raziskave in razvoj
UDK: 630*835
pregledni znanstveni članek (A Review)
Violina I: Najdragocenejši les ali kremonska glorija
Violin I: The most precious wood or Glory of Cremona
avtor Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 LJUBLJANA
izvleček/Abstract
Violine kremonskih goslarjev Antonia Stradivarijain GiuseppejaGuarnerija del Gesu slovijo po izstopajočih tonskih kvalitetah. Da bi utemeljili razliko v zvočni kvaliteti (in ceni) so postavili veliko domnev, vendar so se vse izkazale za pomanjkljive. Opisane in kritično diskutirane so domnevne relevantne lastnosti lesa, ki so ga uporabljali vrhunski italijanski goslarji. Predstavljenih je nekaj slavnih violin in njihovih uporabnikov.
Violins made by Cremone luthiers Antonio Stradivari and Giuseppe Guarneri are reputed to have superiortonal qualities to recent instuments. Many suggestions have been put forward to explain the difference in sound quality (and price) butali hypotheses were found wanting. Supposed relevant properties of wood used by Italian masterviolin-makers are described and critically discussed. Some famous violins and their users are presented.
Ključne besede: Stradivari, Guarneri, violine, Messiah, Cannone, cene, lesne lastnosti, izbor lesa, postopki obdelave
Keywords Stradivari, Guarneri, violins, Messiah, Cannone prices, wood properties, wood selection, treatments
Viva in silvis -fui dura occisa securi; dum vixi tacui - mortua dulce cano. "živela sem v gozdu - podrla me je trda sekira; dokler sem živela, sem molčala, v smrti pa sladko pojem".
Napis na stari violini, prim. A. Lutz 1972
Slika 1. Cremona: Duomo in Torazzo (Francesco Vallardi La Terra, 1880)
Slika 2. Antonio Stradivari (1644-1737) (Anne S. Faulkner What we hear in music, 1913)
UVOD
Vselej, ko v daljavi zagledam mogočni Torazzo, 120 m visok zvonik kremon-ske stolnice, v mislih zagledam Ama-tije, Stradivarije in Guarnerije, kako s trkanjem in zvijanjem violinskega pokrova iščejo uglasitev in zvočno barvo, pa stare, visoke in vitke resonančne
ijaLes 57(2005)?
trientinske smreke ... Zagledam rde-čelasega Benečana Antonia Vivaldija v krogu svoj'ih učenk v Santa Maria della PietU in zazvenijo mi nj'egovi neskončno lepi štirje koncerti Le quattro stagioni ("štirje letni časi") opusa VIII, /7 cimento deU'armonia e dell'inven-tione ... Spet onkraj' Pada mi misli hitijo naprej' v Genovo k Paganiniju in zazveni mi njegova Campanella, Cappricci Moto Perpetuo.
Je kvaliteta lesa bistvena za kakovost violine? Pravega odgovora ni. Bratje Hill (1963) npr. menijo, daje pri izdelavi violine lak pomembnejši od lesa, dimenzij in konstrukcije. Schelleng (1968) je prepričan, da laku pripisujemo prevelik pomen in da je pomembneje prilagoditi mere in konstrukcijo violine lastnostim lesa. Resonančni les ostaja zaradi svoje heterogenosti, ani-zotropije in variabilnosti bolj ali manj neraziskan. Manjkajo postopki za preizkušanje relevantnih lastnosti reso-nančnegalesa.
Violina in njen razvoj
Violina (pomanjš. od it. viola) it. violino, nem. Violine ali Geige, angl. violin, fr. violon, sopransko godalo družine violin in danes godalnega orkestra, se je najverjetneje najprej pojavila v Kre-moni in Brescii. Njena prvotna zgodnja oblika s 3 strunami združuje značilnosti lire da braccio (gradnja, oblika resonančnega trupa, vrat ločen od trupa, zvočnice v obliki/) in rebeka (ubi-ralka brez prečk, vijačnica s prvokotno od strani nameščenimi vijaki, tri v kvintah uglašene strune). Bržkone violina ni, kakor bi mogli sklepati iz imena, nastala kot pomanjšana viola da braccio, temveč že pred njo ali hkrati z vso družino violin. Zaradi prodornega zvoka je bila violina od 17. stol. naprej v solistični, korski in orkestralni glasbi vodilno godalo. Obdobje 1650-1750 velja za zlato obdobje goslarstva. Pravo središče goslarstva je bila Kremona
ijaLeS 57(2005)9
(predvsem družine Amati, Stradivari, Guarneri), ob njej pa še Tirolska (Ste-iner, Klotz), Mittenwald in Pariz (Lupo t, Vuilleaume). Mimogrede naj povem, da so na violine Jakoba Steinerja (1621-1683) med drugimi igrali tudi virtuozi in skladatelji Francesco Vera-cini (1690-1768), Arcangelo Corelli (1653-1713), Francesco Geminiani (1687-1762), Felice Giardini(1716-1796), Giuseppe Tartini (1692-1770) in J.S.Bach (1685-1750). Seveda pa so našteti imeli tudi kremonke. Tako je imel npr. "naš" Tartini poleg violine Dona Nicola Amatija (ni iz dinastije kremonskih Amatijev!; ustna informacija prof. V. Demšar, 2005) med drugim tudi stradivarijevko Lipinski (1715) (kasneje) imenovano po slavnem poljskem virtuozu in Paganini-jevem prij atelju.
Violina sodi skupaj z violo, violončelom in kontrabasom v skupino godal in širše med strunska glasbila (kordofoni). Med strunska glasbila sodijo poleg godal še druga glasbila, v katerih zanihajo strune, napete nad resonančnim trupom ali na okviru s trzanjem (čembalo), vsa strunska glasbila s trzavico, brenkanjem (brenkala: lutnja, kitara, mandolina, citre, harfa, lira, čembalo).
D  Slika 3. Piran, Giuseppe Tartini (1692-1770)
raziskave in razvoj
Kdo je izdelal prvo violino, ni povsem jasno. Giovanni Lanfranco v svojih Scintille de Mušica (1533) omenja kot možna prva goslarja Giovana Giacoba dalla Corna in Zanetto Montichiaro. Prvi "slavni" goslar pa je bil nedvomno Cremonese Andrea Amati (pred 1505-1574). Razvil je osnovne proporce violine, viole in čela. Njegova sinova Antonio (1540 - ?) in Girolamo (Hi-eronymus aliGeronimo) (1561-1630) sta nadaljevala z njegovim delom in izboljšala obris trupa, zvočnic (odprtin f), vložka in polža. Nicolo Amati (1596-1684), Girolamov sin, je bil morda največji goslar iz dinastije Amatijev. Njegov "veliki" model vsebuje vse izboljšave Amatijev inje še danes poleg "stradov" (popularno ime za stradiva-rijevke) in guarnerijevk najbolj cenjen instrument. Nicolova učenca sta bila Antonio Stradivari (1644-1737) in Andrea Guarneri (pribl. 1626-1698), stari oče bolj slavnega Giuseppeja Guarnerijade/Gera (1698-1744).
L. 1680 je Stradivari odprl trgovino na Piazza San Domenico v Kremoni. Po 1690 seje odvrnil od popularnih Ama-tijevih modelov in izdelal svoj "dolgi model", 14,5/16-palčno violino. Tedaj je odločilno napredovala tudi tehnologija izdelave strun. Moderne strune so navadno iz ovčjih in kozjih črev, ovitih s srebrno žico (g) ali aluminijevo žico [d',a') in iz jekla (e"). V novejšem času črevne sredice nadomeščajo z jeklenimi ali z najlonu podobnimi plete-nicami {Harvard dictionary of music 2003, str. 842/3 in 954). Nobenega dvoma ni, daje Stradivari dobil vzpodbudo 1.1698, ko je Giuseppe Torelli (1658-1709) napisal prvi virtuozni violinski koncert (Schleske 2004, Harvard dictionary of music 2003, s. 199). Tako je Stradivari po 1700 opustil svoj "dolgi model" in zasnoval 14-palčno violino s ploskim izbočenjem desk. Nastopilo je Stradivarijevo "zlato obdobje" (pribl. 1700 -1720) in nekoliko zatem
raziskave in razvoj
še Guarnerijevo (1740-1744). Tukaj je treba omeniti "maestra nad maestri" Arcangela Corellija, ustanovitelja znamenite rimske violinske šole. Njegova učenca sta bila med drugim že omenjena Geminiani in Locatelli. Corelli-jevi Concertigrossi so umetniške stvaritve, na katerih temelji nadaljnji razvoj večglasnega instrumentalnega sloga. Po njem so se zgledovali G. Tbrelli, J.S. Bach, G. Tartini in drugi.
S smrtjo Stradivarija 1737 in Guarnerija 1744 se je kremonski čudež končal. Kljub temu magično ime "Kremona" še vedno privlači. D anes v območju Kre-mone deluje kar 115 profesionalnih gos-larjev, ki se uradno povezujejo s slavnim imenom. Današnjigoslarjiso "obsojeni" na bolj ali manj uspešno kopiranje violin obeh velemojstrov ter na nenehno in vznemirljivo upanje, da bodo (slednjič) ponovili edinstveni zven kremonk. Rojstvo kremonke je eden najsvetlejših dogodkov človekove kulturne zgodovine. Spodbudile so nesluten razvoj evropske glasbe.
Kremonska glorija
Noben material ni dosegel vrednosti smreko vine v pokrovih stradivarijevk in guarnerijevk. Ni bolj cenjenih (in tolikokrat ponarejenih!) nalepk, kot sta (v tedaj modni latinizirani obliki) Antonius Stradivarius Cremonensis FaciebatAnno - (sledi letnica, tiskana ali ročno izpisana) in Joseph Guar-nerius fecit f Cremone anno (letnica) IHS. (Zaradi križa in označbe IHS je dobil vzdevek del Gesu (IHS ima več pomenov: IHZo c, i)- Jezus, Jesus Ho-minum Salvator - Jezus odrešenik ljudi,InHocSigno[ vinces] -vtemzna-menju [ boš zmagal, cesar Konstantin] aMpa In HacSalus [ varnost] -varnost vtem, tj. v križu).
Godala Kremoncev imajo svoja imena: po izvajalcih, lastnikih ali nenavadnih dogodkih in okoliščinah. Navajam
nekaj znamenitih violin in njihovih "uporabnikov". Vprašanje trenutnega lastništva pa je nekoliko težje. Violine so lahko v lasti glasbenih fundacij, bank ali premožnih posameznikov, ki jih kot meceni velikodušno posojajo odličnim violinistom, lahko pa brez koristi za umetnost obležijo v trezorjih kot najbolj donosne finančne naložbe. Včasih lastniki sploh niso znani. Vsekakor pa morajo srečni lastniki plačevati izjemno visoke zavarovalnine, ki jih umetniki večinoma ne bi zmogli.
Instrumenti Kremoncev so začeli dosegati astronomske cene ob koncu 18. stol. V dvajsetih letih preteklega stoletja so se cene v Londonu gibale že med 25 000 in 50 000 dolarji in ob koncu šestdesetih že do 100.000 dolarjev. Z osupljivim navdušenjem za klasično glasbo na Japonskem pa je začela cena cremonk vrtoglavo naraščati. 1971 je bila ena najboljših stradivarijevk Lady Blunt (1721), prodana neznanemu bankirju iz Singapurja za takrat rekordno ceno 200 000 dolarjev. Znamenita violina nosi inicialikii?5., kar pomeni, da je bil njen lastnik Stradivarijev sin Paolo. Sto let je ležala pozabljena na nekem podstrešju v Španiji. Nato se je do nje dokopal Vuillaume in jo prodal lady Anni Isabelli Noel, vnukinji lorda Byrona, znani kot lady Anne Blunt. Na dražbi pri Sothebyju jo je za neznanega kupca kupila firma Hill&Sons, kupca, ki so ga kasneje identificirali kot bankirja iz Singapurja
Cathedrale (1707) je bila 1984 kupljena za 1456 000 DEM. Zdaj jo ima Peter Mandel, zaščitnik Stradivari Society, ki jo je posodila Tamaku Kawakubu. 1986 je nanjo igral karizmatični Nigel Kennedy. 1985 je prav tako Stradivarijev Jules Falk (1723) pri Sothebyju dosegel ceno prek 1 mio DEM. Njena trenutna lastnica je Viktorija Mullova. Singapurčan R. Loh je pridobil tri stradivarijevke. Zbiralec C.N. Sin iz
Hong Konga je kupil preko dvajset stradivarijevk in guarnerijevk! Znamenito stradivarijevko Soil (1714) (imenovana po nekemu monsieurju Soilu, 1902), je trenutno najboljši violinist Itzhak Perlman kupil od velikega Ye-hudija Menuhina (1916-1999) za 1.250.000 dolarjev. Bogat izdelovalec plastike s Tajvana je osnoval fondacijo ChiMei. Kupuje francoske slike, kitajske starine in italijanske glasbene instrumente. V kratkem je fondacija pridobila pet stradivarijevk in dve guarne-rijevki in jih plačala po 1.700.000 do 2.700.000. dolarjev. Pred nekaj leti je Nippon Music Foundation odwashing-tonske Corcoran Gallery of Art odkupila stradivarijevke Paganinijevega kvarteta - violini Dessaint, (1692) in Paganini (1724), viola Paganini (1731) in čelo Paganini (1736) za 15 mio. dolarjev, poleg tega pa še Stradivarijevi violini Jupiter 1722 (uporabljal jo je tudi Viotti) in Heifetzov Dolphin (1714), pa Stradivarijevo čelo De Munck ex Feuermann (1730) in znamenito Sternovo guarnerijevko Ysaye (1740) po individualnih cenah med 4 in 5 mio. dolarjev! (Bein in Fushi 2005). Znova in znova poslušam neskončno lep Sternov posnetek ene od Mendelssohnovih Pesmi brez besed (Auf den Flügeln des Gesanges - "Na krilih speva"), prirejene za orkester in violino solo!.
Posamezni svetovni orkestri se ponašajo s kremonskimi instrumenti: Chicago Symphony Orchestra ima dve Stradivarijevi violini, Los Angeles Philharmonic Orchestra ima Stradivarijevo violino in čelo ... Vrhunska vituozinja Anne-Sophie Mutter (roj. 1963), veliko Karajanovo odkritje, ima trenutno v lasti kar dve "zlati" stradivarijevki: LordDunn-Raven (1710) inEmiliani (1703)! Letos so prodali stradivarijevko The Lady Pennant (1699) za 2.032.000 ameriških dolarjev. Royal Academy of Music v Londonu je rav-
ijaLeS 57(2005) 9
nokar pridobila stradivarij'evko Viotti. Cena: 3,5 mio. angleških funtov! Tb je bila najljubša stradivarijevka tedanjega najboljšega violinista Giovannija Battiste Viottija (1755-1824). V dar jo je dobil od Katarine Velike. Sicer pa je imel Viotti več stradivarijevk in prav on je utrdil slavo stradivarijevk, medtem ko je za slavo guarnerijevk "poskrbel" Niccolo Paganini. Kot zanimivost naj povem, da so bile do konca 18. stol. enako ali morda še bolj cenjene violine Nicole Amatija in Jakoba Stei-nerja. Ohranjeno je pismo Mozartovega očeta, ki priporoča svojemu sinu Amadeju nakup Stainerjeve ali Amati-jeve violine in nikakor ne stradivarijev-ke: "... stradivarijevka ima škripajoč zven". (Rene Morel, vrhunski poznavalec in trgovec s "stradi").
Koliko bi stalAlard (1715), domnevno najboljša stradvarijevka v uporabi, lahko le ugibamo (Wade-Matthews 2004). Na Alarda je igral Delphin Alard (ime!), profesor na pariškem konzervatoriju. Nanjo je igral tudi veliki Joseph Joachim in v novejšem času Roman Tbtenberg. Zdaj velja za ukradeno? (Sanches-Penzo).
Nekaj posebno znamenitih instrumentov pa sploh ni naprodaj, npr. Stradi-vaiijev Messiah, tudiMessie (1716), ki je v Ashmolean Museum of Art and Archeology v Oxfordu {Hillova soba) (slika 4). Tb je bila priljubljena Stra-divarijeva violina, od katere se ni nikoli ločil. Po zbiratelju grofu Coziu di Sala-bue se je imenovala tudi Salabue. Instrument je nato kupil znameniti zbiralec Luigi Tarisio in ga skrival do svoje smrti. Ko so ljudje slišali za skrito violino, so dvomili o njenem obstoju. Nekoč je Delphin Alard, zet slavnega francoskega goslarja Vuiullaumeja, vzkliknil: "Vaš instrument je kot Mesija ... čakajo ga, vendar se nikoli ne pojavi". Tako je slavna violina dobila svoje ime. Po Tarisijevi smrti jo je kupil Vuiu-
ijaLeS 57(2005)9
Uaume. Odprl jo je in zamenjal rebro in popravil menzuro. Nazadnje (1813) jo je pridobila angleška družina Hill, kije slovela po goslarjih in zbirateljih. Violina je doživela še nekaj sprememb. Ocenjena je bila na 10.000.000 funtov (prav ste prebrali!). Slednjič jo je družina Hill darovala omenjenemu muzeju.
D  Slika 4. Stradivarijev Messiah (1716)
Neprecenljive vrednosti je tudi najljubša Paganinijeva violina - guarnerijevka Cannone, ki jo hranimestna hišav Genovi (Palazzo Municipale Tursi) (slika 5). Nanjo sme zaigrati le zmagovalec mednarodnega tekmovanja za "Paga-ninijevo nagrado" (Paganiniana). Pred tem nanjo nista smela zaigrati niti nepozabni Jasha Heifetz (1901-1987) niti zdajšnji najboljši violinist Itzhak Perlman (roj. 1945). Zelo sem bil presenečen, ko so 2004 dovolili nanjo igrati Regini Carter, jazovski violinistki. Z njo je bil še trobentač Wynton Marsalis in rapovska in soulovska diva Mary J. Büke. Nekaterim se zdi nemoralno, daje smel nekdo improvizirati na slavni violini. Sicer pa nad Canno-nejem bdi team treh goslarjev, enakrat
raziskave in razvoj
mesečno pa jo "uigrava" njegov "osebni trener" in jo tako ohranja v "igralni formi". Paganini (1782-1840) je bistveno prispeval k violinski igri. Med učinki, ki jih je pogosto uporabljal, so bili flažoletni toni, dvojni trilerji, pizzicato s prsti leve roke ob hkratni kanti-leni z lokom. Paganini je imel navado reči: "Nisem lep, vendar, ko me žene slišijo igrati, tedaj se priplazijo pred moje noge".
D  Slika 5. Guarnerijev Cannone (1742).
Pa so te violine res toliko boljše in toliko vredne? Težko vprašanje. Priznam, da me je to vprašanje že od nekdaj zelo vznemirjalo in vselej meje zanimalo, na kakšno violino igrajo znani violinisti. Kdo jih lahko prepozna? Vrhunski violinisti in seveda maloštevilni eksperti. Znanih je 10 dol2 uglednih mednarodnih trgovcev, vključno s tistimi, ki sodelujejo z znanima dražbenima hišama Sotheby in Christie. Obstaja kar nekaj LP in CD s posnetki s slavnimi violinami. Znanje recital Glory of Cremona (1963), CD, ki ga je izdal The Strad. Prvoten mono LP je izdalaDecca z označbo AXA 4521. Ruggiero Ricci igra na 15 slavnih violinah. Med njimi so stradivarijevkeiimđ (1709), Joachim (1714), Monasterio (1719), Madrileno (1720), Rode (1733), Ex vieux temps (1939) in guarnerijevka Plowden (1735); za slednjo je Ricci izjavil, da bi od vseh violin izbral prav to.
Slišimo jih tudi na posnetkih sodobih virtuozov. živeči izvajalci z dragocenimi stradi in guarnerijevkami so splošno znani. Naj naštejem nekaj slavnih
raziskave in razvoj
imen živečih violinskih virtuozov: Itzak Perlman: strad Soil (1714), Anne-Sophie Mutter: strad Lord Dunn-Raven (1710) in strad Emiliani (1703), Gil Shaham: strad Countesss Polignac (1699), grofica Polignac je bila zaščit -nica umetnosti na dvoru "sončnega kralja" Ludvika XIV), karizmatični Nigel Kennedy: strad Cathedrale (1707) in guarnerijevka Lafont (1735), Kyoko Takezawa strad Hammer (1707) in strad Ruby (1708) - obe violini je posodila Stradivari Society, Chichago).
Mogoče vas zanima, na katere instrumente so igrali slavni, danes že pokojni, vrhunski violinisti? Joseph Joachim (1831-1907): Joachim, Morgan (1708) in še devet drugih, izključno stradov, med njim že omenjenL4/ßrci; Pablo de Sarasate (1844-1908), avtor Ciganskih melodij: strad Boissier (1713), strad ex Sarasate (112A), in guarnerijevka David (1742); Fritz Kreisler (1875-1962): strad Hubermann, ex Kreisler (1733) in guarnerijevka ex Kreisler (1733); Nathan Müstein (1904-1992): strad ex Goldmann (1716); Isaak Stern (1920-2001): guarn. Isaye (1740); Zino Francescatti (1860-1942): strad Hart (1727), David Ojstrah (1908-1974): stiadMarsick (1705) in še osem drugih stradov; Jascha Heifetz (1901-1987): guarn. David (1742), strad Dolphin in strad Heifetz-Piel (1731) ter lord Yehudi Menuhin (1916-1999): guarn. Lord Wilton (1742), süadPrince Khevenhüller (1733) in že omenjeni strad Soil (1714).
Končajmo z največjim, Niccölojem Paganinijem (1782-1840) - slika 6: najljubša mu je bila guarnerijevka, ki jo je zaradi izjemne zvočne jakosti ljubkovalno imenoval /Z Cannone violino (1742), uporabljal pa je še sedem stradi-varijevk: Amatese (1668), Dessaint (1729), Paganini (1724), Paganini (1731), Paganini (1736), ex Sarasate
D  Slika 6. Niccolo Paganini (1782-1840) (risba s svinčnikom J. A. D. Ingres)
(1724) in Stainlein (1707). Ob svoji smrti je Paganini bil lastnik 11 Stradi-varijevih instrumentov.
Na koncu slavnih uporabnikov kre-monk moram omeniti še beneško sirotišnico Ospedale della Pieta z znamenito cerkvijo Santa Maria della Pieta. Semkaj in še v tri druge (Mendicanti, Incurabili in Ospedaletto) so prinašali otroke iz več razlogov: zaradi revščine, ker jim je ob rojstvu umrla mati, ker je oče umrl v vojski ali kot mornar, ker so bili otroci (zelo številni) prostitutk ali (največkrat), ker so bili nezakonski. Dečki so se izučili obrti, deklice pa so imele tri možnosti: lahko so šle v samostan, lahko so se poročile ali pa so do konca življenja ostale v sirotišnici. Te so razdelili v dve skupini: Figlie di Comun in Figlie di Choro. Slednje so bile glasbenice. Ker niso imele imen, so jih poimenovi kar po instrumentih, ki so jih igrale ali po glasovih. Najslavnejša je bila Anna Maria dal Violin. Antonio Vivaldi (1678-1742) - slika 8, ki je tukaj učil violino, je Ani Mariji za 20 dukatov kupil vrhunsko violino; kar velik finančni zalogaj za Dona Antonia, Maestra di Violino, kije letno
D Slika 7. Benetke: Santa Maria della Pieta. V cerkvi še danes prirejajo koncerte.
zaslužil 40 dukatov. Povejmo, da je bila Anna Maria dal Violin po splošni oceni najboljša violinistka v Italiji. Kasneje je Anna Maria postala Maestra di Choro mMaestra di Violino. Vivaldi je zanjo napisal kar 37 koncertov. Hkrati je bila cerkev Santa Maria della Pieta dolgo časa najuglednejša koncertna dovorana v Evropi! Na programu obiska številnih eminentnih gostov in
D  Slika 8. Antonio Vivaldi
(1678-1741) Risba: Pier Leono Ghezzi 1723
ijaLeS 57(2005) 9
kronanih glav Serenissime, je bil vselej koncert v cerkvi, ki jo {e danes, prav tako kot neko~, uporabljajo za koncerte (Riva degli Schiavoni, nedale~ od Do-`eve pala~e, prav nasproti oto~ka in cerkve San Giorgio Maggiore!).
Tudi Slovenci nismo (bili) brez stradi-varijevk. Uporablja jo Primo` Nov{ak, imel jo je Tr`a~an ^rt [i{kovi~ in imel jo je (poleg dragocene violine Dome-nica Montagnane 1773) tudi na{ naj-ve~ji violinist profesor Igor Ozim (ustna informacija goslarja prof. Vilima Dem{arja, 2005). Pona{amo se tudi z dinastijo goslarjev Dem{arjev in njenimi u~enci (med drugimi sta to Robert Vrta~i~ in Jo`e [obar).
Slika 9. Vilim Dem{ar
Znanost doslej ni znala nedvoumno odgovoriti, ali obstaja merljiva lastnost, po kateri bi lahko zanesljivo lo~iti stradivarijevko od najbolj{ih sodobnih violin. Nekdo bi rekel, da trgovci in vrhunski izvajalci ostajajo prepri~ani o enkatnosti stradivarijevk in guarne-rijevk. Nekateri menijo, da gre za vrsto snobovstva, ko se sku{ajo vrhunski violinisti ali lastniki kremonk, izdvojiti kot elita (Kim 2003) in hkrati vzdr`e-vati vrednost svojih instrumentov. Menim, da gre za resni~no vrhunske instrumente, ki jim cena raste zaradi omejenega {tevila, umetni{ke izdelave in seveda zaradi starosti. Vrhunske kremonke so v tem pogledu primerljive z znanimi slikami. Neverjetna cena razvpitih violin budi domi{ljijo ter neustavljivo `eljo in radovednost po po-
ijaLeS 57(2005) 9
slušanju. Spomnim se dogodka, ko je virtuoz Shunsuke Sato preizkusil originalno stradivarijevko in Nagyvaryjevo repliko stradivarijevke s “povsem enakim frekvenčnim odzivom”. Čeprav je sodobna Nagyvaryjeva violina izkazala “nenavadno briljanco in resonanco”, je original zvenel veliko “topleje”. Povsem nešolana “ušesa” so lahko zaznala razločno razliko v prid “strada” (prim. Jonsson 2001, Kim 2003). Sam menim, da je morda s kremonkami podobno kot z Leonardovo Mono Lizo. Lahko jo dokaj verno preslikajo, vendar je ena sama in naslikal jo je enkratni Leonardo pred stoletji.
Zakaj les?
Les za godala in dna klavirjev označujemo kot resonančni les, v nem. prostoru tudi kot tonski (nem. Tonholz) ali zvenski les (nem Klangholz). Iz takšnega lesa izdelane deske imajo v pogledu resonančnosti in ojačanja zvoka, “nosilnosti” tonov (nem. Tragfähigkeit der Töne), resonančnega kvocienta oz. akustične ali muzikalične konstante visok akustični uporabnostni učinek. Resonančni kvocient QR je materialna konstanta, ki jo podaja razmerje med hitrostjo zvoka in gostoto lesa.
V starejši nemški literaturi se QR , brez navedbe enot, označuje kot dušenje radiacije. Z akustično ali muzikalično konstanto označujemo razmerje med elastičnostnim modulom in gostoto, vendar brez dimenzij. Najboljša reso-nančna smrekovina naj bi imela maksimalni resonančni kvocient. Razlika dekrementov, izmerjenih v zraku in v vakuumu, je akustični uporabnostni učinek (Rohloff 1940, lile 1975).
Merljive veličine, ki nakazujejo kvaliteto lesa za zvočne deske, so potemtakem gostota lesa p , elastičnostni moduli?, zvočna hitrost v, zvočni upor w in dušenje zvočnega sevanja© Iz p in E lahko izvedemo hitrost zvoka v,
raziskave in razvoj
zvočni upor w, dušenje zvočnega sevanja© in resonančni kvocient QR:
Vl = 4ei~p ;
w = p • v = p^El p ; 9 = vlp ;
Enačbe veljajo ob homogeni razporeditvi gostote in elastičnostega modula in ob nizki lesni vlažnosti.
Gostota lesa bistveno ne vpliva na hitrost zvoka, pač pa razmerje med elastičnostnim modulom in gostoto. Hitrost zvoka vzporedno z rastjo (longitudinalno) je v suhem lesu pribl. 3200-5200 m/s in enaka kot v jeklu in večini drugih kovinah, razen v svincu, vendar ob 10-krat do 20-krat manjši gostoti. Ustrezno majhen je zvočni upor. Slednji je odločilen za širjenje zvoka in še posebej za odboj zvoka na meji med dvema medijema, medtem ko dušenje zvočne radiacije določa izgubo energije z nihajočega telesa v okoliški medij z radiacijo. Močno dušenje zvočne radiacije ob majhni dušil-ni kapaciteti oz. notranjem trenju pa nakazuje, da se bo manj zvočne energije izgubilo z notranjim trenjem in se je več emitiralo v okolico z zvočno radiacijo. Prav to pričakujemo od zvočnih desk glasbil. Na sliki 10 je prikazano dušenje zvočne radiacije v odvisnosti od zvočnega upora ki nakazuje lastnosti materialov za akustične radiatorje. Dušilna kapaciteta nihajočega lesa je rezultat sipanja energije zaradi notranjega trenja. Mera za dušilno kapaciteto je logaritemski dekrement S, ki je definiran kot 8 = ln(A./A ). Dušenje zvočne radiacije določa izgubo energije iz nihajočega telesa v okolje s sevanjem. Celotno dušenje sestoji iz notranjega trenja, ki se v lesu pretvarja v toploto, in iz energije, ki z resonančne plošče radiira v okolico. Ker v
raziskave in razvoj
Slika 10. Odvisnost du{enja zvo~ne radiacije od zvo~nega upora za razli~ne lesove in materiale (risba po Hörigu iz Kollmana / Côté1968)
vakuumu prenos zvoka ni mogo~, lahko radiirano energijo izra~unamo iz razlike dekrementov, izmerjenih v zraku in vakuumu (akusti~ni uporabnost-ni u~inek).
Zakaj smrekovina?
Za zvo~ne deske kvalitetnih in{tru-mentov violinske dru`ine in klavirjev se vselej uporablja izklju~no smre-kovina (Picea spp.): evropska navadna smreka ( P. abies (L.) Karst., sin P . excelsa Link), kasneje tudi ameri{ka smreka sitka ( P. sitchensis Carr.) in japonska Glehnova smreka ali aka-ezomatsu ( P. glehnii Mast.).
Za violinske pokrove se praviloma uporablja po~asi in enakomerno rasla
visokogorska smrekovina z ozkimi branikami (1-2 mm) in z majhnim dele`em kasnega lesa (25 %). Dele` kasnega lesa in z njim lesna gostota je obratno sorazmerna s {irino branike, vendar zakonitost za zelo ozke branike ne velja; pri slednjih je zaradi slabo razvitega kasnega lesa zakonitost prej premo sorazmerna (Bloßfeld (1967, Ille 1975). Od {irine branik smreko-vine je odvisna lastna frekvenca in zven-ska barva. Les z ekstremno gostimi bra-nikami zveni trdo in krhko, les s {iro-kimi branikami pa zamolklo in votlo (Feuerstein 1935). Med celotnim du-{enjem in notranjem trenjem obstaja statisti~no signifikantna zveza. Z mo~-nej{im celotnim du{enjem je povezano mo~nej{e notranje trenje. Les s {iro-
kimi branikam izkazuje mo~no notranje trenje, vi{ji dele` kasnega lesa pov-zro~i mo~nej{e celotno du{enje. Pri mojstrskih violinah starih in novej{ih goslarjev najdemo v pokrovih poleg ozkih branik (1,5 mm) z nerazlo~no razvitim kasnim lesom tudi {ir{e branike (pribl. 2 mm) z jasno diferenciranim kasnim lesom (Ille 1975).
Poleg ozkih branik je za zvensko smre-kovino zna~ilna tudi odli~na cepkost. Cepljeni violinski pokrovi so {e posebej cenjeni, ker ima njihov les zanesljivo ravno rast. Ravna rast prispeva k manj{emu zvo~nemu du{enju. Tudi smreka le{~arka je za`elena, ker naj bi bilo kr~enje manj{e kot pri »gladki« smrekovini. [e ve~, les le{~arke naj bi bil zaradi le~aste vzobljenosti v radialni smeri trdnej{i. Zven naj bi bil svet-lej{i in bogat z vi{jimi harmonskimi toni (alikvoti) (Bariska 1978, Liese in Dujesifken 1986).
V zadnjih desetletjih se krepi mnenje, da v vi{inskih legah Alp in srednjeevropskih gorovjih izolirano uspeva sibirska smreka (Picea abies subsp. obovata, npr. Golubec 1968, Bobrov 1970), ki bi utegnila imeti resonan~ne lastnosti. [ercelj in Culiberg (1995) na podlagi pelodnih analiz in primerjave stor`evih lusk ugotavljata sibirsko smreko v nekaterih slovenskih smrekovih gozdovih. Schmidt-Vogt (1996) meni, da ne gre za sibirsko smreko, temve~ za vi{inske (rasti{~ne) rase navadne smreke (Picea abies), ki se je v dolgem selekcijskem procesu prilagodila pogojem visoko v gorah. Njene posebnosti so ozke kro{nje, drobne veje, po~asna rast in zelo `ilav les. Tak{ne uspe{no kljubujejo snegu in `ledu. Pascovici (1938) je opozoril, da vsebujejo smreke s po{evno, navzdol usmerjenimi vejami praviloma ve~ resonan~nega lesa kot sicer. To zvezo so lahko potrdili tudi romunski specialisti za zvenski les s pragozdnega ob-
ijaLeS 57(2005) 9
raziskave in razvoj
mo~ja Bukovine (Zieger1960). Zvezo je bilo mogo~e dokazati tudi za bavarski gozd. Posebna oblika smreke (Plattenfichte) ima vise~e veje 1. reda, zato bi utegnila vsebovati ve~ resonan-~nega lesa (Ziegler 1960). Holub~ík (1975 iz Schmidt-Vogel 1996) je na{el pri »glavnikastih« smrekah v slova{kih Beskidih manj{i dele` kasnega lesa (od 21 do 27 %) kot pri “krta~astih” smrekah. (Na severni strani Beskidov, v povirju Visle, uspeva znamenita Iste-banska smreka, ki jo uporabljajo za resonan~na dna klavirjev!). Lahko sklenemo, da so vi{inska rasti{~a z avtohtonimi vi{inskimi smrekovimi populacijami zaradi svojih genetskih posebnosti primerna za gojenje zvenskega lesa (Schmidt-Vogel 1996). Tudi v Sloveniji imamo visokogorsko smreko-vino, ki je primerna za resonan~ni les (Pokljuka, Jelovica s plitvimi pod-zoljenimi revnimi tlemi in kratkimi vegetacijskimi dobami). V [vici so pod-ro~ja s tonskim lesom v Alpah in v Vallée de Joux (Jura). Domneve, da so kremonski instrumenti iz lesa medtem izumrle vrste smreke, ni bilo mogo~e dokazati. Res pa je, da so rasti{~a, kjer nastaja resonan~ni les (starost od 200 do 300 ali ve~!) zaradi gospodarjenja z gozdovi vse redkej{a oz. izginevajo.
Tukaj lahko omenimo najnovej{o hipotezo o lesu, ki naj bi ga uporabljal Stradivari. Eno leto pred Stradivarijevim rojstvom je v Evropi nastopila 70-letna “mini ledena doba” (1645-1715) znana kot Maunderjev Minimum (slika 11) (L. Burckle, Grisino-Mayer, H.D. 2003). Imenovana je po son~nem astronomu E.W. Maunderju, ki je dokumentiral zmanj{ano oz. odsotno solarno aktivnost v tem obdobju. Stradivari in ostali kremonci so se domnevno oskrbovali z lesom iz dana{njega Parco Naturale Paneveggio v vzhodnem delu Trientina. V severnem delu Parka je La Foresta dei violini, Abieti di risonanza, kjer na povr{ini 2700 ha
uspevajo stare, po~asi rasto~e, do 40 m visoke smreke. To d naj bi nastajal les izstopajo~ih akusti~nih in mehanskih lastnosti. Ta les naj bi imel najmanj{e izgube energije zaradi notranjega trenja. Le vi{inska smreka s severnih po-bo~ij, kjer so tla plitva in revna in zime ostre, naj bi tvorila gostej{i les z ozkimi branikami, {e posebej v ~asu hladnega Maunderjevega minima. Avtorja zatrjujeta, da ozke branike pove~ujejo gostoto lesa in posledi~no elasti~nostni modul. To ni povsem zanesljivo, saj vemo, da je pri zelo ozkih branikah, proti pri~akovanju, dele` kasnega lesa zelo majhen! Sicer pa lesa z zelo ozkimi branikami ni te`ko najti tudi danes. Tak{en les nastaja v vi{jih legah v kratkih vegetacijskih obdobjih in na nerodovitnih tleh tako, da “mini ledena doba” tudi tedaj ni bila nujno potrebna. Danes je problem na~in gospodarjenja z gozdom, ki ne zagotavlja doseganja visoke starosti in zahtevnih pogojev enakomerne in skromne rasti v dalj{em obdobju. Kot zanimivost povejmo, da mojstri goslarji Dem{arji verjamejo, da je Stradivari iskal smrekovino v zgornji Sel{ki dolini.
Smrekovina ima v longitudinalni smeri vi{ji Eρ-1, manj{i Q–1 in vi{ji vρ–1 od drugih lesov.
Z nara{~anjem frekvence dele` deformacije zaradi striga v primerjavi z upogibom nara{~a in z njim vrednost Q–1. V obmo~ju ni`jih frekvenc je vrednost za smrekovino v primerjavi z lesom listavcev ni`ja in vi{ja v obmo~ju vi{jih frekvenc. Smrekovina ka`e ve~jo odvisnost Q–1 od frekvence, ker je njeno razmerje med longitudinalnim elasti~-nostnim modulom in stri`nim modulom v longitudinalno-tangencialni ravnini (EL GLT -1), ki dolo~a prispevek striga v primerjavi z upogibom, ve~je. Sicer pa so v lesu v radialni smeri vrednosti za Eρ-1 ni`je in vrednosti za Q–1 vi{je kot v tangencialni smeri. Iz smre-kovine sta {e du{a in rebro.
Ni treba posebej omenjati, da mora imeti smrekovina ravno rast brez gr~, brez kompresijskega in juvenilnega lesa ter da mora biti biolo{ko v neopore~-nem stanju. Smrekovina z visokim koli~nikom Eρ-1 ima manj{i mikro-fibrilarni kot in vi{jo stopnjo kristalizi-ranosti celuloze. Eksperimentalno je
ijaLeS 57(2005) 9
raziskave in razvoj
bilo dokazano, da z ve~ajo~im se mi-krofibrilarnim kotom Eρ-1 pada, na-ra{~a pa Q-1, kar prakti~no ustreza pove~anju mikrofibilarnega kota. Pri kompresijskem lesu je mikrofibrilarni kot v S2 sekundarne stene ve~ji kot v normalnem lesu. Zato je pri kompre-sijskem lesu E ρ-1 v longitudinalni smeri ve~ji, Q–1 pa nesprejemljivo visok.
Z ve~ajo~o se {irino branik se dele` kasnega lesa manj{a. Pri tem Eρ-1 v longitudinalni smeri pada in Q-1 nara{-~a. Les s {irokimi branikami je zato manj primeren za pokrove. Beljava ima zaradi vi{je ravnovesne vla`nosti visoke vrednosti Eρ-1 in Q–1.
Les listavcev
Dna godal so tradicionalno iz javo-rovine (Acer spp): evropskega gorskega javora (A. pseudoplatanus L.) ali ostro-lisnega javora (A. pseudoplatanous L.), amri{kega sladkornega javora (A. saccharum Marsh.) in japonskega itaya (A. mono Maxim.). Tudi kobilica/mo-sti~ek je iz javorovine kot tudi vrat z vija~nico in pol`em. Javor nima posebne akusti~ne vloge, pomembnej{a je njegova trdota, trdnost in zna~ilna zelo dekorativna rebrasta tekstura (angl. fiddle-back figure, nem. Riegeltextur, v~asih jo ozna~ujejo tudi kot “kodra-vost” (nem. Kräuselung) ali “plame-nasto” teksturo (nem. geflammt). Kvaliteten pol` velja, tako kot zvo~nice in intarzija, za dokaz goslarjeve vrhunske tehnike in umetni{ke dovr{enosti. Ubi-ralka je iz ebenovine (Diospyros spp.) ali palisandrovine (Dalbergia spp.), lahko tudi iz hru{evine ali slivovine.
Najbolj{i loki so praviloma iz pernam-buka (Caesalpinia echinata Lam., sin. C. vesicaria Vell. sin Guilandia echi-nata Spreng.), Leguminosae, bolj enostavni tudi iz ka~jega lesa (Piratinera guianensis Aubl., Moraceae), balate rouge ( Manilkara spp.), tatajube ( Chlo-rophora tinctoria, pa tudi iz belega
ES
gabra (Carpinus betulus) ali kar iz »pr-nam-bukovine« (kot duhovito pripominja Vilim Dem{ar, prim. Cvetko et al. 1988/89). V sedanji obliki ga je razvil François Tourte (1747-1835) v sodelovanju s takrat najve~jim virtuozom Viottijem.
Postopki
Les za izdelavo mojstrskih violin mora odle`ati oz. dozoreti. Nekateri goslarji navajajo ~as 50 let in ve~. Le tako naj bi se vgrajene notranje (rastne) napetosti razgradile (Torelli 1998 ). Ille (1975) je na podlagi poskusov pri{el do sklepa, da je mogo~e ~as odle`avanja bistveno skraj{ati, ~e spomladi po zimski se~nji lesene bloke brez skorje dva meseca ali ve~ pr{imo ali namakamo v vodi. Tako naj bi se razgradile rastne napetosti in zmanj{ala mo`nost nastajanja su{ilnih napetosti (zaskorjenje). Be-ljava smrekovine ostaja permeabilna za kapljevine, zrak in zvok. V lesu Amatijeve violine so na{li pove~ano koli~ino kalcija, kar naj bi dokazovalo, da je les le`al v vodi z veliko kalcija in da so ga morda plavili iz apnen~evih Alp. [tevilni poskusi obdelave reso-nan~nega lesa s kalcijem in magnezijem niso bili uspe{ni.
Illejevi poskusi z olupljeno smreko-vino, posekano v razli~nih letnih ~asih, nakazujejo pomen avksina za uspeh obdelave z vodo (prim. tudi Trendelen-burg/Mayer-Wegelin 1955). Avksin se tvori spomladi v delujo~ih apikalnih in listnih meristemih in pronica bazipe-talno po sekundarnem floemu. Kambij je tedaj v “v soku” in skorja se la`je odstranjuje. Po obdelavi z vodo naj bi se u~inek avksina iz kambija raz{iril v celotno beljavo, pri ~emer naj bi ostale piknje odprte. Ille sklepa, da je obdelava sve`ih blokov za lastnosti reso-nan~nega lesa bistvena. Les z ozkimi branikami in majhnim dele`em kasnega lesa (25 %) se zaradi manj{ega notranjega trenja odrazi v vi{jemu akusti~-
nemu uporabnostnemu u~inku. Les s {ir{imi branikami (2 mm) in z ve~jim dele`em kasnega lesa ima predvsem zaradi ve~jega celotnega du{enja vi{ji akusti~ni uporabnostni u~inek. Po obdelavi z vodo lahko v ranem lesu be-ljave pri~akujemo nadaljnje zmanj{anje notranjega trenja in s tem pove~anje akusti~nega uporabnostnega u~inka.
Zanimive so tudi ugotovitve ali bolj domneve J. Nagyvaryja, Ameri~ana mad`arskega rodu. Po neuspe{nih pro-tikomunisti~nih {tudentskih nemirih 1956 se je zatekel v [vico, kjer je {tu-diral kemijo pri nobelovcu Paulu Ka-rerju. Hkrati je {tudiral violino in to kar na Einsteinovi violini. Ugotovil je, da kremonskih violin nikoli niso na~eli ~rvi zaradi insekticidnega delovanja boraksa, ki je bil tedaj v splo{ni uporabi. Med kemiki je znan kot u~inkovit zamre`evalec polimerov. Nobeno drugo sredstvo ne bi moglo lesa bolj utrditi in napraviti zvok bolj briljanen! Ker je klima v severni Italiji zelo vla`na, naj bi kremonski goslarji proti plesni uporabljali razli~ne sladkorje iz sadnih gum. Nadalje domneva, da so proti ~r-vom uporabili zelo fin kristalni puder, s katerim so zapolnili les. Uporabljali naj bi gorski kremen in bene{ko steklo. Me{ali naj bi kremen~ev prah in sadne gume ter zmes vtirali v zunanjo povr-{ino pokrova, ki je tako postala zelo trda in krhka. To naj bi vsaj teoreti~no pripomoglo k svetlemu zvoku. Tudi druga polnila, npr. {elak ali `ivalska lepila, lahko pripomorejo k ble{~e-~emu zvoku, vendar pri vi{jih frekvencah povzro~ijo neprijetno hre{~anje. Stradivarijeve violine imajo svetel zvok in niso hrupne, ker je njihov premaz krhek in razpade v ne{teto delcev. Vibracije pri “hrupnih” frekvencah so mo~no du{ene. To ima za posledico ~istej{i zvok. Nagyvary domneva, da Stradivari ni uporabljal neposredno su{enega lesa, temve~ naj bi ga pred tem dlje skladi{~il v vodi. V napojen
ijaLeS 57(2005) 9
raziskave in razvoj
Slika 12... Albert Einstein, violinist
les lahko vodne raztopine prodro mnogo globlje. V svoji 25-letni goslarski karieri je raziskoval u~inek razli~-nih kemikalij na zvok. Med drugim je uporabil razli~ne sadne gume in `ival-ske beljakovine, med njimi jaj~ni beljak, pa tudi {tevilne topne soli in netopne kristale. Nazadnje je uporabljal hitin iz rakovih oklepov. Dose`eni zvok je sicer bil briljanten, hkrati pa tudi hrupen. Sam kriti~no ugotavlja, da Stradivari tega prav gotovo ni po~el (Choi 2002). Omenja tudi tradicionalno metodo za razgrajevanje rastnih napetosti. V ta namen je treba les uskla-di{~iti nad gnojno jamo. Amoniak in visoka relativna zra~na vla`nost omo-go~ita plastifikacijo lesa pa tudi {tevil-ne druge kemi~ne reakcije kot npr. hidrolizo estrov v lesu, eliminiranje lignina in razvoj plesni. Tak{en les ne poka. Danes lahko to storimo v kontejnerju v amoniakovi atmosferi. Obdelava traja nekaj tednov. S postopkim naj bi zmanj{ali emisijo hrupa, les pa zaradi oksidacije lignina dobi zlat odtenek.
Nekateri namakajo les v vreli vodi. Pri tem postopku se razgradijo notranje napetosti in odstranijo hlapljive in topne komponente. Najva`nej{e med njim so pektinske kisline in polioze. Zmerna odstranitev teh higroskopnih snovi zni`a higroskopnost lesa in ravnovesno
ijaLeS 57(2005) 9
Slika 13 . Profesor Joseph Nagyvary.
vla`nost in hkrati pove~a njegovo togost, tj. elasti~nostni modul. Togost je zelo pomembna, sicer les ne zdr`i pritiska pod kobilico. Togost lesa je mogo-~e pove~ati z dodatkom kostnega prahu ali hitina v vrelo vodo. Podoben u~inek, vendar brez zvi{anih temperatur, je mogo~ z mikrobsko modifikacijo sve-`ega lesa. V 17. in 18. stoletju so to nehote dosegli, ko so les plavili in skla-di{~ili v vodi, v “italijanskem” primeru v Bene{ki laguni, kjer so odlagali tudi les za Arsenale. Tak{en les so kolonizirale bakterije in glive. Pri{lo je do razkroja pikenjskih margov, medtem ko je mehanska trdnost ostala prakti~-no nespremenjena. Tako se je do 50-krat pove~ala permeabilnost lesa. Pri neposrednem su{enju na prostem se piknje preprosto zapro (aspiracija). Nagyvary je prepri~an, da so imeli mikrobi pomembno vlogo pri izdelavi violin. Na nesre~o je te`ko priti do lesa violin starih mojstrov. Kljub temu je Nagyvaryju uspelo pridobiti {est smrekovih vzorcev violin, ki so jih izdelali Stradivari, Guarneri, Guadagnini in Ruggeri, in jih preiskati pod elektron-
skim vrsti~nim mikroskopom. V vseh so bili ostanki gliv, v nekaterih pa tudi sledi bakterij! Vsekakor je bil les starih violin bolj permeabilen od modernih. Poleg tega je bilo v cremonkah videti ostanke gline in kalcijevega karbnata – ostankov shranjevanja v vodi ali naknadne obdelave. Koncentracija teh snovi je bila nekaj desetkrat ve~ja kot v lesu, ki ni le`al v vodi (Nagivary 1988).
In spet smo pri luni! Zürcher s sodelavci (1998, 2000, 2001) trdi, da je les, posekan ob {~ipu la`ji, se manj kr~i in je posebej primeren za glasbene in{tru-mente! Nasprotno pa les, posekan ob mlaju, izgubi manj vode in ima ve~ji skr~ek. Tako postane les gostej{i in tr{i ter je bolj primeren za uporabo v grad-beni{tvu. Ve~ja je tudi tla~na trdnost in ve~ja je odpornost proti biolo{kim {kodljivcem. Verjamete? (prim. Torelli 2005).
Paganini je rad trdil, da je Stradivari izdeloval violine iz lesa dreves, na katerih so posedali slav~ki ali pa les iz katedral (Wall 2002). V slav~ke lahko verjamete, smrekovina pa je dokazano nastajala v ~asu Stradivarijevega `ivlje-nja (Topham in McCormik 200, Top-ham 2002).
Izboru lesa sledi izjemno zahtevna izdelava (II. del) in na koncu, seveda, virtuoz. [ele tedaj bodo v vsej svoji lepoti zazveneli npr. Paganinijeva La Campanella in Moto Perpertuo, Saint-Saënsov Introduction et Rondo capri-ccioso ali pa popularne Sarasatove Ciganske melodije (Zigeuner weisen). in Serenade Andalouse.
Bfl
raziskave in razvoj
literatura
1.    Bein, R., Fushi, G.2005 The masterpieces of Antonio Stradivari and Giuseppe Guarneri del Gesu – A market perspektive Stradivari society. http:// www.stradivarisociety.com/InvestInInstrument.htm
2.   Bloßfeld, O. 1967. Rohdichte von Holz und Holzwerkstoffen. Holz als Roh- und Werkstof 25:35-39.
3.   Bariska, M. 1978. Klangholz, Holzinstrument, Musk. naturwiss. Rundschau 31:45-52.
4.   Burckle, L., Grissino-Meyer, Henri D. 2003. Stradivari, violins, tree rings and the Maunder minimum: a hypothesis. Dendrologia 21/1:41-45.
5.   Choi, Ch. 2002. Secrets of the Stradivarius: An interview with Joseph Nagivary. Scientific American. com. In Focus 10 . jun. 2002.
6.   Cvetko, I., Dem{ar, V., Klop~i~, R., Stahuljak, Lorenz, M., Bole, L., Lorenz, T., [ivic, P. , Je`-Brezav-{~ek, B., Jak{a, L., Aha~i~, K.1989/89. Godala-tematska {tevilka. Revija glasbene mladine Slovenije 19 .
7.    Feuerstein, A. 1939. Das Klangholz. Forstwiss. Cbl. 54:617-624.
8.   Harvard dictionary of music 2003. 4. izd. Izd: Don Michael Randel. The Belknap Press of Harward University Press, Cambridge, Massachusetts, London.
9.    Hill, W.H., Hill, A.F., Hill, A.E. 1963. Antonio Stradivari, his life and work. Dover Publications, New York.
10.  Ille, R. 1975. Eigenschaften und Verbreitung von Fichtenresonanzholz für Meistergeigen. Holztechnol. 16:95-101.
11.  Jonsson, P. 2001. Stradivarius: artisan or accidental chemist? The Christian Science Monitor, http:// www.csmonitor.com/2001/1129/p17s1-stgn.html
12. Kim, S. 2003. Stradivarius: unsurpassed artisan or just lucky? http://serendip.brynmawr.edu/biology/ b103/f03/web3/s1kim.html
13.  Kollmann, F.P., Côté, Jr., W.A. 1968. Principles of wood science and technology. I Solid wood. SpringerVerlag, New York Inc.
14.  Liese, W., Dujesiefken, D. 1986. Das Holz der Fichte. V: Helmut Schmidt-Vogt: Die Fichte, zv. II/1, Wachstum, Züchtung, Boden, Umwelt, Holz str. 373-444. Hamburg, Berlin
15.  Nagyvary, J. 1988. The chemistry of a Stradivarius. C&EN, maj:24-31.
16.  Rohloff, E. 1940. Über die innere Reibung und die Strahlungsdämpfung von Geigen. Annalen d. Phys. 5 Folge, Leipzig 38(3):177-198.
1 7 . Sánchez-Penzo, J. The way famous string instruments went. http://www.jose-sanchez-penzo.net/ strad.html
18.  Schelleng, J.C. 1968. Acoustical effects of violins varnish. J. Acoust. Soc. Amer., Lancaster 44(5):1175 -1183.
19.  Schleske, M. 2004. Zeitgeist and Violinmaking. Predavanje ob 100-letnici ustanovitve Verband Deutscher Geigenbauer (VDG) Wiesbaden, 22. maj.
20. Schmidt-Vogt 1996. Musik und Wald. Rombach Wissenschaft – Reihe Ökologie zv. 3, Roimbach Verlag, Freiburg/Breisgau
21.  [ercelj, A., Culiberg, M. 1995. Picea abies subsp. obovata (Ledeb.) Domin v slovenskih gozdovih. Hlad-nikia 4:23-27.
22.  Topham, J., McCormik, D. 2000. A dendrochrono-logical investigation of stringed instruments of the Cremonese school (1666-1757) including »The Messiah« violin attributed to Antonio Stradivari. Journal of SARcheological Science 27:183-192.
23. Topham, J. 2000. A dendrological survey of musical instruments from the Hill Collection at the Ashmo-lean Museum in Oxford. Galpin Society Journal 55:244-268.
24. Torelli, N. 1998. Rastne napetosti v drevesu in lesu. Les 50(4):91-95.
25. Torelli, N. 2005. Lunarni les – mit ali resni~nost? Zbornik gozd. in les. {t. 76 : 71-101.
26. Trendelenburg, R./Mayer-Wegelin, H. 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser, München.
2 7. Wade-Matthews, M. 2004. An illustrated book of musical instruments. Annes Publishing Ltd./ Southwater, London.
28. Wall, D. 2002. The secret of the Stradivarious sound. Newsweek 28. okt:16.
29.  Ziegler, E. 1960. Untersuchungen über äußere Merkmale, Holzeigenschaften und forstgeographische Vorkommen der Resonanzholzqualitäten bei Fichte und einigen andern Holzarten. Mit. Staatsforstverw. Bayerns, zv. 3: 285-198.
30. Zürcher, E., Cantiani. M.-G. 1998. Tree stem diameters fluctuate with tide. Nature 392, (16. april):665.
31.  Zürcher, E. 2000. Mondbezogene Traditionen in der Forstwirtschaft und Phänomene in der Baumbiologie. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11): 417-434.
32. Zürcher, E., Mandallaz, D. 2001. Lunar synodic rhytm and wood properties: traditions and reality – experimental results on Norway spruce (Picea abies Karst.) .4th International Symposium on Tree. Montreal, Bot. Garden 20.-25. avg. 2000, Montreal, Proc.: 244-250
ijaLeS 57(2005) 9