dr. Pom o* Bratov At. 302 S. N. P. J. $1.00; — dr. At. 1 8. S. P. Ji. $7.07; — kraj. org. Sublet, Wyo. $4.27; — kraj. organ. Ely, Minn. $12.00; — kraj. org. Indiana|Ndis. lud. $1.00. - Skupni prispevki ra mea.«r avgust kot razvidno s tega izkaza znaAnjo tore) $1604.78. ANTON J. TERROVKC, tajnik. Iz Amsterdama poročajo: Nemški časopisj ne skrivajo več težkih tajnosti o katastrofi ua zapmi ui fronti. Vesti o splošnem položaju polagoma curljajo na dan in ljudstvo je izgubilo zaupanje v svoje utilitaristične voditelje. Diskuzija o odstranit vi generala Ludendorffa bi že bila na dnevnem redu, če bi Nemci imeli koga druzega, ki bi ga lahko nadomestil. Trudna povest — ki se . v leče že mesec dni — tla je izgubljen teritorij brez pomena in da ga Nemci zapuščajo le zato. tla obvarujejo "dragoceno nemško kri," je že izgubila vso vrednost. Stotnik Salzmafin, berlinski vojaški kritik ,je zadyje dni povedal odkrito, tla vsaka nadaljna izguba francoskega teritorija privede »ovražnika na prag Nemčije od praga v hišo — je samo en korak. Ljudje so izgubili upanje ua mir in med njimi se je pojavil prvič odkar traja vojna in vsekakor prvič v sto letih — strah preti invazijo. Časopisom še ui dovoljeno črhniti o tem, ampak ljudje si šepetajo med seboj, tla zavezniki ne bodo mirovali dokler ne prekoračijo nemajvc meje in to pomeni popolni poraz. Nemcem je šele zdaj prišlo ua misel, da Nemčija ne ho mogla nadaljevati vojne,'kadar enkrat zavezniki zasedejo ozemlje ob Reni. Od sedanje fronte v Pikardiji do nemške meje je še kakih 45 milj in na nekaterih krajih celo bO milj, toda če se Ijodo nemške armade umikale v tej iiart kakor se Umičejo že šest Tednov, je mogoče, da zavezniki poženejo zadnjega Nemca iz Francije in fnvatli-rajo Nemčijo še to jesen. Ameriška vladanje pričela sumiti, da ni vsi» v redu, ko je kompanija vprašala, da se nevtralne zastave na desetih ladjah zamenjajo z ameriškimi. Večkrat so poročali in sumili, da NVagnerje-ve ladje dajejo nemškim korzarjem potrebščine na morju in tla izvažajo zlato v Južno Ameriko. Mr. (iarvan je glede te trditve opozoril, tla je \Vagner večkrat v oglasfh razpisal 10,000 nagrade tistemu, ki dokaže, da so njegove ladje oddajale potrebščine nemškim korzarjem, ali da kompani-jo lastuje nemški kapital. Iz Berlina poročajo, da je bilo pred par dnevi usinrecnih :I7 oseb v Moskvi radi protircvolu-eionarnih činov. Med usmrčeniini so tudi bivši carjevi ministri Aleksij Kostov, Protopopov, Ču-ccglovitov in Maklakov ; dalje je bil usnirčen Vo Mcrgof, zloglasni glavar znane "Črne stotnije" in več drugih uradnikov iz časov stare carjeve vlade Richard O. Wagner, preje stanujoč v Milwaukee in imtiirnliziran državljan, je skozi tri leta s pravo prusko aroganeo izival ameriško vlado in britska in francoska mornariška sodišča kot pravi lastnik pa rob rod ne družbe. Tako pravi Francis P. (Jarvin. varuhov preiskovalec tujezem-ske lastnine. Hrftska mornarica je zasegla tri Wagnerjeve ledje, francoske eno iu priče pred mornari-šk im sodiščem so pričale, da Nemčija podpira kompanija. Severovd /dr.tvil.i vzdr/utejo zdravje v družinah. Slabotni ljudje ; potrebujejo večkrat kako krepčilo, prodno aa jih n« prime bolazan za trdno in pradno i« ni prepozno. Vi potrabvgata torej toniko. ki bo utrdila vaa val telesni sestav. Na odlaftajta torej. Nikdar vam na bo tal. ako poskusite Severa's Baisam of Life (Savarov Življanaki balzam). To zdravilo ja znano, kot izborna tom-ka in pravo zdravilo v slučaju ¿a sta zabasani. Če na morata preba-vljati, ča vaa tara mrzlica, ča sta v obča slabotni ali ča imata naprilika na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusita ga. Cona 85 centov v vtah lekapah. w. f. severa co. cedar rapios. iowa CARL STROVER Attorney at Lay Zastopa na vseh »odiičih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main MODERNA KNJIGOVEZNICA. Ali veste za letovišče ■ Martin Potokarjat Save da. To je "VILLAGE INR"' b prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo ccsine želez-i hiške postaje, Lyons, 111. Telefonska .številka 224 M. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in druitva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poltena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Ave., (Adv.) Chicago, III. > • «» 8 L O V E N 01 « pristopajte k SLOVEN8KI NARODNI POD-P0RNIJEDN0TL Dr/W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni ui ranocelnik. Zdravniška pretakava brezplačna — pla-unke, ki imajo zvezo s Chicago tli. uriag llouse^ao podvržene sttogemu tindzorovatiju od uradnikov tega zaroda. Pregledovanje računov in imetja ■»o mota vrfiltl nujmnnj enkrat na leto. odc-uei natančno preiščejo stanje vi:.ke b^rtke. Vso j^itovlno preitejejo, , pr.gledajo vse note, \:ir&čioe, vknjižbe in druge vrednostne listine, »e prepri-esjo o fondih, ki so r.uloženi v drugih J bankah in pregledajo knjige in račune. (S' najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne • i štejejo več kot imovina banke. Ako se jc skrčila vrednost bančnega premožo-i nja, mora banka kazati pravilno vred-I nost v svojih knjigah. C'e banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-»ktrano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Ce vsega tega bniika hitro ne popravi in stori, izgubi vae nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih v živ a jo banke, knti re so združene v Ch aring Housc. . . , bedar. so odvzamejo kaki buuki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraiag U»u»e i in a slednja za to dober vzrok. Stl drugi strani pa je o banki, ki jc ehiaicu tc zveze, žo tO dovolj jasen dokaz, tla ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Xačrt za nadzorovanje bauk potom Clearing Ilousa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ^Ui drugi banki slabo vslod panike ali vojnke, so jI takoj priskočile na pomoč druge Clearing liouae banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile topet normalno razmero. T« OJearing House nadzorovslni načrt sc j© pokazal tako vspešen, da so povsod,] kjer koli se nahaja kak Clearing Tlouse,i sprejeli ta načrt. American State Banka jo v zvezi h tem Clearing IIouMom. je pod njegovim nadzorstvom in Ima vse privilegije te banke, knteri poda vsako leto pet po polnih računov. American Htatc Banka pa je tudi i»od državnim nadzorstvom ia odda vsako leto pot detajliranih rHunov o »trnju Banking""Departroenta drŽave Illinois. Napfavite NA*0 bnnko za VA&O banko in VaS denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte za semnm nnših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam *100.00 in $500.00 zlstih hlpotečnih bon.lov. Naivečia «tnvanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= 314MI Bine Island Avenue. Cklengo, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ' ......................... l^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastaye, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE.CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, 1LL. Cenike prepišete zastonj. Vae delo g ar «citirano. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČ1Č i 314 BROAD STREET Tli. 1475 J0NNST0WN, PA. predsednik. ameriške državne banke"' uiic Island Av% vogal Loomls ia IU. feste. Zaupno zdravilo dola čudeže Hkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatclja zasluzi popotno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov, liranilo smo se dotgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi .vojni davek nain ^e spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi l^karjn stane st.ar več, ui bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. TR1NERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej i mu tako zaupanj« in vspek med svetom, ker učini, da bol Zgubi svoje stališč*'. Izmed vseli bole/ni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevp Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trincrjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne «renke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprcbavnostl, glavobola, pol glavobola, nervozno«*, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo Ženske ob pretnembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko dolaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. lHibitc Je v vseh lekur^ah. TRINERJEV LINIMENT prodrere v* t, j v koren bolečine, zato pa jo zlasti v slučaju protioa, ali revmati/.ma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite jo v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN JC izvrstno in prav prijetno zdravilo ra nav;adno rabo znotraj. Poaobno ra izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, isputt.jev ia drugih kožnih otvorov, Dobi se v vseh* lekarnah. Najnovejše nagrade so dobila Trtnarjtva adravlla na madnarotfnih razsta-vak: Oold Med al San Prancisco 191S, Oraad Frlx—Panama 191«. JOSEPH TRINER manufacturing chemist 1333 1343 South AahUnd Ave. Chicago, UL