PoStnlna plačana * gotovini
Leto XXI., št. 207
Ljubljana, četrtek 5* septembra 1940
Cena t Din
Upravmstvo. Ljubljana, tCnafljeva & — Telefon &tev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inaeratm oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — Tel 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
St. i. — Telefon 2455. Podružnica Celje: K ocen ova ulica 2.
reiefon 3L 190. Računi pn poŠt. ček. zavodih: Ljub-liana 9t 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo

Za kaj gre1
Nedavno smo na tem mestu opozorili, da z uredbami, paragrafi, pretnjami in sankcijami ne bomo ukrotili niti pošasti pomanjkanja v prehrani, niti draginje, niti vzpo-sobili Široke množice našega ljudstva, da si more kruh tudi plačati. Ta enostavna resnica pa kakor vse kaže še ni povsod prodrla. V drugih krajih vidimo, kako se javne institucije z razumevanjem položaja lotevajo nalog ki jih nalaga današnja težka doba odgovornim činiteljem. Zagreb. Beograd, Novi Sad in druga večja me; v Jugoslaviji že organizirajo preskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Mislijo pri tem tudi na znosnost cen in na posebno težak položaj najsiromašnej.ših. To so potrebne in hvalevredne akcije, ki bodo situacijo v teh mestih znatno omilile. Res je seveda da krajevni uspehi ne morejo reševati problema kot takega. Vprašanje morajo vzeti v roke država in banovine, torej kr. vlada in banske uprave. Zakonitih določb imamo že precej. Nekatere so pogreš-ne, a mnoge so tudi dobre. Toda ponavljamo: papir ne pomaga nič, ako ni ljudi, aparata, organizacije, ki dobre zamisli in ukrepe p ro vede jo v delo V tem oziru žal is ni skoraj nič storjenega. Ko bi se tu krepko zagrabilo, bi se brž pokazalo, da problem ni toliko v nedostatku živil, nego v sposobnosti jih zasigurati in razdeliti po vseh krajih države.
Vprašanje draginje ni le posledica težke mednarodne krize ter č:stega spekulanstva, temveč — odkrito se mora rečj — ponekod že kar direktnega navajanja v višje cene. Mnoge javne ustanove v tem oziru predniačijo. Nedavno smo doživeli občutno zvišanje telefonskih in poštnih pristojbin. ne da bi za to obstojala neka posebna nujnost, razun želje, da se dohodki poštne blagajne čim bolj zvišajo. Toda o tem bi se dalo še razpravljati. Povsem nerazumljivo pa je n. pr., da so državni rudniki pričeli brez nauu.inišega razloga povišavati cene premoga. Tako ie rudnik Zabukovica pred par dnevi povišal cene premoga z?. 10 odstotkov, akoravno ne plačuje svojih delavcev nič višje nego zasebna podjetja in ima zame manj socialnih dajatev, nego drugi rudniki. Sedaj bi bilo treba ostalim rudnikom samo slediti primeru Zabukovice in nacn-k at bi zrasla cena premogu v najbolj občutni meri. V Zabu kovic i se morda smehljajo.
Vprašanje povišanja železniških tarif in o posledicah dejstva je poglavje
za se.
Seveda brez sodelovanja vsakega posameznika. brez zavesti odgovornosti, ki jo ima ne samo država in banovina, temveč tudi državljan, brez gotove discipline ne bo šlo. Vsakdo je dolžan sodelovati pri pobijanju špekulacije in preganjanju navijalcev cen. Uspešno bo to le. če nikdo sam ne špekulira in ne navija. Pravilno ie bilo, da so si v času, ko ie bilo blaga dovolj na razpolago, premožnejši nabavili zaloge — saj se jih je k temu celo javno pozivalo. Drugod n. pr. v Švici so preskrbo zasebnih gospodinjstev z zalogami živil sistematično in zelo uspešno izvedli, dokler je bil čas. Sedaj, ko se vsak dan dostikrat pretirano napoveduje: »zmanjkalo bo tega ali onega,« baš taki ljudje, ki b* v času trenutnega zastoja v preskrbi živil lahko posegli po svoji domači vreči moke, po svoji kan-ti oflja, po svojem loncu masti in po svojem zabojčku sladkorja, hitijo v trgovino in na trg ter kupujejo, kakor da so jim doma vsi predali prazni. Tako nastajajo kritične situacije.
Nihče pri nas tudi ne poskuša organizirati zbiranje važnih surovin, ki se nahajajo po posameznih gospodarstvih, a bi zbrane mogle odpomoči marsikateremu pomanjkanju Naše tvornice olja bi lahko ostale v obratu, če bi dobile n. pr., kakor se sedaj to v Franciji dela. dovolj peška od sliv, grozdja, semena od buč in sončaric in če bi moncpolska uprava dovolila, da dozori in se uporabi seme od tobaka, ki daje odlično olje. Nihče pri nas tudi ne misli, koliko vrednosti zametujerno s starim papirjem, razbitim steklom, raznimi pločevina-nastimi in železnimi predmeti itd. Manjka iniciative in organizacije povsod.
Preskrba s kurivom se ustavlja ob visokih cenah drv in ljudje se plašijo, da bomo na zimo zmrzovali povsod. Pri tem imamo v Velenju ogromne plasti lignita, ki gotovo lahko po svoji izdatnosti služi kot nadomestek za drva, a tudi po ceni — če ga seveda ne bodo začeli prodajati po vzoru Zabukovice.
Kar se je dosedaj storilo vvprašanju prehrane in v borbi zoper draginjo je bil v glavnem birokratski eksperiment. Posamezni ukrepi niso bili dovolj premišljeni in so zato povzročili baš nasprotne učinke, nego se je nameravalo. Klasične so bile v tem pogledu odredbe o pšenici. Druga je sledila drugi in vsaka je imela za posledico le na-ra:čanje cene. dočim je glavno vprašanje pravočasno in zadostne preskrbe z moko in kruhom ostalo odprto. Sedaj je vse ogorčeno, da producenti v Vojvodini zadržujejo svoje zaloge. Kaj bi jih ne. ko jim je pa vsaka uredba, in doslej jih je bilo že nekaj, nagradila tiste, ki so pšenico zadrževali in se tudi sedaj vrši živahna agitacija, da zadnja uredba še ni — zadnja beseda. O nekih rekvizicijah pa še ničesar ne čuje-mo.
Danes je vsako razmišljanje o prehrani in draginji enostransko, ako se istočasno ne uredi tudi vprašanje dela in zaslužka. Dosedaj smo o tem slišali v glavnem le le-
General Antonescu - nada Rumunije
Dosedanjo Gigurtovo vlado v Rumuniji so strmoglavili prevratni poizkusi — General Antonescu ima nalog, da vzpostavi v državi v teh kritičnih dneh mir in red
Bukarešta, 4. sept. br. (Štefani). Spričo resnega notranjepolitičnega razvoja v Rumuniji in še posebej zaradi prevratnih stremljenj ekstremnih elementov, ki so prišla do izraza v noči na torek, ko so pristaši železne garde poizkušili izvršiti atentat na rumunskega kralja, je vlada davi podala ostavko. Kralj je kolektivno demisijo Gigurtovega kabineta sprejel ter poveril mandat za sestavo nove vlade generalu Antonescu, ki je bil davi sprejet v avdien-co. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo general Antonescu sestavil avtoritarno vlado.
General Antonescu velja za moža velikih sposobnosti. Predvsem je odločen zagovornik politike osi. Znan je tudi po svojih simpatijah do železne garde. V vojaški karieri je dosegel čin armiiskega generala. Pred kratkim je bil izločen iz vojske, da bi lahko izvršil neke politične misije.
Bukarešta, 4. sept. s. (Ass. Press.) Smatrajo, da ima novi ministrski predsednik Antonescu nalogo, da vzpostavi red v Rumuniji. Po informacijah dobro poučenih krogov se namerava opirati Antonescu na pomoč armade in desničarskih nacionalistov.
Prevratni poizkusi
Bukarešta, 4. sept. AA. (Štefani) V toku današnjega dneva so bile telefonske zveze z inozemstvom in z gotovimi deli v tuzemstvu 4 ure prekinjene. V zvezi s tem so rumunska pristojna oblastva objavila naslednje sporočilo:
V noči na 3. t. m. je skupina mladeničev v vojaških uniformah vdrla v prostore ra-diofonSke družbe, katere poslopje je v bližini prestolnice. Izjavili so, da so prišK za-
radi ojačenja straže. Uničili so več aparatov. istočasno so poskušale izvesti podobne napade tudi druge skupine mladeničev v centrali radiofonske družbe v BuKarešti. Neka oseba je izstrelila ob istem času več strelov iz revolverja na ulici v znak protesta. Vsi krivci so bili takoj aretirani. Enaki poizkusi so bili ob istem ča»u v Brašo-vu in Konstanci, a so bili brezuspešni. Krivci so bili takoj zaprti. Uvedena je preiskava.
Bukarešta, 4. sept. j. (Rador) Notranje ministrstvo je dalo včeraj kasno ponoči po vsej Bukarešti razširiti lepake, katerih besedilo pravi med drugim, da so pričeli člani nekaterih razpuščenih političnih strank ponovno razvijati politično delavnost. ki se mora v okviru sedanjega totalitarnega političnega reda v Rumuniji smatrati kot nedopustno. Delovanje teh oseb je v nasprotju z odredbami vlade in ru-munske nacionalne stranke, ki je edina dovoljena politična organizacija. Besedilo letakov se zaključuje z ostrim opozorilom, da bo vsak, ki bo sodeloval pri takih nedovoljenih političnih akcijah, kaznovan s prisilnim bivanjem v koncentracijskih taboriščih.
Bukarešta, 4. sept. AA. (Štefani) Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo vse javne predstave do 7. septembra.
Vojaška konferenca
Bukarešta, 4. sept. s. (Ass. Press.) Kralj Karol je sklical za nocoj konferenco vseh vodilnih rumunskih vojaških osebnosti. Zlasti bodo na konferenci navzoči vsi generali iz Transilvanije. Ni znano, o čem bo konferenca razpravljala.
entaf kralja Karala
Bukarešta, 4. sept (Ass. Press.) Neld moški je vdrl čez ograjo na dvorišče kr. dvorca in oddal več strelov v razsvetljena okna dvorca. Napadalec je bil takoj prijet in je pri zaslišanju mimo izjavil, da je hotel ubiti kralja Karola.
London, 4. sept. j. Angleški radio objavlja, da je bil atentat na rumunskega kralja po informacijah raznih novinarskih agencij izvršen na ta način, da so trije moški premagali vojaško stražo pred vrtom kraljeve palače ter vdrli do samih vrat v kraljev dvorec, kjer je eden izmed trojice oddal tri revolverske strele, preden ga je straža razorožila. Rumunski kralj Karol je takrat ravno prisostvoval seji svojih svetovalcev. Med incidentom je bilo slišati vzklike »Naj živi Železna garda!«. Po neki brezžični vesti iz Bukarešte je že uspelo prijeti vse tri atentatorje.
Bukarešta, 4. sept. s. (Reuter). Preiskava o sinočnjem atentatu na kralja Karola, kakor tudi o drugih incidentih, ki so se sinoči primerili, kaže, da je Železna garda pripravljala pravi državni udar v Rumuniji.
Predvsem je ugotovljeno, da je atentator na kralja vodja železne garde Horeon Širna, ki je bil še pred nekaj mesci kot zastopnik železne garde Imenovan za ministra, pa je bil pozneje pri preosnovi vlade zopet izločen. Poleg atentata samega je bilo ugotovljenih še več drugih poskusov, ki so imeli namen, zasesti kraljevo palačo. Kralj Karol se je v trenutku, ko so bili oddani streli, nahajal v palači.
Zadnja poročila pravijo, da je imela železna garda namen prisiliti kralja k odhodu v inozemstvo.
Madžarska vojska
bo danes vkorakala
v severno Transilvanijo, Id ji je bila prisojena po dunajski arbitraži
Budimpešta, 4. sept. p. Na vsem Madžarskem pričakujejo z nestrpnostjo jutrišnjega dne, ko bodo madžarske čete pričele zasedati severno Transilvanijo. Vse priprave so končane ter je vlada sklenila, naj madžarska vojska že jutri zasede nove pokrajine. S četami bodo vkorakali v Transilvanijo tudi zastopniki civilnih oblasti, ki so bili že imenovani. Madžarske oblasti so izdale poziv madžarskemu živ-lju v Erdelju, naj ohrani hladnokrvnost, zlasti v občevanju z Rum trni, ki bodo še nadalje ostali v zasedenem ozemlju. Madžarske oblasti so močno zaskrbljene zaradi velikih neredov, ki se dogajajo v Rumuniji in o katerih nimajo točnejiših poročil.
Budimpešta, 4. sept. s. (Col. B. C.) Madžarska vojska je oib meji pripravljena, da prične jutri z okupacijo odstopljenega dela Transilvanije.
Najprej bo v smislu določil mešane komisije zaseden Veliki Varadin. Mesto je že danes okrašeno z madžarskimi zastavami. Rumunska policija je že zapustila mesto in vzdržujejo sedaj varnostno službo madžarski civilisti, ki pa niso oboroženi.
Budimpešta. 4. sept. s. (Reuter.) Madžarska vlada je objavila uredbo, ki odre-
ja. da postanejo vsi novi madžarski državljani. ki so sposobni za vojaško službo takoj madžarski vojaški obvezniki.
Rumunske čete Se odhajajo
Bukarešta, 4. septembra, j. (DNB). Mešani madžarsko-rumunski odbor za izvajanje dunajskega dogovora je v torek nadaljeval svoja posvetovanja v bližini meje pri Velikem Varadinu. V prvi vrsti so obravnavali vprašanja o zaščiti življenja in imetja prebivalstva v pokrajinah, ki jih mora Rumunija izprazniti. Dosežen je bil sporazum. Po informacijah budimpeštanskih listov evakuacija rumunskih čet v severni Transilvaniji naglo napreduje m ni bilo doslej tamkaj nikakih incidentov. V Velikem Varadinu kakor tudi v drugih rumunskih mestih je pričelo rumunsko prebivalstvo odstranjevati svoje narodnostne spomenike, ki jih je postavilo po priključitvi teh pokrajin Rumuniji po svetovni vojni.
Izgredi v Aradu
Budimpešta, 4. sept o. Po vesteh z romunske meje. je položaj v Rumuniji zelo resen. Izgredi v obmejnih krajih so se davi nadaljevali ter so zavzeli zelo velik
pe besede in javnosti ni bil niti predložen načrt, kako se hoče praktično reševati ta problem. Fraza o javnih delih ne pove ničesar. Zlasti v Sloveniji smo življenjsko in-teresirani, da se čim preje izdela podroben program ter se pristopi k njegovemu izvrševanju. Po dosedanjih napovedih je za financiranje javnih del predvideno 6 do 7 milijard. Po važnosti naših krajev, po kompliciranosti socialnega problema pri nas, ki se povečuje še s težko krizo v enem delu naše industrije, ter po nujnosti nalog (naše cestno omrežje!) smemo pač računati na pravičen delež pri tem znatnem kreditu. Od vneme; sposobnosti in odločnosti naših odgovornih faktorjev bo odvisen uspeh. Slovenija, pri javnih delih tolikokrat zapostavljena, ima pač pravico zahtevati tokrat
nekaj več, nego samo tolliko, kolikor odgovarja morda ključu prebivalstva. Pametno razporejena javna dela v obsegu do ene milijarde dinarjev, ki bi se pričela na raznih važnih krajih Slovenije hkrati bi skupaj z dobro premišljeno in razumno ter hitro organizacijo prehrane kmalu znatno ublažila problem preskrbe z življenjskimi potrebščinami pri nas in olajšala težko stanje, v katerem se nahaja naše ljudstvo.
Predstoječa izvajanja se dotikajo seveda le posameznih plati celokupnega vprašanja. Ne moremo pa jih zaključiti, ne da bi zopet s prstom pokazali, v kako težld krizi se nahaja naš zasebni in javni nameščenec in da ne bi opozorili nanj, ki tvori jedro naše inteligence in s tem eno glavnih 1 zaslomb celokupnega našega napredka.
obseg. Rumunske vojaške oblasti so izdale enersične ukrepe, da bi zatrle izgrede. Zlasti hude so bile v Aradu.
Bukarešta, 4. sept. s. (Reuter) Položaj v Transilvaniji je še vedno zelo napet. Vrše se velike demonstracije in zopet so demonstranti poškodovali diva konzulata.
Pričakujejo, da bo napetost dosegla višek v trenutku, ko bodo madžarske čete začele korakati v odstopljeno ozemlje. Pra vzaradi tega je bil imenovan za ministrskega predsednika general Antonescu, ki ga smatrajo kot močno osebnost, ki naj bi preprečila nove nemire.
Csakyjev govor
Budimpešta, 4. sept. AA. (MTI) Zunanji minister grof Csaky je izjavil v zunanjem odboru parlamenta, da otvarja dunajska arbitraža novo epoho v življenju madžarskega naroda. Zaradi povečanja ozemlja ln števila prebivalcev je stopila Madžarska v vrsto srednjih držav in razpolaga z bazami, na katerih se lahko razvija njena notranja meč, da izpolni svoje poslanstvo v srednji Evropi. Sili osi sta po priključitvi Besarabije Rusiji uvideli, da madžarsko-rumunski spor prav tako zahteva neodložljivo rešitev. Po neuspehu neposrednih madžarsko-rumunskih pogajanj sta uredili vse vprašanje z arbitražo. Medtem ko so mirovne pogodbe, sklenjene v okolici Pariza, vrgle zaradi hegemonije zapadnih sil seme večnih borb, kar je končno pripeljalo do popolnega rušenja proti-naravnega sistema, je konstruktivno pojmovanje sil osi stremelo za tem, da se za-jamči pomirjenie narodov in utrdi mir.
Madžarska iskreno želi, da bi prišlo do nove dobe, ki bi bila prežeta s prijateljstvom z rumunsko sosedo. Madžarska manjšin?,, ki ostane v Rumuniji in rumunska manjšina, ki je prišla pod Madžarsko, naj bi bili jamstvo za dobre odnose. Madžarska bo rumunski manjšini zagotovila dobro in celo plemenito ravnanje. Ko se bodo Rumuni popravili po celi vrsti bolestnih udarcev, bodo sami priznali, da jim novi okvir, v katerem se bodo nahajali v jugovzhodni Evropi, jamči mnoge prednosti in možnosti. Postali bodo resen element, ki bo obkrožen z močnim aaupanjem vrednih sosedov. Ne bo krivice na madžarski vladi, če se madžarsko-rumunski odnosi v bodoče ne bodo razvili do stopnje prijateljstva. Mi bomo storili vse, da bi Rumuni pri nas čutili, da jim skupno življenje z madžarskim narodom omogoča celo vr-
sto možnosti za koristen in zdrav napredek. V zvezi z Rumunijo bomo prav tako skrbeli za to, da v skladu z besedami Ma-noilesca Rumunija ne bo mogla v bodeče voditi druge politike kakor politiko osi.
Na madžarskem ozemlju ni nemških čet
Budimpešta, 4. septembra. A A. (MTT). Na merodajnem mest 1 kategorično deman-tirajo ameriške vesti o prisotnosti nemških čet na madžarskem ozemlju Ugotavlja se da so te vesti popolnoma izmišljene in zlohotne.
Budimpešta. 4. septembra, s (Reuter). Kljub vsem demantijem poročajo da je 20 nemških uniformiranih vojakov dospelo v mesto Szolnok, ki leži 80 km od rumunske meje. Smatrajo, da je to prednja straža glavnega kontingenta nemške vojske, ki bo najbrže vkorakala v Rumunijo, da s svojo prisotnostjo jamči izvajanje nemške garancije za rumunske meje.
Spominske znamke
Budimpešta, 4. septembra. AA. (DNB) Ob priliki priključitve gotovega dela Er-delja Madžarski je madžarska poštna uprava izdala nove znamke, ki nosijo napis: Vzhod se nam vrača.
Vlada je prepovedala za debo 30 dni vsako potovanje v pokrajine, ki bodo vrnjene Madžarski.
Pogajanja z
tUi
m
Bukarešta, 4. sept. AA. (Štefani.) Sporoča se. da so rumunsko-bolgarska pogajanja prispela v končno fazo. S tem v zvezi izjavljajo, da se ie že začelo revidiranje besedila pogodbe o odstopu južne Dobrudže Bolgarski, o vseh splošnih finančnih vprašanjih ter o izmenjavi prebivalstva. Rumunski uradni list ie že objavil uredbo o ustanovitvi generalnega komisari?ta za Rumune, ki pripadajo evakuiranemu ozemlju. Ta komisariat se bo brigal za go po-darska vprašanja izseljenih Rumunov ter za to. da se zaposlijo izseljenci v notranjosti Rumunije.
Sofija. 4. sept. p. Kakor poročajo listi, so bila pogajanja v Crajovi zopet prekinjena. da bi mogli bolgarska in rumunska delegacija ooročati svojima vladama o dosedanjem razvoju pogajanj.
Angleško-nemška vo
Tudi včeraj so Skupine nemških bombnikov prodrle uad Anglijo, kjer se je razvilo več bitk
London, 4. sept. j. (LEP.) Navzlic močni obrambi angleških lovskih letal in protiletalskega topništva so že v današnjih dopoldanskih urah skupine nemških letal ponovno prodrle nad angleški teritorij. Manjše skupine so vzele smer proti Londonu, kjer je bil ob 9.19 dan prvi današnji letalski alarm, ki je trajal do 9.42. Skoraj istočasno se je nad jugovzhodno angleško obalo razvila kratkotrajna letalska bitka, v kateri sta bili dve nemški letali sestreljeni. Angleškim lovskim letalom se je nato polagoma posrečilo vse skupine nemških bombnih letal potisniti z angleškega teritorija nazaj proti morju. Opoldne so nemška letala napad obnovila in je bil ob 13.27 dan v Londonu drugi letalski alarm, ki je trajal 25 minut.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 4. sept. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške podmornice so potopile več britanskih trgovskih ladij. Tudi naša bojna letala so potopila več ladij. Skupno je bilo potopljenih ladij za 51.507 ton, med katerimi je tudi pomožna križarka »Duvagan Castle«.
Včeraj so nemška letala napadla letališča v južni Angliji in vrgla z uspehom bombe na hangarje in druge naprave. Povzročenih je bilo veliko požarov. Pri napadih je prišlo do letalskih spopadov, v katerih so imela nemška letala velike uspehe. Nemška bojna letala so metala bombe na pristanišča, vojaške naprave in letališča v Liverpoolu, Avenmouthu, Bri-stolu, Portlandu, Rochestru in Midlesbo-roughu. Povsod so nastali požari. Nadaljuje se polaganje min pred britanskimi pristanišči.
Britanska letala so letela ponoči med 3. in 4. septembrom nad nekaterimi deli Nemčije. Samo enemu se je posrečilo leteti nad Berlinom. Bombe niso bile vržene. Na Brandenburg in nekatere druge dele Nemčije je bilo vrženih več bomb, ki niso povzročile posebne škode.
Včeraj je sovražnik izjgutoil 62 letal. Od teb je bilo 42 zibitih v letalskih spopadih, eno letalo je zbilo topništvo, 15 pa jih je bik) uničenih na tleh. 10 nemških letal se ni vrnilo.
Uradna angleška poročila
London, 4. sept. s. (Reuter.) Ob 14. je objavilo letalsko ministrstvo naslednji komunike:
Danes zjutraj sta dve formaciji sovražnih letal preleteli južnovzhodno angleško obalo. Ena je poskusila napasti vojaška letališča v Kentu, druga pa je preko ustja Temze napravila sličen poskus proti letališčem v Essexu. Takoj so stopila v akcijo angleška lovska letala in protiletalsko topništvo, tako da se je le manjšemu številu nemških letal posrečilo prodreti do cilja. Nekaj bomb je bilo vrženih, toda kolikor je doslej znano, niso povzročile resne škode in tudi ne žrtev.
Eskadrila angleških bombnikov je preteklo noč napadla sovražna letališča v bližini Kanala v Franciji.
London je imel danes do popoldneva dva letalska alarma. Drugi je bil dan zgodaj popoldne.
London, 4. septembra, s. (Reuter). Ob 21. javlja letalsko ministrstvo, da je bilo po zadnjih podatkih danes sestreljenih skupno 45 nemških letal, med njimi 33 bombnikov in lovskih letal. Angleži so izgubili tekom dneva 11 lovskih letal, vendar se je 5 pilotov rešilo.
Angleški protinapadi v Nemčiji
London, 4. septembra, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleška letala izvedla zelo obsežne napade na vojaške objekte v Nemčiji in v ozemlju, zasedenem od nemške vojske. Med drugim so bili bombardirani razni objekti v Griine-waldu severno od Berlina, kjeT je bilo povzročenih več požarov. V Berlinu so napadla angleška Setala električne in razsvet-Ijevalne centrale ter tovarne orožja. V Magdeburgu so bila bombardirana skladišča tekočega goriva, v Merzigu pa neka tovarna, Na Nizozemskem je bilo napadenih več letališč, v Cherbourgu in Hammu pa razna skladišča.
Letala vojne mornarice so bombardirala doke v Ostendu ter tovorne čolne in doke ob reki Scheldi.
Izvidniška letala so ugotovila, da so pri Baden-Badenu v Sch\varz\valdu še vedno goreli objekti, ki so bili napadeni prejšnjo noč.
Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
London, 4. septembra s. (Reuter). Zasebna poročila iz Dcvcrja javljajo, da so danes podnevi angleška letala nadaljevala bombne napade na nemške vojaške objekte med Callaisom in Boulcgneom. Tudi angleško protiletalske topništvo je tekom dneva obstreljevalo nemške vojaške objekte preko Kanala.
HITLERJEV GOVOR V BERLINU
i
»Nemci bodo neizbežno prišli v Anglijo, da izsilijo odločitev«
Berlin, 4. sept. br. Z veliko manifestacijo so danes v Berlinu otvorili drugo zimsko pomožno akcijo v vojni dobi. Ob tej priliki sta imela najprej propagandni minister dr. Gobbels in nato Hitler dva pomembna govora. Oba govora so prena; ie vse nemške in italijanske radijske postaje, deloma tudi radijske postaje v inozemstvu in celo v Ameriki.
Propagandni minister dr. Gobbels je ugotovil, da so v pravkar zaključenem poslovnem letu zimske pomožne akcije in Rdečega križa znašali prostovoljni prispevki skupno 681 milijonov mark za pomožno akcijo ln 221.5 milijonov za Rdeči križ. Poleg tega je treba prišteti k tem prispevkom še 124 milijonov mark prostovoljnih prispevkov v okviru narodno socialističnih organizacij, tako da je znašala skupna žrtev nemškega naroda v socialne svrhe v preteklem letu 1,026.5 milijonov mark. Ogromne vsote so bile iz teh sredstev izdane za materinsko skrbstvo, za otroške vrtce in zavetišča in statistični podatki kažejo, da je bilo v letih 1934 do 1939 na osnovi teh prostovoljnih prispevkov ohranjenih pri življenju okrog 235.000 dojenčkov. Dva milijona otrok je bilo deležnih počitnic na deželi, 800.000 otrok je bilo vzgajanih v otroških zavetiščih.
Sprejet od silnih ovacij je nato govoril Hitler skoraj poldrugo uro. V prvem delu svojega govora je obravnaval povsem voj-no-politična vprašanja. Ugotovil je, da so bili tako na fronti kakor v zaledju v prvem vojnem letu doseženi ogromni uspehi, j
Nihče si ni mogel predstavljati takega
razvoja zgodovinskih dogodkov kakor jih je svet preživel v tem letu. Toda doslej nI bila dosežena niti ena končna odločitev. Nemška vojska obvlada ogromen trikot ozemlja od Buga do skrajnega evropskega severa in na drugi strani do španske meje. Angleška propaganda si je na vse načine pomagala iz dnevnih zadreg. Vsak poraz je zanjo pomenil zmago ali dobiček. Treba si je le ogledati angleško vojno poročevalsko službo. Vedno se je skrivala za mnenja dobro poučenih krogov vojaških izvedencev in zgrešenih računov. Ko smo prodirali na Poljsko, so Angleži poročali, da smo doživeli neuspeh in da so Poljaki na poti v Berlin. Ko smo Poljsko premagali, so bili zadovoljni, da smo jim odvzeli veliko breme, ker je bila Poljska zanje vedno slaba stran. Ko se je pripravial akcija na Norveškem, so bili veseli, da bodo imeli priliko spopasti se z nami, čeprav so cele mesece prej bili na zapadni fronti le nekaj sto metrov daleč od nas. Posledica njihove lastne propagande je bila, da smo zajeli celo angleško brigado v Lilehamer-ju. Ko so se Angleži umaknili iz Namsosa in Adalsnesa, je bilo to zanje spet veliko strateško dejanje.
Prišel je obračun na zapadu. Zavezniki so doživeli poraz, a kljub temu so Angleži dosegli silen uspeh z begom iz Dunker-qu.ea. Sam sem videl te kraje in ta uspeh. Bilo je vse precej v neredu. Ko je bila Francija premagana, so bili znova zadovoljni sami s seboj. Skrajšala se je nji-
hova fronta in sedaj so lahko koncentrirali vse svoje sile. Dosegli so strateški položaj, kakršnega so si želeli. Sedaj, pravijo, bomo lahko natopili proti Nemcem vse drugače.
2e ob pričetku vojne so pripravili svoj račun: vojna bo trajala tri leta. To ie pač bilo potrebno, ker se drugače delničarjem njihove voine industriie pač ne bi izplačalo njihove najnovejše investicije. Jaz pa sem tedaj dejal našemu državnemu maršalu: Goring. pripravimo se na pet let: ne zato. da bi vojna trajala toliko časa nego. da bomo vzdržali in zmagali. pa nai pride kar hoče. Zmaea. to je naš termin. Angleži se radovedno vprašujejo: »Kdai bodo Nemci vendar že prišli?« Nai bodo mirni in naj vedo: »Oni bodo gotovo prišli«. Kajti treba ie napraviti konec temu. da bo en sam narod davil 450 milijonov ljudi. Treba se je boriti, dokler ne bo padla poslednja in dokončna odločitev.
Tri mesce že gledamo, kako angleška letala ponoči brez cilja in brez vesti napadajo naše domove. Angleži 90 . tem pokarali svoio največjo slabost. Toda mi iim odgovora ne bomo ostali dolžni. Noč za nočjo iim bomo vračali v desetkratnem obsegu. Ce bodo Angleži odvrgli na naše kraie dva. tri. štiri tisoč b»mb. nai vedo. da bo padlo na njihova merta 100. 200. 400 tisoč bomb. Če hočeio oni rušit: naša mesta. iim jih bomo mi zbrisali z zemljepisne karte. Prišla bo ura. ko bo moral biti eden izmed nas dveh strt in to ne bodo Nemci.
angleškega dogovora
New York. 4 sept. A A. (Reuter.) Ameriški iisti prinašajo na vidnem mestu vsebino an g 1 e ž ko - arner i šk e aa sporazuma o odstopu angleških pomorskih oporišč Ameriki ter 50 ameriških rušUcev Angliji ter naglašajo posebno važnost obljub? Velike Britanije, da nikoli ne bo odstopila svoje mornarice. V Washingtonu poudarjajo, da predstavlja ta sporazum dogodek, ki bo imel v bodočnosti verjetno vedno večji pomen. Listi pravijo, da ie predsednik Roosevelt postopal enako kot pred 100 leti predsednik Jefferson. ko se ni spuščaj, v razprave o tolmačenju zakonov, temveč ie brez oklevanja zasnoval svoio akcijo akcijo na odgovornosti, ki mu jo narc-kuie položaj ter po pooblastilih, ki jih ima kot prezident. Smela Rooseveltova akciia ie bila olajš ■■ 1 zaradi izjav republikanskega kandidata Wil!kyja. ki je nastopil za pomoč Veliki Britaniji. Mogoče je. pravijo listi, da bodo izolacionisti kritizirali ta ukrep, toda veliko število članov kongresa je priporočilo Rooseveltu izvedbo omenjenega sporazuma, ne da bi se obrnil na kongres, kjer bi se vršila brezkončna razprava.
V \vashingtonskih dobro poučenih kro-gih mislijo, da je bila prvorazrednega pomena za sklenitev sporazuma o zamenjavi rušilcev za pomorske baze britanske obveznost, da nikdar ne bo izročila ali na potopila lastne mornarice. Sedai ie Zedi-nienim državam omogočeno, da chran:io svojo mornarico v Tihem oceanu in položaj ameriške vlade ie za primer kakšne krize na skrajnem vzhodu oiačen. Kakor ie znano, ie že od lanske jeseni večina ameriške mornarice v ver1 ah blizu Havajskega otočja. Pomorske obiasti v Washing-tonu pripominjajo, da bo Velika Britanija tedai. ko bodo Amerikanci začeli zasedati nova oporišča, morebiti smatrala za potrebno. da ne drži več svojih pomorskih sil v teh krajih in jih bo morebiti preselila v druge vode.
Ottavva. 4. septembra. AA (Reuter.) V vseh krogih izraža splošno zadovoljstvo zaradi sklenitve anglejko-ameriškega sporazuma. V Ottawl so prepričani, da predstavlja sedai Kanada skupno z osfa^ Ameriko in angleškimi otoki močno trdnjavo.
Izjava republikanskega kandidata
New York, 4. septembra. AA. (Reuter). Kandidat za predsednika Zedinjenih držav, Wendel Wi11ky. je izjavil: Vsa država brez izjeme odobrava angleško-ameriški sporazum, ki se nanaša na rušili ce in pomcTska oporišča, toda Roosevelt bi bil moral ta sporazum popTej predložiti kongresu v odobritev. Časi so težki in zato je treba biti zelo obziren v borbi, ki se sedaj vodi.
Vtis v Nemčiji
riski komisiji. Ti strokovnjaki bodo redi-girali posamezne točke ameriško-kanadske ga sporazuma, v kolikor se bo nanašal na mornarico in letalstvo.
Dodatek k zakonu
© vojaški obveznosti
Washmgton, 4. septembra, j. (DNB). Vojaški odbor v ameriški reprezentančni zbornici je z 12 proti 11 glasovom odobril dodatek k zakonu o sp^ni vojaški dolžnosti v Zedinjenih državah. Ta dodatek do-
voljuje vladi, da lahko vzame v ™>jem poljubne industrijske nanrave, ki jib potrebuje za izdelovanje vojnega materiala, ako lastniki teh naprav iz kakršnegakoli razloga ne bi hoteli ali mogli prevzeti tozadevnih vladnih naročil. Včeraj sprejeti dodatek predstavlja omiljeni prvotni osnutek, ki je vlado Zedinjenih dižav pooblaščal, da take industrijske naprave lahko kratkoma-lo zasede. Prvotni osnutek dodatka je bil v senatu sprejet, vojaški odbor reprezentančne zbornice pa ga jc v tej obliki odkio-nAL
50 odstofjlfenlh iz luke
rušilcev jih je 13 že v soboto odplulo Hampton Bea&s v neznano smer
New York 4. sept. j. (Reuter.) Po brzojavkah iz "VVashingtona. ki jih objavlja današnje newyorško časopisje, so nekateri izmed rušilcev. ki iih bo Amerika izročila Angliji, že na poti v Evropo. Washington-! ska dopisnika newyorških listov »Daily i News« in »Newyork Herald Tribune« za-1 triuieta. da ie prezident Roosevelt včeraj izjavil, da pomeni v Washingtonu sklenjena transakcija morebiti šele začetek k nadaljnjim takim dogovorom. Glede morebitnih bodočih zamenjav med Anglijo in Zedinjenimi državami oa Roosevelt ni hotel dati nikakih točnih pojasnil.
Washington, 4. sept. j. (AR.) Odstopitev 50 ameriških rušilcev Veliki Britaniji so označili ameriški izolacionisti v kongresu kot protizakonito dejanje. Senat, ki sedaj ne zaseda, bo čul prve sodbe o tej od stopi t vi šele drugo sredo.
Rušilci. ki bodo izročeni Angliji, so bili zgrajeni v letih svetovne vojne in so veljali 100 milijonov dolarjev. So izvrstno ohranjeni in doseže vsak brzino nad 30 milj na uro. Tonaža znaša 1200 ton. posadka vsakega rušilca Pa 125 mož. V kongresu se ie včerai govorilo, da ie 18 izmed 50 rušilcev že v soboto zvečer odolulo iz luke Hampton Reads v neznano smer. Službenega potrdila o tem še ni. V mornariškem ministrstvu pripravljajo poseben komunike o formalnostih izročitve rušilcev pod angleško zastavo.
in Italiji
Berlin, 4. septembra. AA. Nemški poročevalski urad objavlja naslednjo informacijo: V tukajšnjih političnih krogih dajejo zelo kratke izjave o pogodbi med An-glio in Zedinjenimi državami, po kateri daje Washington 50 starih rušilcev Londonu kot nadomestilo za dragocene angleške letalske in pomorske baze. Tako v Berlinu kakor v Rimu primerjajo to transakcijo s svetopisemsko priliko o Izaku, ki je pravice na svoje prvorojenstvo odstopil za skledo leče. Pooblaščena osebnost v zunanjem ministrstvu izjavlja, da omogoča odstopitev dragocenih pokrajin britanskega imperija za 50 starih rušilcev pomembne sklepe, kar se tiče položaja Anglije. Ta Churchillov sklep predstavlja začetek splošne likvidacije Velike Britanije.
Rim, 4. septembra. AA. (Štefani) Angleško-ameriški sporazum o predaji vojnih oporišč in 50 rušilcev se v rimskih političnih krogih smatra kot nesporen dokaz za razpadanje angleškega imperija. Vse kolonije, na katerih bo ameriška vojska dobila oporišča ter zamenjala angleške posadke, so stara posestva angleške krone in to še iz 17. in 18. stoletja. Ta odstop dokazuje pomanjkanje vsakega dostojanstva, ker daje Anglija toliko ozemlja za 50 starih rušilcev. Toda tudi ti stari rušilci ne bodo mogli več rešiti angleškega imperija.
Kanadsko-ameriška
obrambna koncesija
lVashigton, 4. septembra AA. (DNB). Mornariški minister je imenoval sedem članov strokovnjakov, ki bodo sodelovali s kanadskimi strokovnjaki v kanadsko-ame-
Stockholm, 4. sept. j. »Stockholms Tid-ningen« objavlja danes informacije svojega londonskega dopisnika, da so mnogi na merodajnem mestu v Londonu izjavili, da bo Anglija prejela vseh 50 ameriških ru-šlcev v polni bojni opremi, tako da bodo takoj sposobni za vojaške akcije. Med Washingtonom in Londonom se je glede oborožitve rušilcev dosegel sporazum, do katerem so se Zediniene države obvezale, da bodo v bodoče dobavljale tudi munici-jo za teh 50 rušilcev.
Po informacijah istega dopisnika zatrjujejo v merodajnih angleških krogih, da včeraj sklenjeni obsežni angleško-ameriški dogovor nikakor ne pomeni kake angle-ško-ameriške vojaške zveze. S političnega vidika ostane stališče Amerike tudi po tem dogovoru neizoremenieno. prav tako kakor tudi ameriško-kanadski sporazum o skupni obrambi nima nikakršnega značaja vojaške zveze, ampak ie edinole sporazum obrambnega značaja.
Ottawa, 4. sept. AA. (Reuter.) Uradno sporočajo, da so izdani v kanadskih lukah vsi potrebni ukrepi za sprejem ameriških rušilcev. ki bodo izročeni Angliji. Glede operacij bodo varovali naivečio tajnost, ker je jasno, da bo sovražnik skušal onemogočiti priključitev teh rušilcev angleški mornarici.
Zadovoljstvo v Angliji
Londonski listi naglašajo, da ne gre za nikakršen prenos suverenosti in da je bilo prizadeto prebivalstvo poprej
vprašano za mnenje
London, 4. sept. j. (Reuter.) V svojih komentarjih k angleško-ameriškem dogovoru o odstooitvi angleškega ozemlja za ameriška oporišča ugotavljajo današnji ang eški listi, da pomeni to velik uspeh za obe državi pogodbenici. »Times« se bavi nato z ameriškimi rušilci. ki jih označuje kot močno okrepitev angleške vojne mornarice ter podčrtava, da so ti rušilci sicer stari. toda nikakor ne zastareli.
Kar se tiče pogojev glede letalskih in pomorskih oporišč, pravi »Times«. »Cilj. ki ga ie pri tem zasledovala Amerika, je bil, da se vojni mornarici Zedinjmih držav omogoči sodelovati pri skupnih nalogah. ki jih zadaja trgovina v severnem Atlantiku. Ščitenje te trgovine ie gotovo v skupnem interesu tako britanskega imperija kakor tudi ameriških republik.« Na kritike, ki skušajo v Washingtonu sklenjeni dogovor diskreditirati. odgovarja »Times«, rekoč: »Potrebno ie jasno izraziti. da je bila dovoljena začasna zasedba gotovih ozemelj in gotovih teritorialnih voda v zameno za določeno število ladij, ni pa bilo in tudi nikoli ne bi moglo biti govora o kaki izmenjavi britanskih državljanov za vojni material. Britanski imperij ni na prodaj in tudi Zediniene države ne kupujejo nobenih tujih državljanov. Tu ni šlo za nikakršen prenos suvereno^.«
»Daily Telegraph« izjavlja: »Z našega stališča ie komai potrebno naglasiti. da ne daje odstopitev našega ozemlja prav nobenega povoda za vznemirjenje. V vsakem posameznem primeru so bili otoki, ki bodo dani v najem, vprašani za mnenje . prebivalstva, ki ie na to pristalo pod po-I gojem. da to ne bo pomenilo prenosa suverenosti — pogoj, ki ie bil tudi vnešen v -.vashingtonski dogovor.« i »Daily Herald« izjavlja: »Novi dogovor
je trden dokaz za popolno harmonijo in medsebojno zaupanje med Londonom in \Vashingtonom. Dve vezi nas spajajo: spoštovanje do istih principov svobode in grožnje našega skupnega sovražnika «
»Daily Mail« piše: »Zedinjene d.žave niso vojskujoča se država. Ali nobeno vojaško dejanje ne bi moglo Nemčije bolj vznemiriti, kakor io ie vznemirila ta gesta. Washingtonski dogovor ie znak. da so Zediniene države trdno odločene pomagati nam do skrajnih možnih mej.
Angleška Bela knjiga o sporazumu
London, 4. septembra, j- (Reuter). Angleška vlada bo izdala posebno Belo knjigo, v kateri bo objavifla besedilo not. ki so bile izmenjane med poslanikom Velike Britanije v Washingtomi m državnim tajnikom Zedinjenih držav o angleško-ameriškem dogovoru, s katerim daje Anglija Ze-dinienim državam v najem nekatera svoja posestva na zapadni zemeljski polobli.
Po 700 letal na mesec za Anglijo
New York. 4. septembra. AA. (Reuter). Po poročilih dopisnika lista »Newyork Sun« iz Washingtona sta ameri&i odbor za narodno obrambo m komisija za vojno nabavo izdelala skupno R predstavniki tovarn načrt, na osnovi katerega bodo ameriške tovarne v prihodnjih 12 mescih dobavljale Angliji po 700 ameriških vojnih leta? mesečno. Dopisnik pravi, da Anglija na ta način lahko do aprila prihodnjega leta dobi iz Amerike skupno 15.000 letal vseh vrst.
Japonci resno ogrožajo
Francosko Indokino
Odpor proti vsakim koncesijam Japonski — Sporazum s Kitajsko za primer japonskega napada
London, 4. sept. j. (LEF) Po najnovejših informacijah iz Saigona se potrjuje, da je Japonska stavila upravnim oblastvom Indokine ultimativne zahteve zaradi prometa po tamkajšnjih rekah. Navzlic tem ultimativnim zahtevam pa se japonski delegati še zmerom pogajajo s francoskimi oblastvi glede teh vprašanj. Kakor zatrjujejo v poučenih francoskih krogih v Indo-kini, se tamkaj zmerom bolj širi vpliv tistih krogov, ki zahtevajo, da mora zavzeti Francija proti japonskim zahtevam povsem nepopustljivo stališče.
Zanimive so v tej zvezi informacije, da je prišlo med francoskimi oblastvi v Indo-kini ter kitajsko vlado v čungkingu do sporazuma glede ukrepov, ki jih bosta izdali skupno Indokina in Kitajska v primeru, da bi Japonci napadli Indokino. Francoski guverner v Indokini Decoux je dal kitajski vladi zagotovilo, da v nobenem primeru ne bo dovolil prehoda japonskih čet preko francoskega teritorija ter da prav tako ne bo pod nobenim pogojem dovolil, da bi Japonci kjerkoli na ozemlju Indokine uredili svoja pomorska ali letalska oporišča.
Pred izkrcanjem
japonskih čet?
Hongkong, 4. sept. j. (Reuter) Neka dobro poučena osebnost, ki je danes prispela v Hongkong, je izjavila, da je Japonska obvestila francoska oblastva v Indokini. da bo v petek izkrcala v Indokini svoje čete kot odgovor na nezadovoljivo pojasnilo francoske vlade v Vichyju na nekatera japonska vprašanja. Japonski ultimat je izročil guvernerju Indokine šef japonske misije general Nišihara, ki je odpotoval iz Tokia v Indokino, da kontrolira, kako francoska oblastva izvajajo japonsko-francoski dogovor o ustavitvi tranzita vojnih potrebščin za potrebe čangkajškove armade preko ozemlja Indokine.
Tokio, 4. sept. s. (Reuter) Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izrazil danes v izjavi novinarjem upanje, da bodo vsa sporna vprašanja med Japonsko Ln Indokino v nekaj dneh urejena.
Poročajo, da se glede položaja Indokine Japonska vlada istočasno pogaja s francosko vlado v Vichyju ter s francoskimi oblastmi v Indokini.
Francoske vojaške priprave
Saigon, 4. sept. s. (Reuter) Francoske oblasti v Indokini so odredile obsežne vojaške varnostne ukrepe. Vsa vojska v koloniji je v polni pripravljenosti. Vrše se tudi priprave za evakuacijo vseh žen in otrok francoskih državljanov iz vseh postojank ob obali. Za brzojavni premet z inozemstvom je odrejena najstiožia cenzura
Ob severovzhodni obali Indokine je bilo opaženo močno japonsko vojno br&dovje, ki se drži za enkrat tik izven francoskih teritorialnih voda. Praktično blokira japonsko vojno brodovje vse dohode do fran-
Predsednik vlade in hrvatski ban v avdienci
Kranj, 4. sept. p. Predsednik vlade Cvetkovič in hrvatski ban dr. šubašič sta bila danes sprejeta od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v avdienci.
Nove gimnazije
Beograd, 4. sept. p. Z letošnjim šolskim letom bosta otvorjeni v Aleksincu popolna. samoupravna gimnazija, v Jagodini in popolna mešana realna gimnazija, v Cu-priji pa bo dosedanja popolna realna gimnazija skrčena v nepopolno.
Železniška nesreča
Zagreb, 4. sept. o. Davi ob 4. se je pripetila na železniška progi Zagreb—Beograda pri Andrijevici v bližini Slavonskega Broda. železniška nesreča. Tovorni vlak je skočil s tira ter zatrpal progo. Zaradi čiščenja proge so imeli vsi vlaki med Beogradom in Zagrebom 4 ure zamude. Povzročena škoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo.
coske Indokine iz severovzhodne smeri.
HongKOng, 4. sept. s. (Reuter) V Ha-noju so se danes obnovila pogajanja med zastopniki Japonske in francoske Indokine. Razgovori se tičejo predvsem japonske zahteve za dovolitev prehoda japonski vojski skozi Indokino. Kolikor je znano, šef japonske delegacije general Nišihara ne vztraja več v ultimativni obliki na tej zahtevi.
Vznemirjenje v šanghaju
šanghaj, 4. sept. s. (Reuter) Tu vlada precejšnje vznemirjenje zaradi napetosti med Japonsko in francosko Indokino. V zvezo s položajem spravljajo dejstvo, da je vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu, admiral Heart na neki lahki ameriški križarki zopet nenadoma dospel v šanghaj.
Vse zveze z Indokino
prekinjene
Manfca, 4. sept. s. (Col. B. C.) Danes so vse zveze s francosko Indokino prekinjene.
Vojna v Sredozemlju
Rim, 4. avg. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo naslednje 89. službeno vojno poročilo:
Normalne izvidniške akcije ter delovanje prednjih stružnih oddelkov na vseh frontah.
Mussolini v BoSsgni
Bologna, 4. avg. br. (Štefani) Iz Regglo Emilie se je davi pripeljal z letalom v Bologno ministrski predsednik Mussolini, ki je že štiri dni s svojim trimotornikom na inšpekcijskem potovanju po Italiji. Prišel je, da obišče ranjence v bolnišnicah, ki .so preživeli veliko eksplozijo v tovarni streliva v Maranu pri Bologni. Mussolini-jev nenadni prihod v Boiogno je izzval veliko navdušenje med prebivalstvom, tako da, je bil ministrski predsednik deležen ovacij na cestah v mestu kakor tudi med bolniki v bolnišnicah.
Nemš&i letalski maršali
Berlin, 4. septembra. AA. (DNB) Vodja rajha in vrhovni poveljnik nemške oborožene sile je izročil danes v svojem delovnem kabinetu v navzočnosti maršala Goringa maršalske palice feldmaršalom Mllchu, Perleju In Kesselringu. Pri tej priliki je poudaril zasluge treh maršalov letalstva, ki so si pridobili velike zasluge za uspehe nemškega letalstva.
Napadi tta nemška letališča pri CaLiIsu
I.«ndon, 4. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da je traja,! napad angleških letal na nemška letališča pri Ca-laisu preteklo noč polne štiri ure. Najprej je bilo napadeno letališče v Mont-reuilu. Vrženih je blio več eksplozivnih bomb, ki so povzročile šest večjih poža-rov. Druga eskadrila je napadla letališče v St. Omeru. Povzročenih je bio več eksplozij. Kmalu po polnoči je sledil napad na letališče v Calaisu, nato pa na Guines, kjer so bila izpostavljena letala močnemu ognju baterije težkega protiletalskega topništva. S salvo bomb pa je bila ta baterija prisiljena k molku.
Bombniki brez pilotov
Los Angcles, 4. septembra, j. (AR). Znani izumitelj na polju televizije in radijske tehnike Lee de Forest je izjavil zastopnikom tiska, da inženjerji ameriškega letalstva ta čas zaključujejo v Davtonu (Ohio) poskuse na modelu letala, ki bo nato takoj v povečanem merilu izročeno v serijsko izdelavo. Gre za bombno letalo, ki se bo krmarilo s pomočjo brezžičnih znakov m ki bo v stanju, avtomatično bombardirati sovražne postojanke v veliki oddaljenosti. Taka letala bodo imela kot oporišče letalske matične Sadje, s katerih jih bodo lahko dirig;rali na poljubne cilje na sovražnem ozemlju.
Dirka po SrMji
j;;?'
•talno
Tudi na cilju v Nišu je bil prvi — Udeležencev je še 21
p— Beograd, 4. septembra ma tučfi Mrak z Jesenic — ▼ Vran ju o
p— Beograd, 4. septembra
Danes dopoldne so vozači na dirki okrog Srbije nadaljevali vožnjo v šesti etapi predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča od Skoplja do Niša. Prva poletapa je vodila tekmovalce od Skoplja do Vranja (83 km), na kateri je bila cesta dovolj dobra, vendar je dirkačem silno nagajal velik prah. Z defekti na tem delu proge niso imeli preveč posla. V Vranje je prvi privozil favorit Peternelj, toda samo za dolžino pol kolesa pred Vojnovom, s katerim sta imela enak čas 3:30:07. Eno minuto in 20 sekund za njima je prispela večja skupina dirkačev, med njimi Davidovič, Veljkovič, Andrejevič, Rihnovski. Pokupec in Pavlo-vič. Nedaleč za temi je bil Drljačič — zaradi defekta, potem pa je dosegel prvo poletapo tudi Jovanovič. ki je imel defekt tik pred ciljem in je šel mimo sodnikov peš.
Ob 13.30 so vozači nadaljevali vožnjo proti Nišu. Cesta je na tem delu zelo slaba, posebno okoli Vladičinega hana, in zato so imeli vozači številne defekte.
Smolo so v ostalem imeli že kmalu po odhodu iz Skoplja, ker so zaradi slabe markacije odpeljali v smeri proti Velesu in napravili tako 7 do 8 km poti zaman. Najtežji del proge med Vladičinim hanom in Leskovcem, kjer je bila cesta deloma neprehodna s kolesi, so morali vozači prehoditi peš. tako da so za 70 km dolgo pet potrebovali tri ure in pol. Seveda jih je vse to zelo utrudilo, tako da so potem tudi dalje vozili precej ležerno in se štedili za spurt v Nišu. Vse to pa je imelo za posledico, da je prvi vozač — to je bil v ostalem spet Peternelj — prispel v Niš — šele ob 19.05. Na cilj je tamkaj prišlo samo še 21 tekmovalcev, ker sta dva — med nji-
ma tučfi Mrak z Jesenic — ▼ V ran ju odstopila.
V Nišu je pričakovalo dirkače okoli 20.000 ljudi, med njimi armijski general Naumovič, ban moravske banovine Kra-sojevič, predsednik občine živkovič in številni drugi odlični ki. Tik pred prihodom v Niš so mnoge dirkače ustavile železniške zapornice, od koder so potem v večji skupini odhiteli proti cilju. Klju/b temu je Peternelju uspelo, da se je le še nekoliko odtrgal od ostalih in kot prvi prevozil šesto etapo. Naslednja mesta so zar sedli Podmilščak, Pokupec, Drljačič, Davidovič itd.
Skupni vrstni red je po končanih 5e»tih etapah naslednji: 1. Peternelj, 2. Gartner, 3. podmilščak, 4. Davidovič, 5. Veljkovič »d.
Jutri bodo dirkači vozili dalje, efcapo »Vremena«, od Niša do Kragujevca, (142 km), v petek pa jih čaka potem zadnja preizkušnja od Kragujevca na končni cilj v Beograd.
JTS proti teniškemu
turnirju v Beogradu
Z?*grefo, 4. sept. o. Jugoslovenska teniška zveza v Zagrebu objavlja daljši komunike, v katerem naglaša, da beograjski teniški turnir od 5. do 8. t. m. nI na značaja niti nacionalnega niti mednarodnega prvenstva. Zveza bo v kratkem sklicala izredni občni zbor ter razpravljala o reorganizaciji. Med tem pa bo naša teniška reprezentanca odpotovala v Budimpešto, kjer bo v dnevih od 6. Uo 8. t. m. nastopila proti Madžarski.
Naši kraji in ljudje
Navadila udeležencem jutriSnje slovesnosti
Vsem udeležencem sporoča odbor, da bo jutri do 10. (desete) ure dovoljen r*Tstop na slavnostni prostor pred spomenikom. Toliko v ved-j zaraui morebitne zamude vlakov. Vsi pa strogo upoštevajte dolo-
čeni red.
Slavnostni koncert
ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. — 6. IX. 1940. ob 16. uri pred poslopjem Glasbene Matice.
Ponovno opozarjamo na veliki koncert, ki ga ljubljanska glasbena društva pripravljajo za slavnostni dan 6. IX. t. 1. ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Koncert te vrste bo za Ljubljano naravnost izreden dogodek. Spored bodo izvajala naša najodličnejša glasbena združenja v številni zasedbi; tako Ljubljanska Filharmonija s 70 člani, ljubljanska pevska društva, tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi kot z večino vsa ostala pevska društva v mogočen zbor 300 pevk in pevcev. Ne samo glasbeno izobražen poslušalec, temveč tudi vsak ljubitelj glasbe bo prišel na svoj račun in to zlasti v drugem delu koncerta. V tem delu nastopajo v enotnem zboru tri naše odlične godbe in sicer: godba 40. pp. triglavskega, godba »Sloge« in godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke s paradnim številom 120 godbenikov. Vsakega udeleženca bo gotovo zanimal ta del koncerta. 2e pogled na ta mogočni zbor, ki bo donel kakor iz enega vlit, bo veličasten. Uspeh te prireditve nam prerokujejo imena dirigentov, ki bodo koncert vodili: g. v. v. k. Ferdo Herzog, operni dirigent g. Anton Neffat, v. k. Lojze Smrekar, g. Heribert Svetel in g. Mirke Premelč. Vstopnice se dobe v predprodaji v prodajalni Glasbene Matice.
PRIVATNA DVORAZREDNA
TRGOVSKA ŠOLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA, Gregorčičeva 27 (TRGOVSKI DOM)
ŠOLA IMA PRAVICO JAVNOSTI
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali
ZA VRŠNIM IZPITOM
VPISOVANJE"VSAK DAN od 10. — 12. ure.
ZAČETEK pouka 10. septembra. TELEFON 33-40.
Železničarji
Za sodelovanje pri svečanem odkritju spomenika Viteškemu kralju sporoča skupni odbor železniških strokovnih organizacij:
1.	Odobrena je prosta vožnja vsem aktivnim železničarjem (G. D. štev. 3292/40 z dne 31. VII. 1940). Kot vozovnica velja žeL legitimacija.
2.	Kakor že javljeno, se zberemo v petek 6. t. m. ob 8. uri pred ljubljanskim glavnim kolodvorom (zbirališče ob vrtu kolodvorske restavracije). Odhod najkasneje ob 3/i na 9. po sledečem sporedu: Godba, zastave, venec, oficieLno zastopstvo, skupina v uniformah in ostali. Sprevod bo krenil po sledečih ulicah odnosno cestah: Masarykova, Miklošičeva, Marijin trg, Dvorni nasip, Gledališka stolba, Kongresni trg. Vabljeni so vsi službe prosti železničarji ,da se udeleže polnoštevilno te narodne svečanosti in to po možnosti v uniformi. Vabljeni so tudi rodbinski člani in upokojenci.
Upoštevajte navodila vodstva in rediteljev. Točnost in najvzornejši red sta odlika železničarjev.
Skupni odbor žel. združenj: jug. nar žel. in brod., strojevodij, kurjačev, vlakosprem. in premik, osebja, voz. preglednikov in društva žel. upok.
Vsem gasilskim župani i si četam S
Ponovno pozivamo, da se udeležite odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 6. septembra t. J. v Ljubljani v čim večjem številu. Prinesite s seboj tudi prapore. Zbirališče: ob 3/48. uri pred Mestnim domom (Krekov trg).
Bodite točni! Obleka: svečana-temnomo-dra aLi letna delavna (zelena) s čepico. Vodstvo prevzame gasilski inšpektor tov. inž. Dolenc Franc.
Gasilstvo bo zastopala pri sla v n ost i de-putacija zajednice, ki bo tudi položila v imenu vsega slovenskega gasilstva venec. Opozarjamo, da deputacije posameznih žup ali čet ne bodo pripuščene na slavnostni prostor in bi tudi ne smele polagati vencev. Zato se naj vsi gasilci zberejo na zbirališču, da odkorakajo skupno na slavnostni prostor. Opozarjamo, da je za gasilce v kroju, ki obiščejo veiesejem v skupinah dovoljena znižana vstopnina.
Reditelji: Enako kakor ostale organizacije moramo tudi mi skrbeti za reditelje. Zbirališče ob 7. uri pred Mestnim domom, kjer dobijo vsa potrebna navodila. Vodja rediteljev tov. Zupančič Allojz. Tov. čete iz Ljubljane in bližnje okolice naj obvezno pošljejo vsaj 3 do 5 rediteljev. Obleka civilna z znakom.
Tovariši! Počastimo dostojno spomin blagopokojnega kralja in oddolžimo se mu s svojo udeležbo pri odkritju spomenika.
Na pomoč!
Gasilska zajednica Dravske banovine.
Poziv rezervnim
podoficirjem Slovenije
Na jutrišnji dan. ko stopi Vrhovni poglavar naše vojske Nj. Vel. Krali Peter II. v leto polnoletnosti, bo v Ljubljani odkritje spomenika Njegovemu očetu, enemu največjih borcev in tvorcev današnje Jugoslavije. blagopokojnemu Viteškemu kralju. Rezervni podoficirii. ki so ierali v preteklosti kakor tudi sedanji dobi. veliko in pomembno, toda včasih tudi zelo težko in nevarno vlogo, združeno z naivečjim sa-mozatajevanjem in žrtvami v boiu za kralja in domovino ter nedotakljivost naših meja. se udeleže svečanega odkritia polnoštevilno s praporom, ki ga prineso s seboj delegatje iz Srbiie. Ker posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen, je zbiarlišče vseh rezervnih podofi-cirjev ob 8. uri zjutrai pred Narodnim domom. odkoder bo skupni odhod na slav-nosnti prostor. Obleka nai bo 00 možnosti temna z znakom Po končani svečanosti pa bodo delegatje Ljubljanskega pododbora izročili komandantu dravske divi-zijske oblasti, divizijskemu general g. Dra-goslavu Stefanoviču in komandantu štaba utrjevalnih del. divizijskemu generalu g. Lavu Rupniku lično izdelavni diplomi, delo grafika g. Mlakarja, ker sta bila na letošnjem občnem zboru dne 5. mara izvoljena za častna člana udruženia. Diplomi sta do dneva vročitve izpostavljeni v izložbi konfekcijske trgovine Pavlin v Se-lenburgovi ulici, kier se iih lahko vsakdo ogleda.
Besede kralja Aleksandra I. Da se
oddolžijo spominu svojega bivšega vrhovnega zapovednika Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani, bodo izdali naši vojni dobrovoljci zbirko prevedenih kraljevih zgodovinskih govorov, manifestov, pisem in izjav kot 3. zvezek svoje »Do-brovoljske knjižice« pod naslovom »BeSed« kralja Aleksandra I.«. Opozarjamo občinstvo na to zbirko, ki je doslej Slovenci še nismo imeli. Knjižica izide v četrtek 5. t. m. v omejeni nakladi in se bo prodajala na dan odkritja spomenika in pozneje po ljudski ceni 10 din. Nareča se pri Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10.
Prehrana: Po današnjih prijavah bo cca 14.000 udeležencev. Delavni odbor za odkritje spomenika vabi in prosi ponovno vsa gostinska podjetja, da store in pripravijo vse potrebno, da se bo vsa ta množica dobro in poceni prehranila. Naprošajo se tudi mesarji in peki, da pripomorejo k izvedbi redne prehrane upoštevajoč na-
cionalen in manifestativen značaj svečanosti odkritja spomenika. Tudi vse udeležence te svečanosti ponovno naprošamo, da so ob navalu v gostinska podjetja potrpežljivi in strpni, da se tudi v tem pogledu vzdržuje prireditvi skladno razpoloženje.
Slavnostna akademija Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v LJubljani bo na
predvečer odkritia kralieveaa spomenika v četrtek 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer. Prireditev se bo vršila v Operi. Akademiio bo otvoril Dredsednik Sreske organizacije vojnih dobrovolicev gosp. JosiD Jeras s pozdravnim nagovorom. Nato sledi akademija. na kateri bodo sodelovali gg.: Milica Polainarieva. Berger Marian, Luio Lovrič. Ivan Levar. operni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. Fric Lupša. Cesar. Jan. Gregorin in Potokar. Na sporedu so samospevi Laiovica. Pavčiča. Premrla, operna ariia. recitacije O. Zupančiča, simfonična slika, dva govora, odlomek iz Go-lieve drame »Dobrudža 1916«. Pavlinov igrokaz: »Tako ie bilo!« in državna himna. Akademiio ie zrežiral Drof. Osin Šest Začetek bo ob pol 21. uri Cene od 24 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme.
Poštni žig za 6. septembra. Ministrstvo pošte ie na prošnio odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Alekrandru I. Ujediniteliu v Ljubljani odobrilo spominski poštni žie za dan svečanega odkritia spomenika 6. septembra 1940. Zig bo uporabljala pošta Liubliana I. za vso ta dan preieto in oddano pisemsko oešto ter za filatelistične namene.
Sokoli-jezdeci se zbero z ostrim članstvom v petek ob 8. na letnem telovadišču Ljublianskega Sokola. (Škornii z ostrogami!) Zdravo!	..
Opozorilo vodstvom osnovnih, meščanskih in srednjih Sol. Ker je po zaključku svečanosti odkritja spomenika pričakovati gnečo ob spomeniku, je potrebno, da se mladina ne izpostavlja nevarnosti, da pride v gnečo. Zato se vodstva naprošajo, da upoštevajo navodila rediteljev, ki bo?o po zaključeni svečanosti odredili predvsem odhod šolske mladine s slavnosti v urejenih vrstah v isto smer, iz katere so prišli. Mladini naj se naroči, naj se dopoldne, ko bo domnevno trajala gneča, ne vrača pred spomenik.
Strelci ljubljanskega strelskega okrožja
se obveščajo, da je zbirališče, za udeležbo pri slavnostnem odkritju spomenika kralju Aleksandru I. jutri od 8. do pol 9. pred palačo Grafike ob Masarykovi cesti, od koder bo skupen odhod z zastavo na slavnostni prostor. Opozarja se vse članstvo, da posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen. — Uprava.
vsem članom društva P. t. t. zvanični-kov in služiteljev. Dne 6. septembra na državni praznik in roistni dan Nj. VeL kralja Petra II. bo slovesno odkritje spomenika blagopokojnemu krali u Aleksandru I. Naša organizacija se te slavnosti polnoštevilno udeleži. Udeležba ie obvezna. zato vabimo vse službe proste člane, da se zanesljivo zglase tega dne na zbirališču sv. Jakoba tre št. 3. (dvorišče po-slooia direkcije pošte) ob 8. uri zjutraj. Za vse člane ie obvezna službena zimska obleka brez plaščev. Točno ob 8.20 uri krene sprevod z mesta v naslednjem redu: društvena godba, pevsko društvo z zastavo. uniformirano članstvo, udeleženci v civilni obleki. V sprevodu in na slavnostnem prostoru, prosimo, nai vladata red in disciplina.
Zupani se zberemo v petek v času od 8. do 8.30 na dvorišču Vzaiemne zavarovalnice. Miklošičeva cesta 17. odkeder odkorakamo sikupno na odrejeni slavnostni prostor. Prosimo vse udeležence, da pridejo pravočasno na zbirališče, da bomo v redu lahko zavzeli nam rezervirani prestor pri spomeniku. Odpotujte z zgodnjimi ju-trnjiim ali posebnimi vlaki, da boste lahko do osme ure zjutrai v Ljubljani. — Županska zveza.
Sokolsko društvo Liubliana III Bežigrad poziva vse člane in članice, da se udeleže odkritia spomenika Viteškemu kraliu. Zbirališče točno ob pol 8. uri na našem telovadišču ob Tyrševi cesti nakar bo takoj odhod z društvenim praporom na skupno zbirališče sokolstva. Za člane v
slavnostnih kroiih obvezno, ostali v civilu z znakom. Ob 15. ponoven zbor članstva, naraščaja in dece na letnem telovadišču.
Uprava Sokola Ljubljana—Vič poziva vse svoie članstvo, da se udeleži odkritja spomenika Viteškemu kraliu Aleksandru I v petek 6. t. m. Zbor za kroie in civilno članstvo z znaki zjutraj ob 7.15 v Sokol-skem domu.
Vojni invalidi, ki se udeležiio cdkritia spomenika kralja Aleksandra I se birajo v petek 6. t. m. ob 8.30 uri pred St. Pe'r-sko vojašnico.
Društvo Soča - Matica v Ljubljani vabi svoje člane, da se zbero na dan odkritja spomenika Kralju Aleksandru I. Ujedini-telju v Ljubljani 6. septembra ob 8. uri dopoldne na trgu Kralja Petra pred pisar-
i
no »Soče«, odkoder odkorakamo s praporom in vencem v »Zvezdo«. Naznanjamo, da je nastop dovoljem samo tistim narodnim nošam, ki jih nosijo v mejah naše države. Odbor.
JNAK »Edinstvo«. Člani, ki so določeni za delegaciji, ki bosta položili vence 6. septembra, naj pridejo danes ob 18. uri v klubov lokal zanesljivo!
Cetniki mariborskega okrožja! Udeležite se polnoštevilno odkritja spomenika blagopokojnega Viteškega kralja v Ljubljani. Vse informacije dobite v društvenem lokalu ljubljanskega pododbora Cesta 29. oktobra št. 17, kjer bo istega dne ob 14. uri sestanek vsega članstva. Cuvajmo Jugoslavijo!
8. september? praznik zagorske doline
Sokolsko društvo v Zagorju bo v nedeljo svečano proslavilo svoj zlati jubilej. 50 let je minilo, odkar je mogočni Sokol razprostrt svoja krila nad tem rudarskim krajem in prinesel novo življenje v ta kotiček naše lepe domovine. Pod težkimi okoliščinami se je Sokol tedaj zavidljivo razmahnil in napredek je bil viden vsepovsod. Pod sokolskim praporom so se zbrali zastopniki vseh slojev od kmetovalcev in rudarjev do najvišjih inteligentov. ki so res v pravem sokolskem bratstvu z roko v roki delovali in se žrtvovali za vzvišeno sokolsko stvar. V teku desetletij se je članstvo pomnožilo in sc močno dvignila naša narodna samozavest. Danes je Zagorje ena najtrdnejših sokolskih postojank.
V okviru sokolske Petrove petletke je društvo sklenilo postaviti pred Sokolskim domom doprsni kip Blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra. Združeno s proslavo 50-letnice Sokola bo tudi izvedeno svečano odkritje tega spomenika.
Navodila udeležencem
Društva, ki še niso prijavila števila udeležencev, naj to nemudoma store, da jim bo prehranjevalni odboi mogel pravočasno preskrbeti kosila Javij.j naj število narod-
nih noš zaradi razvrstitve pred spomenikom. Informacijska pisarna, kjer bo tudi ' žigosanje legitimacij, bo poslovala v poslopju posojilnice poleg SokOlskega doma. Na zagorski pošti bodo ta dan žigosali vse pisemske pošilike z rdečim žigom. Polovična vožnja velja od 5. do 10 septembra
Spored
V	soboto 7. septembra ob 19. otvoritev 1 jubilejne razstave, na kateri bo prikazano
društveno delovanje v prvem polstoletju obstoja. Ob 20. slavnostna akademija, kres.
V	nedeljo 8. sept.: Ob 7. poklonitev umrlim članom na domačen, pokopališču. Od 8 do 9. sprejem gostov na kolodvoru. Ob 11. odkritje spomenika blagopok. Viteškemu kralju Aleksandru. Ob 13 skušnje za telov. nastop. Ob 15. javni telovadni nastop, na katerem bo sodelovalo tudi vojaštvo. Sodeloval' bosta tudi domača rudarska godba in sokolska godba iz Trbovelj.
Udelcžence prosimo, da se pokoravajo rediteljem. Fotografi in fotcamaterji naj se javijo v informacijski pisarni, kjer bodo dobili navodila glede fotografiranja.
Tudi avtemofeillsti gredo v Belo Krajino
Touring klub razpisuje za nedeljo ocenjevalno vožnjo
do Metlike
Tudi med avtomobilisti in motociklisti je veliko zanimanje za belokranjski praznik, ki bo v nedeljo v Metliki. Vabi jih prireditev, lepa cesta, pa tudi določila ocenjevalne vožnje, ki jo je za ta dan razpisal Ljubljanski Touringklub. Mnogo je pri nas avtomobilistov in motociklistov, toda le malo med njimi je takih, ki bi se mogli športno izživljati pri dirkah in drugih brkinskih prireditvah. V krvi je pa bolj ali manj vsakemu vozaču, da preizkusi svoje sposobnosti nasproti prijateljem in znancem, pa tudi nasproti neznanim konkurentom, saj vemo, kako je »benzinska latinščina« razširjena med vozači in kako malo se da resničnost teh doživljajev v praksi kontrolirati. Ocenjevalna vožnja pa da vsakemu vozaču, avtomebilistu in motocikli-stu, takemu, ki je vajen pritisniti pedal do skrajnega ali zavrteti ročko za plin do najvišje turaže motorja, pa tudi onim, ki so v svoji vožnji vedno umerjeni, precej enake izglede na dober plasman Pri ocenjevalni vožnji tudi ni važen stroj temveč v prvi vrsti trezen preudarek, mirna kri in dobri živci.
Osnova ocenjevalne vožnje je v tem, da je za poedina vozila vnaprej določena povprečna brzina. Avtomobili so razdeljeni v tri kategorije, do 1100 ccm, do 2000 ccm in nad 200 ccm. Po vrsti je zanje določena povprečna brzina 35, 40 in 45 km na uro. Motocikilisti bodo pa vozili v kategoriji do 250 ccm povprečno 35 km na uro, do 350 ccm 40, nad 350 ccm pa 45. Za prikolice je določena povprečna brzina 40 km. Lahko se reče, da predpisana brzina ustreza stanju in značaju ceste. Držati povprečno brzino, ki jo določa razpis, pa tudi ne bo prelahka stvar, saj so med potjo postavljene tajne kontrole, tako da bo vozač, ki se hoče uveljaviti na enem prvih mest, ves čas prisiljen paziti na enakomerno vožnjo.
Precej klancev na tekmovalni progi bo marsikateremu vozaču dokaj trd oreh.
Start prvega vozila bo v nedeljo zjutraj pri mitnici na Dolenjski cesti. Nadaljnja vozila bodo startala v presledkih po eno minuto. Javne kontrole bodo v Trebnjem (50 km), v Novem mestu (20). zadnja kontrola pa na cilju v Metliki, to je nadaljnjih 27 km od prejšnje. Kaže torej, da bodo vozači prihajali v Metliko med 9. in med 11. — Avtomobilisti in motociklisti! Tudi vas vabi Bela Krajina k svojemu narodnemu prazniku. Vabi vas, da jo obiščete po lepi cesti, ki je med potjo polna zanimivih predelov. In ko boste hiteli preko Gorjancev proti njej, vam bo klicala: Pozdravljeni!
Smrt pod a vtem
Ptuj, 4. septembra Veronika Kosova, 181etna viničarska hči z Vičanskega vrha pri Vel. Nedelji, je bila ob sezoni zaposlena pri obiranju hmelja v Savinjski dolini, od koder se je pred par dnevi vrnila domov. Za prisluženi denar je šla v ponedeljek dopoldne nakupo-vat v trgovino v Vel. Nedeljo najpotrebnejše življenjske ftetrebščine, Po opravljenem poslu si je izposodila kolo, a preko bicikla je položila počez tudi kupljeno metlo. Ko se je pripeljala do vičanskega mestu, ji je nasproti pridrvel z lesom na-tovorjen avto. Dekle je pri srečanju izgubilo prisotnost duha in se prav neredno umikalo. Ko je šofer opazil kolesarko, je seveda takoj zavrl, kljub temu pa je avto zadel v na kolesu ležečo metlo, kar je povzročilo, da je dekle padlo pod kolesa avtomobila in mrtvo obležalo. Na kraj nesreče je priša komisija iz Ormoža, ki je zaslišala očividce in ugotovila vzroke nesreče.
; Ko pridete te dni v Ljubljana na veiesejem ali k odkritju spomenika — ne pozabite si tudi O&ledati PRVI VELIKI RUSKI FILM
Peter Veliki
v Kinu Matici
TeL 22-41
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
pregled
zori našega preporoda
V zadnjih dveh zvezkih »Ljubljanskega Zvona« so izšli pod naslovom »En večer per baroni Zoisi« fragmenti iz igre Kranjski komedijanti«, ki jo je spisal dramatik in režiser dr. Bratko Kreft. P.*, ie.j si je zastavil zanimivo nalogo: pri-kaiati v vrsti prizorov ljubljansko družbo, ki se je sukala okoli predstavitelja slovenske pi eporodne misli žige barona Zoisa, in sicer v dneh, ko je Linhartova »Županova Micka dozorela za ekspanzijo slovenskega je: ika na gledališke deske.
Kreftovi Kranjski komedijanti« so na-sta ; v zvezi s stopetdesetletnico uprizoritve županove Micke«. Takrat se je jel pisat Ij Laviti z mislijo, da prikaže občinstvu diuž no o~adje te up' izoritve. Udobnejše bi bilo, če bi spisal to kompletivno igro v današ-iem jeziku, vendar bi tako nastala prevelika razlika z »županovo Micko«, ki jo je naša drama uprizorila v prvotnem Linhartovem besedilu. Zaradi tesnejše naslonitve na dobo in nje govorico si je Bratko Kreft zastavil težjo nalogo: spisal je svojo igro v Linhartovem jeziku. Kakor je Miroslav Krleža v »Baladah Petrice Ke-rempuha« doseg ' močnejši učinek in ver-nejši krajevni kolorit s tem, da jih je spisal v starem kajkavskem književnem jeziku, jeziku zagorskih pesnikov in nabožnih p'scov 18. stoletja, je Bratko Kreft rekonstruiral j<=zik. kakršnega je pisal avtor prve slovenske drame. Koliko mu je uspel ta težavni poizkus, naj presodijo jezikoslovci, ki bodo morali priznati, da naloga
res ni bila lahka. Mi samo beležimo to zanimivo dejanje, ki ne pričuje le o dramat-ski tvornosti, marveč tudi o literarni eru-diciji.
Pri baronu Zoisu se sestane nekaj tipičnih predstaviteljev tedanje ljubljanske družbe, v katero so bili že pomešani aristo-krati in meščani, umetniki in duhovniki, Slovenci in Nemci. Poleg barona Zoisa srečujemo »tehanta Japla«, ki obravnava klasično snov v slovensko-nemški govorici (»O folk, tebi se jest ofram!«), grofa Hohenvvarta, A. Linharta in njegovo ženo, »landšaftnega ranocelnika« Makovi ca, advokata dr. Mraka, italijansko pevko Suzano Marnesi i. dr. V prvem objavljenem prizoru nastopata Zoisova služabnika Matiček in Micka.
Zanimivo so prikazane spletke, ki se pleto okrog Linhartove »Zupanove Micke«. Konflikt, ki nastane med Linhartom in grofom Hohenwartom, ni samo spoprijem narodnega preporoditelja s častilcem tuj-stva, marveč tudi konflikt med aristokra-tom - fevdalcem in meščanskim demokratom; za pojmovanjem ljudskega jezika tiči tudi pojmovanje ljudstva kot takega.
Kot primer te diskusije »per baroni Zoisi« in Kreftovega poizkusa rekonstrukcije našega starejšega jezika naj navedemo kratek odlomek:
Grof: O, saj morem jest nekaj skupaj spraviti tudi brez vaše krajnske gramatike. Necoj smo se vže dosti kregali inu špetipali. Jest nič ne rečem. Res je, da se
krajnšina v eni kratki ariji lepu čuje, al to je tudi vse, kar se z njo v kumediji sturiti more. Mi vsi očemo našo deželo gori povišati inu našemu cesarstvi pokazati, da smo tudi na Krajnskim veliki patrioti. Saj ste vidih necoj v komediji, koku smo se postavili. Vunder to še ni vse. Al mi še moremo več strniti! Za tiga volo očem jest eno novo jegro o krali Sobiesfcem gori postaviti, per katiri vošim, de bi vsa ta nar imenitniši Lublana poleg bila. Seveda bomo jegrali v Laudonovem jeziki, katiri je ta pervi jezik te dežele inu skuzi katiriga je samu mogoče eno celo jegro na teatri gori postaviti. (Vsi gledajo grofa, le baron mežika Linharti, katiri je en mal nemiren viditi. Tudi Japel nekej tuhta.)
Zois: Zelu lepu!
Linhartovka: Nas je vže zraven
povabu.
Grof: Jest vabim tudi gospoda barona inu gospoda Linharta, de nam z njihovim znanjem na pomoč perskočita!
Linhart: Ne vejm, koku bi se glihali!
Japel: E, škoda, da ni v krajnšini! Jest sim pred leti »Artaxerxa« od Metas-tasiusa preložil...
Grof: Jest mislim, de se taista lepu bere, vunder v komediji govoriti se ne more. Se mi tudi zdi, da bi bilo smešnu v krajnšini eno tragedijo slišati, katira se med krali godi!
Zois: Pak poskusimo enu veselo jegro! Makovic: Ej, to bi bilo nekej! Ampak kej, ke per nas le vsak za svoje vleče!
Zois: Bomo pak vkup stopili!
Garzarollijevka: Jest sim koj zraven.
Zois: Jest vže dolgu gospoda Linharta k temu pergovarjam, al on samu oblubla.
Linhart: Nič ne oblublam, jest vže imam!! (pervleče iz aržeta ene papire ino eno bukvico.) To je ena luštna komedija,
katiro sem enkrat na Duneji vidil. Zdej sim jo v krajnšno prenaredil inu si terdno naprej vzel, da jo na teater postavim. Jest mislim, de se bomo z njo lohka v teatri poštenu postavili in de se bo vsem dopad-la, zakaj je res hudu za sme jat! (Vsi so začudeni. Kaj takiga necoj niso perčako-valL)
Kreftovo novo igro osvetljuje blesk dobe pred stopetdesetimi leti. Zdi se nam, da so v tem anahronističnem jeziku osebe še bolj zaživele in da je vse ozračje dobilo vonj avstrijskega rokokoja, v katerem se je že pojavljal rožnat jutranji svit nezadržnega slovenskega preporoda. —o.
Zapiski
JEZIKOVNI PURIZEM
Pretirano visokemu valu internaoiona-lizma, ki ni bil zadosti utemeljen v stvareh samih, sledi sedaj prav tako pretiran val kulturnega nacionalizma kot reakcija na prejšnji pojav. Pojavlja se oster puri-zem, ki skuša izločiti iz posameznih jezikov vso tujo primes. Tako opažamo pri Nemcih, da so vse mednarodne izraze, ki so bili do nedavnega v vsakdanji rabi, kakor n. pr. telefon, redaktor itd., nadomestili z nemškimi izrazi. Delovanje puristov pa gre še dalje. Tako je G. Deycke izdal nekatere spise velikega nemškega filozofa Kanta »prevedene v novo, čisto nemščino«. Iz njih je izločil vse besede latinskega odnosno romanskega in grškega porekla. Prav tako je neki drug avtor »izčistil« izbor iz spisov drugega nemškega filozofa Schopenhauerja, o katerem je znano, da ni bil poseben prijatelj purizma in da je pogosto rabil tujke ter obilno citiral v tujih jezikih.
Podobne pojave jezikovnega purizma opažamo v Italiji. O njih razpravlja v ted-
niku »Meridiano di Roma« italijanski lingvist Guiseppe R e n s i v zvezi z nedavno izišlim slovarjem tujk »Dizionario di Esotismi«, ki ga je spisal A. Jacono. Ta slovar je zanimiv zaradi tega, ker nadomešča z italijanskimi besedami celo vrsto tujk, ki se še vedno rabijo v italijanskem pismenem in govorilnem jeziku. Italijanski purizem gre prav kakor nemški v skrajne bi se vsa krajevna in osebna imena, ki se bi vsa krajevna in osebna imena, ki se rabijo v italijanskih knjigah in listih, prilagodila slovničnim in fonetičnim zakonom italijanskega jezika. Tako so puristi dosegli, da italijanski tisk namesto prejšnjega francoskega Versailles rabi italijansko obliko Versaglia. Obstoje predlogi, da bi se imena znanih francoskih, angleških in drugih književnikov pisala v italijanski obliki. Že Vico ni nikdar pisal Renato Des Cartes, marveč Renato Delle Carte. Ta primer velikega italijanskega filozofa bi hoteli italijanski puristi razširiti na vsa druga imena. Tako predlagajo, naj bi namesto Montaigne pisali Montagna, namesto Jean Racine Giovani Radice, namesto Boileau Bevilacqua itd. če se uveljavi tako nedvomno pretirano puristično stališče tudi v drugih jezikih, tedaj bo nastala babilonska zmeda v pisavi tujih imen, zmeda, ki bo mnogo večja, kakor so jo pri nas Hrvatje očitali prejšnjemu pravopisu, ki je skušal tudi v latinici uvesti fonetično pisavo tujih imen, kakor je neizogibna pri cirilici.
Guiseppe Rensi se v svojem navedenem članku izreka zoper pretirani purizem in zagovarja stališče, ki ima ne le v italijanskem kulturnem svetu, marveč tudi pri drugih narodih obilno tradicijo, da namreč nečistost jezikov ustreza razvoju modernega življenja in stremljenjem po civfliseu
»JUTRO« št. 207.
4
Četrte*:, 5. IX. 1940.
*	Jubilejni zbornik »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, ki ga je izdala revija »Misel in delo« leta 1938., obsega obširno gradivo na 370 straneh. Važni javni kulturni delavci so prispevali tehtne zgodovinske razprave pod poglavjem »Iz bojev za našo samostojnost« ter kritični pregled našega državnega življenja v razpravah pod poglavjem »Dvajset let v svobodi«. Od velike naklade je ostalo še nekaj izvodov, katere zdaj nudimo v nakup po izjemni ceni: broširan izvod po 20 din, vezan izvod po 40 din. Naročila sprejema Uprava revije »Misel in delo« v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 4-1., ter večje knjigarne.
*	Novi grobovi. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Jakob Vrečko, inšpektor poštne hranilnice v pokoju. Pogreb uglednega pokojnika bo danes ob pol 17. na Jalah. — Včeraj ob 16. so pri Sv. Križu pokopali gospo Marijo Pianecki, vdovo poučitelje, mater g. Jovana, člana naše Drame, in gdč. Jove, strokovne učiteljice. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Josipina Le-vifnikova, zasebnica. Pogreb bo jutri ob 16. na Žalah. — Tam bo jutri ob 17. nastopil zadnjo pot tudi g. Karol Vrančič, poštni uradnik v pokoju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Preproge
Zavese Tapetno blago
LIN0LE J
MANUFAKTURA
e vesti
prebivalstva s kruhom v dravski banovini, odredbe o prometu z živimi parkljarji, spremembe v staležu državnih in banovin-sklh uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih no-vin«.
F. KS.
gp JTf 1. .1
SOUVAN
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
, v***" $5 i■ ^ .
* H. belokranjski festival v Metliki.
Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani prosi vse interesente, da pohite s prijavami za obisk festivala' oziroma z nabavo izkaznic za četrtinsko voznino, ki so obenem vstopnice za prireditev. Izkaznice so 6 din za stojišče ter 10 in 15 za sedeže. One, ki se zanimajo za skupne izlete po Beli Krajini, posebno prosimo, da se prijavijo za nje najkasneje v četrtek 5. t. m. pri društvu 2 Bela Krajina« v Ljubljani, Gradišče 14, telef. 39-31, ali pri poslovalnicah »Putni-ka«. Vsa podrobna pojasnila glede poedi-Jiih izletov (na Vinico, k razvalinam Mi-trovega svetišča v Drašiče, na Božakovo ter v črnomeljsko in metliško okolico) dajejo prav tako društvo »Bela Krajina« in poslovalnice »Putnika«. Pripominjamo, da so skupni izleti vezani na posebni vlak, ki odpelje iz Ljubljane v nedeljo 8. t. m. ob 5. uri zjutraj. Priporoča se tudi vsem izletnikom, da se prijavijo že vnaprej za kosilo in prenočišče.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih
slučaiih ne odreče. _
*	Posebnost za filateliste O priliki proslave 50-letnice Sokolskega druftva v Zagorju ob Savi in odkritja spomenika kralju Aleksandru bo pošta v Zagorju dne 8. sept. žigosala vse pisemske pošiljke z rdečim žigom
*	Svečana otvoritev nove šole CMD pri Treh Kraljih nad Marenbergom bo 22. t. m. Vabljeni ste zavedni Cirilmetodarji, da se udeležite te pomembne slovesnosti.
*	Iz Službenega lista«. »Službeni list Jcr. banske uprave dravske banovine« št. 71 z dne 4. t. m. objavlja ukaz o sprejetju ostavke gradbenega ministra dr. Mihe Kreka in imenovan,ju za ministra brez listnice ter o imenovanju Danila Vuloviča za gradbenega ministra, uredbo o kontroli cen na drobno, uredbo o izjemnem sprejemanju učencev v 5 razred učiteljišča in o skrajšanem trajanju šolskega leta 1940-41. za redne učence(ke) petega razreda, odredbe O prevedbi slušateljev juridične fakultete v Ljubljani po uredbi z dne 20-12. 1930, odločbo o odpremVjanju pšenice in pšenične moke iz glavnega proizvajalnega okoliša, odločbo o pregledu sadja, namenjenega za Inozemstvo, odločbo glede preskrbo van j a
Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti — Ljubljana, Trnovska ul. 15,
vpisuje vsak dan. — Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Pojasnila ln prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. Telefon 40-48.
* proslava v prid CMD. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ki jo je priredila ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Slovenjem Gradcu je prinesla glavni Družbi lep prispevek 1.144 din, katerega je nakazala predsednica ženske podružnice ga. Amalija Puppisova. Iskrena hvala!
*	Trgov«*o u&HSče »Christofov učni zavod« LJubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. šolnina zmerna. (—)
*	Vpisovanje v umetniško plesno šolo Mete Vidmarjeve je vsak dan od 16. do 18. ure v Gajevi ulici 9. Začetek šole 1. septembra. (—)
*	Pretresljiva zgodba nesrečne matere. Pretresljiva družinska žaloigra. o kateri So pred dobrim mescem pisali vsi časopisi, je imela te dni svoj epilog na sodišču v Petrovgradu. 2ena usnjarskega delavca Lasla Visovskega je pred mescem dni prišla s svojima dvema otrokoma, 61etno deklico in 41etnim dečkom, k reki Begi, kjer je hotela utopiti oba otroka, potem pa še sama skočiti v vodo. Najprej je vrgla v reko deklico, potem pa je pograbila še dečka, ki se je na vso moč upiral in vpil.
KOLON JSKIH VOD
— odlično parfumlranih — toči P ARFUMERIJ A »VENUS«, Tyrševa C. 9
*	Staršem šoloobveznih uri"ok pojasnjujemo, da smejo učitelji pač zahtevati od učencev enotne šolske zvezke in knjige, nikakor pa ni učiteljem dovoljeno, da v šoli omenjajo ali celo določajo to ali ono trgovino, kjer morajo učenci kupovati šolske potrebščine. Učiteljstvo se mora skrbno izogibati vsake agitacije za to ali ono tvrdko in tudi ne sme prodajati šolskih potrebščin. — Združenje trgovcev v Ljubljani.
Vlacet kis za vlaganje sočivja, priznano dober, liter din 4.—, prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul.
*	Podružnica CMD v Stari cerkvi pri Kočevju bo imela v nedeljo, 8. septembra, javno prireditev s petjem, šaljivo pošto in prosto zabavo. Na prireditev vabi podružnica vse zavedne Slovence kočevskega okraja, posebno pa še naše prijatelje iz Ribniške doline. Prav prisrčno pa bi sprejeli v naši sredi morebitne izletnike iz Ljubljane in drugih krajev. Uvažujte, da je naše narodno obrambno delo težko in prihitite vsaj za nekaj uric k nam, ker mnogobrojna udeležba nam bo bodrilo za nadaljno delo.
Prt zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice,
*	Pes, ki gobe nabira. Prijatelj lista g. J. K. od Sv. Jurija ob ščavnici nam piše: Kot prijatelj narave v jesenskih dneh rad zahajam v naš gozd nabirat gob. Vedno me spremlja moj Laski, jazbečar. Zadnjič sem hodil ž njim dve uri po gozdu, a bera je bila precej slaba. Našel sem le nekaj lisičk. Ne prav dobre volje sem se vračal proti domu, na robu gozda pa me moj pes preseneti z nepričakovanim darom. Za nekaj trenutkov se je bil odtrgal od mene, a ko se je vrnil, je v gobčku prinesel pravega jurčka in ga veselo položil predme.
*	Dopisna trgovska šola v LJubljani, Kongresni trg 16/n., prireja za svoje učence posebno Dvoletno trgovsko šolo ter razne druge tečaje, poleg tega pa uči tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.) Pouk se vr;ši z dopisovanjem in je zato individualen in uspešen. Vpiše se lahko vsakdo. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. (—)
Plašče iz balonske svile za gospode in dame nudi najceneje v najboljših kvalitetah tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana, sv. Petra cesta 29.	*
*	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4. Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. (—)
Prihiteli so ljudje in rešili oba otroka, mati pa je bila obtožena zaradi poskušanega umora. Na sodni ji je izpovedala, da je njen mož napravil iz njenega zakona pravi pekel. Vzdrževal si je priležnico, ki ji je dajal ves zaslužek, tako da so morali žena in otroki stradati Tri dni pred pu-skušanim umorom sploh ničesar niso zaužili, in ko je tudi otrok prosil očeta za denar, da bi si kupih kruha, jih je ta vse skupaj pretepel. Sodišče je nesrečno mater oprostilo obtožbe.
♦	Potopila se je jadrnica »Slavija«. V neposredni bližini polotoka Lušice, na vhodu v zaliv Boke Kotorske, sta trčili dve ladji, motorna jadrnica »Slavija« in polto-vorna ladja Zetske plovbe »Albanija«. Nesreča se je zgodila okoli polnoči. »Slavija« je nosila tovor iz Splita v Zeleniko. Plovba je bila zaradi slabega vremena izredno naporna. »Slavija« se je potopila, ker pa na tistem mestu morje ni globoko, jo bodo lahko potegnili iz vode. škoda znaša okoli 300.000 din.
#	39 kmetov toži državo. Vsem je še ostala v spominu strahovita železniška nesreča, ki se je zgodila 21. septembra lanskega leta na progi Banja Luka — Sunja in je zahtevala 9 človeških žrtev. Razen ljudi se je ponesrečilo veliko število konj in zdrobilo nekaj vagonov, tako da je škoda znašala preko milijona dinarjev. Tega dne so natovorili na postaji Ivanjski konje in iz neznanih razlogov je naenkrat zdrvelo 19 vagonov po progi proti Piskavici. Na četrtem kilometru od Ivanjske so vagoni trčili ob brzi vlak, ki je z veliko naglico drvel proti Banji LukL Sodišče je oprostilo železničarje, ki so bali obtoženi, da so zakrivili to strahovito nesrečo. Sorodniki ponesrečencev in vsi, ki so utrpeli zaradi te nesreče škodo, so se morali obrniti na civilno sodišče. Prijavljenih je bilo 46 tožb, a samo 39 kmetov toži državo za povrnitev škode v znesku okoli 3 milijonov dinarjev. Za izid spora vlada živahno zanimanje.
*	Sodba za zločin na Kordnnu. V Bla^ tuši na Kordunu se je odigral krvav zločin, katerega žrtev je bil Matija Orešča-nin. Matija je bil zaradi nekakšnih malenkosti sprt s svojim sorodnikom Androm Oreščaninom. Andro in njegov drugi sorodnik Janko sta ga izvabila v Androvo hišo in tu sta se brez besede vrgla nanj 5 palicami in sekirami. Pod udarci se je nesrečnež nezavesten zgrudil na tla, ker pa je še zmerom kazal znake življenja, sta ga podivjanca dobesedno razsekala in teptala po njem. Vsega izmrcvarjenega sta ga vrgla v jarek ob cesti. Tu so ga mrtvega našli kmetje. Zločinca sta bila obsojena na 20 let robije.
*	Sarajevski pometači stavkajo, v ponedeljek so začeli stavkati sarajevski pometači in bodo stavkali, dokler jim mestna občina ne zviša prejemkov. Tudi oni morajo kupovati dražji kruh, za kar pa jim njihove skromne plače nikakor ne zadostujejo. Stavka 440 delavcev.
Mali harmonikarji
Podmladka Jadranske Straže, Domžale
priredijo v PETEK, dne 6. SEPTEMBRA t. 1. od pol 4. do 6. ure popoldne
na vrtu restavracije »Zvezda« KONCERT
z zelo zanimivim in pestrim sporedom — brez vstopnine. V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert ob istem času v nedeljo 8. sept.
Ne zamudite prilike slišati KONCERT naših najnadarjenejših in najmlajših harmonikarjev!
eijski skupnosti človeštva, ter da inter-nacionalizem v jezikih samo pospešuje zbli-žanje med narodi. Pisec pa v tem primeru ne pove tudi dejstva, da pretiran purizem otežuje tujcem učenje velikih evropskih jezikov in da bi medsebojni vplivi jezikov mogli prenehati samo tedaj, kadar bi popolnoma prenehal obtok idej in kulturnih proizvodov med narodi, se pravi, kadar bi zmagalo načelo popolne kulturne avtarkije. Po sodbi tistega malega števila treznih glav, kar jih je še ostalo v današnji propadajoči Evropi, pa je taka avtarkija mogoča samo tedaj, ko se več ko dvatisočlet-na prizadevanja po skupni civilizaciji omikanega človeštva zrušijo v nič. —<>•
Pred otvoritvijo razstave slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu. Razstava naših Neodvisnih, ki bo otvorjena 8. t. m., vzbuja pozornost zagrebškega tiska. V nji vidijo hrvatski krogi nadaljevanje dela za tesnejše kulturno zbližanje in ožje sodelovanje Hrvatov in Slovencev, dela, ki so ga začeli lani in letošnjo spomlad slovenski in hrvatski književniki. — Prav za prav pa kaže prav upodabljajoča umetnost, da je sožitje Slovencev in Hrvatov v skupni državi znatno vplivalo na slovensko umetnost. Zagrebška umetnostna akademija je bila za četrto generacijo to, kar za njeno predhodnico praška. Meštrovičev vpliv na Umetniške začetke naših mladih kiparjev je očiten; prav tako opažamo vpliv hrvatske umetnosti v slikarstvu. Pri nas so se že pojavili glasovi o prevelikem vplivu hrvatskega slikarstva na slovensko umetnost, kar je seve pretirano, saj ae je novejše slikarstvo enega kakor drugega bratskega naroda razvijalo pod približno istimi tu-iimi vplivi in tu kakor tam še vedno išče samostojnejših, narodnemu duhu bližjih
poti. Vsekako smemo pričakovati, da bo razstava Neodvisnih v Zagrebu vzbudila zanimanje javnosti. Na nji bo zastopana večina mlajših umetnikov, ki so se na zadnji razstavi Neodvisnih v Ljubljani uveljavili nenavadno uspešno in prikupno.
Zvonimir Rogoz in cehi. Kakor smo že zabeležili, je Zvonimir Rogoz sprejel anga-žman v Splitu. Ob njegovem odhodu iz Prage je prineslo »Ceske slovo« lep članek, ki ga citirajo zagrebške »Novosti«. List poudarja, da ostanejo nepozabne Rogozove kreacije »Hamleta«, Miškina v »Idiotu« itd. (Op. ured.: Kreacija »Hamleta« ostaja nepozabna razvajeni praški publiki, g. Ro-gozu pa ostaja nepozabna kritika razvajenih ljubljanskih »strokovnjakov«.) Po njegovem zavzemanju so bili uprizorjeni nekateri hrvatski in srbski dramatiki v Pragi. Narodni divadlo v Pragi obžaluje Ro-s:ozov odhod in mu želi v Splitu nadaljnjih uspehov. Rogoz je znal tak<» dovršeno češki, da ga je pokojni kritik Jindfich Vo-džk postavil za vzgled češkim igralcem, češka kulturna javnost želi, da bi tudi v Splitu uveljavil svoj visoki umetniški dar — končuje »českč slovo«.
Revijsko gledališče v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da se bo 1. oktobra otvo-rilo v Zagrebu novo revijsko gledališče po vzoru ruske »Modre ptice«. Dobilo je ime »šišmiš«. Artistični ravnatelj bo Boris Ba-ratov, ki je že organiziral podobno gledališče v Beogradu, »ši^hiš« bo imel prostore v veliki dvorani Draškovičeve pivovarne.
Knjiga o Franciji. Svetislav Petrovič in Miodrag Ibrovac sta izdala v Beogradu publikacijo, ki so v nji ponatisnjene izjave »najboljših in najpoštenejših imen naše književnosti in javnega življenja« o Franciji, njeni kulturi in njenem stališču
pred katastrofo. Poročevalec »Srpskega književnega glasnika« obžaluje, da v knjigi ni izjav Hrvatov in Slovencev. Zastopani so torej samo srbski književniki in jav-in delavci, med njimi Jovan žujovič, Bogdan Popovic, Izidora Sekulič. Jovan Du-čič. Vlad. čorovič, G. Jakšič itd.
V parizu in v Bordeauxu bo gostoval v prihodnjih dneh ansambl mestne opere v Frankfurtu ob Meni.
Slovanske književnosti v srbohrvatskeni prevodu. Najnovejši »Srpski književni glasnik« je priobčil beležko, v kateri ugotavlja, koliko so slovanske literature zastopane v srbski in hrvatski prevodni književnosti prvega letošnjega polletja. Po pi-ščevih dognanjih znaša v tem čssu njih delež približno 38«/c celotne prevodne produkcije; med temi štejejo Kakih 21l* samo ruski avtorji V prevodni književnosti lanskega leta je slovanski delež znašal celo okrog 50%. Izmed ruskih pisateljev so na prvem mestu štirje zvezki zbianih spisov Maksima Gorkega v izdaji Nolita (»Bivši ljuri«, »Leto i Gradič Okurov«, »Delo Aitamanovih« in »Detinstvo«), dalje knjiga »Savrcmene ruske pripovetke« in nekatere manjše izdaje starejših in novejših pisateljev. Pojavili so se tudi prvi prevodi iz nove ruske znanstvene književnosti in sicer prof. N. Mihajlova »Prirodna bogatstva Sovietskog Saveza« pedagoška študija šiškina »Teorija vaspitanja Denisa Diderota« in P. Morozova »Nauka o šumi«. Iz bolgarščine je izšlo v tem času osem prevodov, izmed katerih je npipo-membnejši roman J. Jovkova »Cifluk kraj granice«. Češko književnost predstavljajo romani K. čapka »Hordubal«. »Meteor« in »Krakatit«, K. Havlička satira »Krštcnje sv. Vladimira« in E. Moravca spis »Slom čehosiovačke«. Poljsko književnost zastopa samo antologija »Poljska lirika«.
i
PREPOVEDANA LJUBEZEN
To je film o možu, ki ve kaj hoče in ki se bori za svoj cilj. —V glavni vlogi: Robert Taylor in Maureen 0'Sullivan.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
TOWERSKI KRVNIK
Danes zadnjikrat angleški film Predstave ob 16., 19. in 21. uri
V glavnih vlogah: Boris Karloff — Basil Rathboune — Barbara 0'Neil. Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje.	KINO UNION — tel. 22-21
♦	Slabi izgledi pravnikov. Novosadski odvetniki, ki so imeli te dni sejo svoje zbornice, so izjavili, naj se akademska mladina ne posveča več študiranju prava, ker so že vsa javna in privatna mesta več ko zasedena. Tisti, ki še študirajo pravo, nimajo izgledov na zaposlitev. Najboljša bodočnost se še obeta tehnikom.
•	V Zagrebu sq maksimirali cene krompirju. Tržni odsek v Zagrebu je določil najvišje cene krompirju in sicer se sme prodajati slavonski krompir po 1.50 din, štajerski pa po 2 din kg. Vse kršitve bodo strogo kaznovali.
iFOTO
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS!
DROGERIJA ,
ŽIDOVSKA UL.
LJUBLJANA MARIBOR
* Vse fotoamaterje, ki se zanimajo za narodne noše in običaje, opozarjamo na II. belokranjski narodni praznik v Metliki dne 7. in 8. septembra, na katerem bo nastopilo devet različnih skupin iz vseh delov Bele Krajine s svojimi folklorističnimi posebnostmi. Po prireditvi pa bo prirejeno pravo belokranjsko slavje po vzoru trifar-škega žegnanja. Vozna karta iz Ljubljane do Metlike in izkaznica staneta samo 35 din. Izkoristite torej to priliko in se prijavite nemudoma pri društvu »Bela Krajina« Gradišče 14 (tel. 39-31), kjer dobite vsa potrebna pojasnila in izkaznico. Opozarjamo na posebni vlak, ki bo vozil iz Ljubljane ob 5. in odhajal iz Metlike ob 8. Tudi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.50 in vozi redno samo do Novega mesta, bo vozil ta dan do Metlike.
Iz Ljubljane
u— Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo 15. t m. ob 10. uri v balkonski dvorani Kazine.
u— Razpis gledališkega abonmaja za sezono 1940/41. Kakor bodo razvideli prijatelji gledališke umetnosti iz sporeda, ki ga je pripravila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani za bodočo sezono, bodo imeli priložnost videti izbrana dela iz domače in tuje svetovne literature in glasbe. Opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih nudi abonma in na to, naj se interesenti čim prej priglasijo, ker imajo v tem primeru možnost večje izbere. Letošnja sezona obeta postati posebno zanimiva, tako glede sporeda kakor tudi z ozirom na nekaj novo angažiranih moči. Priglase za abonma sprejemajo do 18., septembra v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
specijalistka za ženske bolezni in porodništvo ZOPET REDNO ORDINIRA
u— §e o razširitvi Ijublj^nsKega kolodvora. Dočim smo prejšnji teden na splošno razložili razpored nameravanih preureditev na železniški postaji, ne smemo prezreti, da dobimo poleg drugega tudi takozvano prenašalko lokomotiv, vsekako zanimivo nevost v železniški stroki. To je namreč strojna naprava, ki se premika v smeri pravokotno na tire in prenaša lokomotive na poljubni tir. Na zahodni strani od postaje proti prehodu na Tyrševi cesti, nimajo radi premajhne delžine dovolj prostora za kretnice, da bi tire lahko dovcljno povezali med seboj. Na severovzhodu v tem predelu stoji zdaj nova kurilnica, ki so jo preuredili iz starega poslopja. Lokomotive iz kurilnice ne morejo postavljati na posamezne tire, ne da bi s premikanjem nastale zamude in ovire, ker na eni strani manjkajo kretnice. Pomagalo ni drugega, kakor odločiti se za prenašalko lokomotiv, ki bo urejena na zahodni strani ob novi kurilnici in bo popolnoma nadomeščala kretnice, saj brez prenašalke tudi ne bi mogli uporabljati nove kurilnice. Taka prenašalka bo veljala kar 700.000 dinarjev in bo njena izdelava poverjena naši največji železarni. Na področju ljubljanske železniške direkcije bo ta strojna naprava prva te vrste, kajti v Mariboru rabijo takšno prenašalko samo za prenos mnOgo lažjih vagonov.
u— Upokojeno učiteljstvo ima odslej svoj družabni sestanek vsak prvi delavni četrtek v mescu ob 16. uri pri Novem svetu.
u— Mastno zdravniško dežurno službo
bo op.avljal v četrtek od 8. zvečer do sobote c'0 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. M. Ahčin, Korytkova 18, telefon 36-24. od sobote od 8. zvečer in do ponedeljka do 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Gvido Debelak. Ty:*eva cesta 62/1, telefon 27-29.
u— Okrožni urad za zavarovanje delavcev sporoča, ca zdravniki urada na državni praznik v petek v ambulatorijh urada ne crdinirajo. Za nujne slučaje naj se Članstvo obrača na rajonske uradove zdravnike.
u— Dežurna služba v DelavSKj zbornici.
Od Delavske zbornice smo prejeli: Glede na današnje razmere in želje delavstva, da bi mogli v Delavski zbornici opraviti posle tudi v popoldanskih urah, je upravni odbor Delavske zbornice na seji 31. avgusta sklenil uvesti dežurno službo in je urad za stranke odprt od 8. do 14. in od 16. do pol 19. Nato se opozarjajo vsi, ki žele po ooravkih priti v Delavsko zbornico v Ljubljani.
u— V Italiji je. Z izleta na Vršič se ni vrnil g. Franc Prlinfalk, zasebni uradnik iz Ljubljane. Zdaj so sporočila italijanska oblastva, da je pomotoma zašel čez mejo in da bo vrnjen v Jugoslavijo.
u— Dežrl»ni, oglejte si prvi ruski film »Peter veliki« v kinu Malici! DeželanL ki bodo prišli te dni v Ljubljano na velesejem in k odkritju spomenika kralja Alek-
sandra I., imajo zdaj najlepšo priliko, da si med drugim ogledajo tudi prvi in res prvovrstni ruski film »Peter Veliki«. O filmu samem se je že dosti poveličujoče-ga napisalo, zato bi bilo odveč ponavljati, da je film grandiozen dokument velike ruske filmske umetnosti. Eno je gotovo, da deželani ne bodo tako kmalu imeli priliko videti to edinstveno filmsko umetnino v svojih kinematografih in je zategadelj vsa^ komur priporočati, da si film »Peter Veliki« ogleda v Ljubljani v kinu Matici, kjer se predvaja film prvič v naši državi. Priporočamo, da si vsakdo že vnaprej zasigura potrebne vstopnice v pred-prodaji pri blagajni kina Matice, ker je zanimanje za film še danes po 6 dneh predvajanja nezmanjšano ogromno! (—)
u— Ljubljana je dobila Kvalitetni m°diii salon. Vsem našim cenjenim čitateljem je še dobro v spominu lepo uspela modna revija modnega salona Souvan & Co, vodil in aranžiral pa jo je poslovodja ter družabnik te tvrdke Sever Ferdinand. Vsi. ki so posetili to revijo, so bili polni hvale in občudovanja mojstrskemu delu, katerega je vodil tedanji tehnični vodja Sever Ferdinand. Tudi kritika se je nadvse pohvalno izrazila o tej modni reviji, publika pa ni mogla prehvaliti okusnih kostumov, površnikov. plaščev, promenadnih in športnih oblek, saj je bila izdelava res brezhibna. S 1. septembrom pa se je poslovodja in tehnični vodja modnega salona Sou-ran & Co osamosvojil in otvoril svoj lastni salon mode v Prešernovi ulici št. 5/13. S tem je Ljubljana dobila nov kvalitetni salon, sa,j je lastnik tega novega salona jamstvo, da bo izdelava kvalitetna in solidna. (—)
u— Dijaki mestni občini. V času, ko se bližajo šolske počitnice koncu in se srednješolska mladina zbira na tradicionalnem dijaškem sejmu na Bregu, se dvigajo tamkaj oblaki gostega prahu, ki polni mlada grla. Res je, da se vsak dan enkrat pojavi škropilni voz, ki pa je kakor kaplja v morje in ki gre samo po cesti ne pa po drevoredu in prostoru namenjenem za semenj. Dijaki vljudno naprošamo oblast, da se nas usmili in da temeljito poškropi prostor že zgodaj zjutraj in opoldne, ko je gneča najmanjša. Bolje je imeti blatne čevlje kakor pa blatna pljuča. — Dijaki.
u— Vsi gojenci, ki so vpisani na šoli Glasbene Matice ljubljanske, morajo priti v soboto 7. t. m. v Hubadovo pevsko dvorano v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici k določitvi umika. Gojenci, ki so vpisani za klavir, naj pridejo točno ob 15., gojenci za violino ob 16. in gojenci za ostale predmete ob pol 17. Opozarjamo, da je vpis mogoč še danes v četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17., v soboto pa dopoldne. (—)
u— Privatna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje se podaljša še 5., 6. in 7. sept. od 9. do 11 Pričetek pouka bo v ponedeljek 16. septembra ob 8. V privatni gimnaziji bo tudi večerni pcuk za one, ki sc v dnevnem času zadržani (železnico, pošto), če se oglasi dovolj učencev. Informacije dnevno od 8. do 12. nri gosp. Bombaču, šolskem služitelju na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. (—)
u— Vrtnarski odsek podružnice SVD LjubLlana jutri, v petek, ne bo imel svojega običaineffa mesečnega sestanka zaradi odkritja kraljevega spemenika. Prihodnji sestanek bo v petek 13. t. m. ob 20. v prostorih restavracije pri Mraku na Rimski cesti.
u— Uprava električne cestne železmee sporoča, da bodo v petek dopoldne vozili k Sv. Križu vozovi 4, vozovi proge 2 bodo vozili na krožni progi v Moste in vozovi proge 1 iz št. Vida in šiške samo do Ajdovščine in ne do pošte kakor običajno.
u— Zastavice za na okna pri tvrdki M. Tičar, šelenburgova ulica. (—)
u— Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18.30. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. (—)
u— Ves gradbeni materi«! ter pribor za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdič. »Merkur«, trgovina z železnino in sanitetnimi potrebščinami, Kranj. Oglejte si razstavo na velesejmu pred paviljonom E. (—)
Sokolsko društvo Ljubljana—Moste bo
imelo svoj letošnji telovadni nastop v nedeljo 8. t. m. na letnem telovadišču. Pri-četek ob 15. uri. Po telovadbi bo ljudska zabava s plesom in srečolovom. Vabimo k številni udeležbi. Zdravo!
Iz živtfenla na deželi
Iz Ptuja
j— Avto So mu odpeljali. Neki ptujski podjetnik se je peljal na velesejem v Zagreb. Tam je parkiral avto pred neko hišo in se za hip odstranil. Ni se tam zadržal pet minut, ko pa se je vrnil, je z začudenjem opazil, da mu je medtem avto izginil. Takoj je alarmiral policijo, ki je kmalu našla njegov avtomobil prevrnjen v ozki ulici. Policija je izsledila šaljivce, ki so odpeljali avtomobil in jih bo ta šala precej drago stala.
j— Zvočni kino s septembrom spet prične predvajati po dva filma tedensko in sicer bodo predstave ob sredah in četrtkih ter ob sobotah in ob nedeljah. Program za zimsko sezono je zelo pester tako, da bo vsakemu izpolnjena želja. Danes ob 20. uri se bo predvajal krasen film »Ciganče«, ljubavna romanca, polna glasbe in komike. Sodeluje Bora Minjevič s svojimi harmonikarji. Za dodatek risan film.
Racionlran sladkor na Grškem, beli kruh na Danskem
Agencija Štefani poroča iz Aten, da je vlada od 10. septembra dalje odredila i*v-cioniranje sladkorja. Skoro Istočasno je bila na Danskem racionirana poraba belega kruha, ki ga je mogoče dobiti v zelo omejenih količinah samo proti izkaznici. Prodaja rženega kruha je slej ko prej prosta.
Iz Maribora
a— Sprejem gimnazicev z višjim tečajnim izpitom v V. razred učiteljske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem, kolkovane z 10 din drž. kolkom, je treba poslati ali dati ravnateljstvu drž. učiteljišča v Mariboru do sobote. 7. septembra. Priloge: krstni list, izpričevale o višjem tečajnem izpitu, kratek življenjepis, nravstveno spričevalo, ako prosilec (prosilka) ne prihaja naravnost s šole. Prosilci ne smejo biti ob vpisu stari nad 25 let in ne smejo biti poročeni. Sprejetih bo 30 učencev in 10 učenk. Prednost majo učenci (učenke), ki so letos napravili višji tečajni izpit. Vsi, ki bodo vložili prošnje, naj se predstavijo ravnateljstvu v ponedeljek 9. t. m ob 8., kjer bodo dobili nadaljnja navodilial Ravnateljstvo.
a— Družabni večer priredijo aktivni in rezervni oficirji mariborske garnizije 6. septembra ob 21 v Sokolskem domu. Vabljeni prijatelji in znanci aktivnih in rezervnih oficirjev. Posebnih vabil ne bo, obleka večerna. — Odbor.
a— Odbor Dijaške kuhinje je prejel od Društva odvetniških n notarskih pripravnikov v Mariboru znesek 300 din v počastitev spomina tragično preminulega odvetniškega pripravnika dr Julija Gabrovška; Kreditna zadruga državnih uslužbencev pa je darovala Dijašk: kuhinji 150 din namesto venca na grob svojega pod predsednika dr. J. Kronvogia Oberna prijateljema revnega dijaštva iskrena hvala!
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v petek 6. septembra g dr Ivan Turin, Linhartova ulica 12, v nedeljo dne 8. t. m. pa dr. Martin Horvat, splošna bolnica, kirur-gičn; oddelek. Tržaška cest? 13.
a— Šahovske novice. V torek zvečer je priredil znani šahist Ivan Lešnik simultan-ko pri »Oriu«. Igral je proti 19 Mariborčanom. V teku dveh ur je dosegel 16 zmag, 2 remiza in en poraz.
a— Tihotapske zadeve. Stražnik je včeraj zjutraj okoli 3. ure na Grajs-kem trgu aretiral nekega sumljiveža, ki je nosil precej težak kovčeg. Prijel je tihotapca, ki je skušal okeh 15 kg saharina spraviti na osebni vlak. Saharin so zaplenili možaka, nekega 45-letnega Franca M. iz Dvoršakove ulice, pa so zaprli.
a— Iz pisarne vojnega okrožja Dne 6. sepitembra t. 1. bo ob 8. uri služba božja v stcjlnici, katere se morajo udeležiti vsi gg. rezervni častniki in vojaški uradniki v službeni obleki (čizme m ešarpa).
a— kam? Slava Jeričevi s Spodnje Rad-vanjske ceste je prijavila policiji, da je kred dnevi neznanokam izginil njen 26-let-ni mož Josip Jerič, ki je zaposlen kot ključavničar v delavnicah državnih železnic v Mariboru. Policija poizveduje za usodo izginulega Jeriča
a— Starokatoliška cerkev priredi 6. t. m. ob 9. slovesno službo božjo v dvorani Narodnega doma. Vsi vabljeni k častni udeležbi.
a— Sokclsko društvo Maribor HI. — Kr-če-.-ina—Košaki bo dre vi zažgalo na Melj-SKem hribu kies ter poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se zbere ob 19. uri na letnem telovadišču v Aškerčevi ulici, odkoder bo skupen odhod na Meljski 'hrib. Bratje in sestre! Brezpogojno vsi točno na letnem telovadišču!
a— Dr. Rudolf Lovre-c zopet redno ordi-
nira. (—)
a— Pozor! Specialno temno Laško pivo. Pozor! Po isti ceni kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, hotel »Orel«, Maribor. (—)
a— Vlamljajo in kradejo. V stanovanje vdove po železniškem uradniku Mariji či-čevi v Sodni ulici 25 je vdrl zlikovec, ki je stikal za denarjem, a ga ni našel. Vzel
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 4. septembra, V. razreda 40. kola: DIN 30.000 — št. 39905 DIN 24.000.— št. 94180 DIN 20.000.— št. 3056 36105 52726 57800 74148
DIN 16.000,— št. 55063 96239 DIN 12.000.— št. 27907 47444 PO DIN 10.000.— 444 9105 13289 33311 34546 48081 48562 59469 64685 73355 79392 83142 86162 PO DIN 8.000.— 1056 2345 9093 12998 25166 39442 40099 40150 41647 63014 93303 99786 PO DIN 6.000.— 14678 19639 21671 22391 30923 32903 33132 46723 61271 74654 78786 88007 PO DIN 5.000.— 7929 9690 11540 16109 31763 36637 37289 39536 42753 61894 79801 88276 83402 93621 95905
PO DIN 4.000.— 75 2127 5860 6246 7226 12778 13904 14795 17738 17792 18432 20658 21258 22224 30890 31385 45665 47543 49073 58008 51715 54598 56173 60571 61467 69005 70658 75011 82210 85076 85151 88152 95276
Nadalje je oiio izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so Dill dooitki javljenl telefonično eventuelna pomota ni Izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri 5. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
pa je zlato žensko ovratno verižico, dve broši in prstane, nakar je pobegnil, čiče-va trpi okoli 5000 din škode. Iz stanovanja tkalke Anastazije Reberškove v Tvor-niški ulici 24 je izginil 600 din vreden površnik. — Na Meljski cesti 23 je neznanec ukradel iz stanovanja hišnice Štefanije Kovačičeve denarnico, v kateri je bilo 250 din. Delavcu Ferdinandu šijancu iz Poštelske ulice je izginila 400 din vredna moška žepna ura Policija je tatom že na sledu.
a— V znamenju časa so številne tatvine oblek in življenjskih potrebščin. V teku včerajšnjega dne sc iz mariborskih javnih lokalov izginili kar trije površniki, prijavljeno pa je bilo tudi 5 tatvin oblek in življenjskih potrebščin, ki so jih izvršili neznani ztfikovci pri raznih strankah v mestsu in na periferiji.
Iz Ceffa
e— Sokolski zbor Sokolsko društvo Ce-lje-matica ponovno opozarja svoje pripadnike na obvezni zbor, ki bo drevi ob 19.30 na dvorišču mestne osnovne šole pri telovadnici v proslavo rojstnega dne Nj VeJ. kralja Petra II. Na sporedu sta godbeni točki, pozdrav državni zastavi in slavnosten govor. Udeležba v civilu z znakom. Pridite vsi in točno Zbora se bo udeležilo tudi članstvo Sokolskega društva Celja I.
e— Družabni večer v Oficirskem domu. Pododbor UROIR v Celju poziva svoje člane, da se z rodbinami udeleže družabnega večera, ki ga priredijo oficirji celjske garnizije v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. krailja v petek 6 t. m. ob 21. v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Obleka za dame promenadna, za gospode temna
e— Brivski in frizerski saloni bodo v petek 6 t. m. ves dan zaprti.
e— Prijave zalog pšenične moke. Mestno poglavarstvo poziva izdelovalce kruha, trgovce, posrednike za moko ter pridelovalce in predelovalce pšenice, da prijavijo
zaloge pšenične moke najpozneje do 7. t.
m. pri mestnem tržnem nadzorstvu.
e— Tlakovanje Vodnikove ulice. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da bo Vodnikova ulHca v Celju zaradi tlakovanja od ponedeljka 9 t. m do nadaljnjega zaprta za tranzitni promet. Vožnja s Krekove ceste na Cankarjevo cesto in obratno bo začasno po Gregorčičevi, Miklošičevi ulici in Kralja Petra ccsti. Začasni lokalni promet do hiš v Vodnikovi ulici bo mogoč sporazumno z gradbenim podjetjem odnosno z gradbenim vodstvom.
V~NEDEI^0^8^šeptembi^
kjer bo blagoslovitev in otvoritev turtstov-
ske gostilne. — Igrala bo svetinska godba!
e— Napadi. Ko se je 40-1 e t mi dalevec Imbro Kunstek s Cest pri Rogatcu vračal v soboto iz steklarne v Straži pri Rogatcu domov, sta ga r.a nekem dvorišču napadla dva moška ter ga zabodla z nožem pod srce in v levo roko. Težko poškodovanega delavca so prepeljali v bolnišnico. — V torek se je ponesrečil 304etn>. v keramični tovarni v Libojah zaposleni delavec Ivan Zore iz Nemškega dola pri Petrovčah. Pri delu ga je zgrabil stroj in mu sti9nil prsni koš.
e— Zdravniško dežurno službo za člana OUZD bo imel v petek 6 t m zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 8 t m pa zdravtrk dr Franc Prem-šak na Cankarjevi cesti.
e— Starešinska organizacija »Sloge« obvešča svoje članstvo, da bo redni občni zbor v petek 20. septembra ob 20. v Celjskem domu. Vsi tovariši, ki so maturirali po letu 1937., se naj vpišejo do 18. septembra pri tov. Grudnu Maksu, Prešernova ulica 10., kjer lahko dobijo na vpogled imenik članstva. (—)
e— Glasbena Matic®. Vpisovanje gojencev traja vse te dni dopoldne in popoldne, Slomškov trg 10/L (—)
arsfve
I septembra prišle na trg poslednje razpoložljive količine stare koruze Kmetje, ki imajo še kaj koruze, bodo izkoristili priliko, da po sedanji izredno vsoki ceni vnovčijo poslednje zaloge, saj ;e verjetno, da bo kmalu pričela cen;i koruzi zopet popuščati, čim bolj se bo približal čas, ko bo prišla na trg nova koruza
Nazadovanje našega klirinškega dolga nasproti Italiji
j 2e v tretji četrtini avgusta se je naš
1 klirinški dolg nasproti Italiji zmanjšal od 45.8 na 38.4 milijona din. Najnovejši izkaz od 31. avgusta pa zaznamuje nadaljnje zmanjašnje na 29.2 milijona din. Tako se je saldo našega dolga nasproti Italiji v drugi polovici avgusta zmanjšal za 16.6 milijona din.
Tudi naš klirinški dolg nasproti Madžarski, ki je v prejšnjem tednu nazadoval od 20.2 na 15.0 milijona din se je znova skrčil na 9.9 milijona din. Naš klirinški dolg nasproti Slovaški je nazadoval za 0.3 na 16.3 milijona Ks, naš klirinški dolg v Rumuniji pa za 0.1 na 7.1 milijona din. Seznam Narodne banke navaja tudi novi kliring z Nizozemsko, kjer smo imeli ob koncu avgusta klirinški dolg v višini 25.600 holandskih goldinarjev.
Med aktivnimi kliringi beleži klirinški račun z Nemčijo nadaljnje malenkostno povečanje salda naših terjatev za 0.08 na 4.47 milijona mark. medtem ko so se naše klirinške terjatve v češko-moravskem protektoratu zmanjšale od 9.5 na 6.7 milijona Kč. Saldo naših terjatev v Turčiji ee je zmanjšal za 0.2 na 5.8 milijona din. saldo naših terjatev v Bolgariji pa se je povečal za 0.2 na 3.4 milijona din. Klirinški račun s Francijo in njenimi kolonijami je ostal skoro nespremenjen.
Anketa o položaju tekstilnega delavstva
V torek je bila na banski upravi v Ljubljani na iniciativo delavske zbornice anketa. ki je proučila položaj tekstilnega delavstva in tekstilne industrije ter sklepala o ukrepih, ki naj se podvzamejo za zboljšanje položaja delavcev. Konferenco je vodil inšpektor inž. Baraga, ob udeležbi zastopnikov tekstilne in predilniške industrije, zastopnikov delavstva, delavske zbornice in borze dela.
Zastopnik delavske zbornice je v imenu zbornice in strokovnih organizacij predložil poročilo o položaju tekstilnega delavstva in predloge za nujno od pomoč pri redukcijah prizadetega delavstva, nadalje predlog. kako naj se postopa pri omejevanju obratovanja, in predlog za ureditev delovnega razmerja v tekstilni industriji z enotno kolektivno pogodbo.
Na anketi je bila vrhu tega podčrtana potreba po ukrepih, ki naj zajamčijo tekstilnemu delavstvu, da ne bo oškodovano pri dajatvah socialnih ustanov (OUZD, javne borze dela) zaradi tega, ker se skuša breme redukcij razdelitvi na čim širši krog tekstilnega delavstva. Delavcem je treba zajamčiti nezmanjšane podpore pri javni borzi dela za slučaj, da postanejo brezposelni in tudi nezmanjšane podpore pri OUZD ob bolezni ali nezgodi v času delne brezposelnosti, odnosno skrajšanega delovnega časa. Ustanoviti je treba poseben sklad za. izredne podpore za primer velikih redukcij v industriji. Ta sklad bi moral biti avtonomen, upravljan od pari-
tetnega odbora delodajalcev in delojemalcev in bi se moralo v statutih predvideti, da se sredstva uporabljajo le v svrhe, za katere naj se sklad ustanovi. V ta sklad naj bi se stekali predvsem prispevki, ki jih industrija in delavstvo plačujejo v bednostni sklad.
Zastopniki Zveze delodajalcev tekstilne industrije za dravsko banovino so izjavili, da se strinjajo s predlogom, da se naj s posebnimi ukrepi zajamčijo delavstvu za primer redukcij neokrnjene pravice iz naslova socialnega zavarovanja. To vprašanje pa naj se reši na posebni anketi predstavnikov oblastev, delodajalcev, delojemalcev in zainteresiranih ustanov. Prav tako so izjavili, da so za ustanovitev posebnega podpornega sklada za primer redukcij, med prizadetimi interesenti pa naj se odloči, ali naj se tak sklad ustanovi za posamezne industrijske skupine ločeno ali pa za vse I slovensko gospodarstvo. Primerno začetno J glavnico naj bi dala banska uprava, bed- j nostni sklad pa se mora vrniti svrhi, za katero je bil ustanovljen. Delodajalci tudi ne bodo delali ovir za pogajanja, na katerih naj se uredi medsebojno razmerje v tekstilni stroki.
O vseh vprašanjih bodo razpravljale še pristojne organizacije, nakar Je predvidena druga anketa, ki bi o tem vprašanju definitivno sklepala. O vprašanju, kako zavarovati delavstvu pravice iz naslova socialnega zavarovanja, bo banska uprava sklicala posebno anketo.
Gospodarske vesti
= Imenovanje članov kartelnega sodišča. Na predlog predsednika vlade in po zaslišanju trgovinskega ministra je bil na podlagi uredbe o kartelih imenovan za predsednika kartelnega sodišča predsednik državnega sveta živko Jovan°vič. Za člane tega sodišča so bili imenovani poleg drugih državni svetnik dr. Fran Svetek, kot strokovnjaki pa generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Mohorič, industri-jec Ivan Avsenek :'z Ljubljane ter tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik iz Ljubljane.
Borze
4. septembra
Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni se nadalje naelo dvigajo. V Zagrebu ie bilo povpraševanje no 55. v Beogradu oa do 58.15. medtem ko blasa ni bilo ood 58.50. n
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo nri Driiazni tendenci za Vojno škodo povpraševanje do 445 (v Beogradu ie bil zabeležen tečai 445 — 447). Do zakMučkov ie prišlo le v 7% Blairovem Dosoiiiu 95 50 in v delnicah Trboveljske no 285.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji; London 178.15
—	181.35. New York 4425 — 4485. Curih 1010.29 — 1020.29? Tečaji na svobodnem trgu: London 220.32 — 223.52. New York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45.
Curih. Beorrad 10. Pariz 9.85 (bankovci 7). Lcndon 17.60 bankovci 9 25) Naw York 439 (bankovci 433). Milan 22.15. Madrid 40. Berlin 175 5o ^esistermarke 51).
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 445 den.. 4°/o severne ??rarne 52 den.. 5"'o begluškp 76.50 den.. 6°V dalm asrame 69 den.. S°'n šumske 69.25 bi.. 1% sfbiliz. 94 den.. 7% invest. 96 den.. 7"<'n B^air 95 — 95.50 (95.50). R0'« Blair 98 den: delnice- Narodna banka 7800 bi. PAB 198 bi.. Trboveljsko 280 — 290 (285). Gvtimnn 45 deri.. Šečerana Osijek 205 den. Šečerana Veliki P.p~kprek 600 den. Osječka Ijevaonici 165
Beograd. Voj-ta šknda 445 — 447 40'n agrarno 5!> den.. 4^ neverne aerar~e 52 den.. 6n'o besluške 77 den.. 6% dnlm. aeramp 70 50 — 71 (71) 6°'n šumske 70 den 7ft'<> invest 91 den.. 7n.'n Seli«tnan 102 den. 7°/o Blair 94.50 df»n.. 8°'" BWr 100 den. Narodna banka 7700 bi.. PAB 200 — 202.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 4. sept. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 73.875, za dec. 76.25, za maj 77.625; koruza: za sept. 52.125, za dec. 58.
+ Ncvosadska blagovna borZa (3. r. m.) Tendenca za koruzo zelo čvrsta. PScnfca: za pšenico veljajo odkupne cene no uredbi. Oves: baški, sremski. slavonski 305 — 310. Ječmen: baški in sremski 340
—	345: pomladni 360 — 400. Ko niz«: ba-ška 395 — 400. Moka: franko mlin v du-navski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723: krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180.
Zanimivosti na velesejtmi
Problem domačih tekstilnih surovin
Na poziv ministra za trgovino in industrijo je bila v torek v Beogradu konferenca zaradi preskrbe tekstilne industrije z domačimi surovinami. Konference so se udeležili člani posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo, predstavniki industrijskih organizacij, zastopnik vojnega ministrstva, inšpekcije državne obrambe, zastopnik kmetijskega ministrstva, direkcije za zunanjo trgovino, kakor tudi zastopniki raznih oglednih postaj.
Konferenco je vodil načelnik obrtno-ln-dustrijskega oddelka trgovinskega ministrstva dr. Mišic, ki se je v svojih izvajanjih najprej dotaknil velikih težkoč, s katerimi se bori naša tekstilna industrija zaradi pomanjkanja surovin v dobi, ko bi lahko produkcijo znatno povečala Največje so težkoče z bombažem. Produkcija domačega bombaža se je sicer povečala, vendar v mnogo manjšem obsegu nego v drugih sosednih državah. Leta 1936. Je znašala površina bombažnih kultur v naši državi 1833 hektarjev, letos pa znaša 6863 hektarjev. Bolgariji pa je uspelo dvigniti površino bombažnih kultur od 4000 do 5000 hektarjev v prvih povojnih letih na 60.000 hektarjev, Grčija ima celo 80.000 hektarjev posejanih z bombažem. Rusija je produkcijo bombaža početvorila in znaša danes površina ruskih bombažnih kultur 2 in pol milijona hektarjev. Tudi v naši državi bi morali povečati površino, zasejano z bombažem, na najmanj 300.000 ha. Za gojitev bombaža prihajajo v poštev poleg Južne Srbije tudi Črna gora in celo Banat, kjer bi se lahko gojile zgodnje vrste.
Upravnik Zavoda za volno dr. Nikolič je pojasnil položaj naše države glede oskrbe z domačo volno. V naši državi imamo okrog 10 milijonov ovac, ki pa pripadajo po večini najbolj primitivnim rasam. Tudi zaradi slabe prehrane preko zime je kakovost domače volne zelo slaba. Skupna letna produkcija volne se ceni na 15 milijonov kilogramov, na trg pa pride največ 4 milijone kilogramov, ker ostala volna ni sposobna za industrijsko predelavo in se predela v domači obrti. Okolnost, da imamo v naši državi pri tako velikem številu ovac in pri površini 4 in pol milijona hektarjev pašnikov tako malo volne, je v po-četku povzročala skrbi le kmetijskim strokovnjakom. Od leta 1934. se kmetijsko ministrstvo v večji meri prizadeva za zboljšanje naše ovčjereje, predvsem za selekcijo naših domačih ras s križanjem z boljšimi inozemskimi rasami. Ustanovljenih je 10 selekcijskih postaj. Ministrstvo za kmetijstvo posveča tudi večjo skrb za boljšo krmo. Ustanovljen je bil posvetovalni odbor za živinorejo, ki naj bi izvr-
šil načrt, toda ta odbor ne funkcionira več. Z uredbo o odkupu volne so bile proizvajalcu zajamčene boljše cene. Po načrtu ministrstva gre prizadevanje za tem, da se število ovac poveča na 15 milijonov, letna produkcija volne pa na 25 milijonov kilogramov, če bi vsaka ovca dala vsaj minimalno količino 1.5 kg volne na leto, bi morali imeti v naši državi na razpolago okrog 20 milijonov kilogramov volne. Naša uvozna potreba znaša na leto 8 do 10 milijonov kilogramov. Ce bi se kakovost domače volne zboljšala in bi se povečala produkcija, bi lahko uvoz iz inozemstva omejili na okrog 2 milijona kg najfinejše volne V debati so predstavniki tekstilne izrazili dvom glede sedanje produkcije domače volne, češ da je še mnogo manjša, saj pride na trg za industrijsko uporabo le kakih 900.000 kg.
Konferenca se je tudi obširno bavila z vprašanjem, da bi se nadomestil bombaž s umetnimi vlakni in z oplemenjeno konopljo. V nekaterih državah so že davno pričeli s kotocizacijo lanu in konoplje. O tem vprašanju je poročal bivši docent na varšavski univerzi inž. Flaker. Kotonlzacija je proces, pri katerem se predela lan ali konoplja tako, da se lahko prede na bombažnih strojih. Kotoniziran lan in kotoni-zirana konoplja se lahko uporabljata za preproste bombažne tkanine, pa tudi v kombinaciji z bombažnimi vlakni. Tudi z umetnimi vlakni se lahko v znatni meri nadomestita bombaž in volna. Inž. Flaker je na konferenci pokazal prve rezultate uporabe konoplje v tekstilni industriji, ki so bili doseženi v jugoslovenskih tvornicah.
Obeta se znaten padec cene koruzi
Na novosadski borzi se je cena stari koruzi povzpela že na skoro 400 din za metrski stot, kar priča, da blaga v resnici ni, sicer bi se pri tako visoki ceni gotovo pojavilo blago na trgu, zlasti ker se sedanja cena ne bo mogla doflgo držati. Po mišljenju vojvodinskih strokovnih krogov bo letošnja letina koruze v vsej državi prav obilna in bomo imeli za okrog 15 milijonov večji pridelek nego lani, ko je znašal le 37 milijonov metrskih stotov. Končni rezultat letine koruze bo še odvisen od vremenskih razmer. Pri lepem vremenu bo letina prav dobro izpadla.
Na termin se nova koruza že trguje po 180 din za 100 kg, kar pomeni, da bo cona kmalu rapidno nazadovala, kajti prva umetno sušena koruza bo prišla na trg ob koncu septembra. Sušilnice se že pripravljajo za sušenje velikih količin koruze. Zato je verjetno, da bodo še pred koncem
Zelenjad med cveticami
Kako razmišljamo, ko gledamo spomladi vrt, kam bi sadili po vrtnino. Pa se odločimo kar vsi po istem kopitu: tu zelenjad, takoj poleg cvetice! Tudi razstava na ve-lesejmu je urejena tako. In prav je to! Ni ga posetnika, ki bi ogledoval le cvetice. Res pa je, da se zlasti naše gospodinje še posebej zanimajo za povrtnino.
Za kumare za vlaganje se letos kupci kar topo. Razstava pa kaže posebno dobro sorto za vlaganje, nazvano »delikatesa«, ki je prav tako porabna tudi za solato. In so tam še znamenite škofjeloške kumare, do pol metra dolge, vitki zmagovalec, itd. Pa k čebuli: žitavska, Madeira, bela egiptska, vse tako sočne, odlične! Stročji fižol, ki je letos tako dobro obrodil in skoroda izzval oljno krizo, ta je na velesejmu zastopan z najboljšim. Saj je tam imperator, mont d'or, Viktorja, delikatesa, cipro, zlata krona, superbe, sto za enega, sivi dan, čisto zlato, mojstrovina, špargeU, desetminutni,
bojni meč in še koliko drugih! Dobro so zastopane jedilne buče, med njimi tudi bele in zelene angleške. Krasne so Hofmanove kolerabe, goljatne, plave in druge. Ne manjka znamenite ljubljanske ledenke, najboljše salate za naše kraje. Prehod po vrtnine k cveticam tvorijo mesečne jagode, ki bi jih zamenjali za gozdne, če ne bi vedeli, da so te že davno vse potrgane.
Smoter razstave je brez dvoma dosežen, saj razstavo vsak hvalL Ogledniki se čudijo lepim pridelkom in samo to še vprašajo: kje bd si pa mogli nabaviti seme od teh sort? Vrtnarski odsek SVD, ki je pripravil to zanimivo, praktično urejeno razstavo povrtnine, bo šele po tej razstavi prišel v težko delo: kako dobiti dobro domače seme, kako postreči ljudstvu z res zanesljivim semenjem najboljših sort povrtnine. Upamo, da bodo tvorci te lepe razstave kos tudi temu delu, ki ga more izvesti le dobro organizirana strokovna organizacija naših sadjarjev in vrtnarjev.
' ~ '--V V;- ** *T	4IHH
Ž . < w
'•iv':-'-®®?®^
Razstava zobne tehnike
Posebna privlačnost letošnjega velesej-ma je razstava zobne tehnike, ki je vzbudila proti pričakovanju veliko zanimanje med posetniki. že pri vhodu paviljona te pozdravita dve veliki glavi, ki z grotesko hudomušnostjo srednjega veka prikazujeta zdravo in bolno zobovje. Aranžman razstave je eleganten in stilno tako dovršeno podan, da tvori lepo zaokroženo celoto z razstavljenimi deli, iz katerih je razvidna velika požrtvovalnost do strokovnega dela. Posetniku se odkrije marsikatera tajna nameščanja umetnega zobovja To filigransko delo je sad dolgoletnega prizadevanja strokovnjakov, ki so stremeli za tem, da najdejo različne načine nameščanja umet-neea zobovja, ki bi ustrezalo tako v kozmetičnem kakor v funkcionalnem ozira. Pri razstavljenih delih je opaziti, da se danes predvsem forsira porcelanska tehnika. Iti nudi z raznimi plemenitimi kovinami skoro bi rekli trajen zobni nadomestek. Porcelanski zobje in mostički — individualno izdelani brez kovinske podlage, bi bili naj-idealnejši zobni nadomestki, a pri tem doslej po trditvah strokovnjakov, fce niso dosegli zaželjenih uspehov. Porcelan je neelastičen element in ne more nadomestiti elastičnih plemenitih kovin pri večji ob-težitvi.
Zlasti je nazorno prikazana izdelava umetnih porcelanskih zob. Tu vidimo surovine za izdelavo umetnih zob in ves proces od modelacije in barvanja, do glažira-nja in nameščanja zob.
Poglavje zase tvorijo lični kipci, ki lepo izpopolnjujejo prostornino malih vitrin. Človek kar verjeti ne more, da so vse te umetnine delo samouka — zobnega tehnika Zlatnerja, o čigar mladi ustvarjalni sili se tudi naši sicer zelo kritični umetniki zelo laskavo izražajo. Kakor smo izvedeli je povpraševanje od strani naših umetniških sladokuscev precej veliko in je že večina teh del po parkrat prodana.
Razstavo je obiskalo že mnogo šol, katerim zobni tehniki z veseljem tolmačijo
H
posamezna dela. S tem bo razstava dosegla svoj namen, kajti do danes se za tovrsten pouk našega ljudstva še ni ničesar napravila
Dr. M.
•
Za potovanje v Ljubljano k odkritju kraljevega spomenika velja danes in Jutri četrtinska voznina. Izrabite to redko priložnost! Po svečanosti pa pohitite na ljubljanski velesejem, da bi ogledate lepe in zanimive razstave. Za brezplačen povratek imate čas do vključno 8. septembra.
Minister za telesno vzgojo g. Paaitič z družino si je včeraj ogleoal velesejem, ki mu je izredno dopadel. Gospoda ministra sta spremljala po razstavišču predsednik slovenske športne zveze dr. Ciril Pavlin in ravnatelj velesejma dr. Milan Dular.
Obisk velesejma je tudi iz drugih banovin zadovoljiv. Kupci so prispeli iz Banje Luke, Zagreba, Osijeka, Nove Palanke, Beograda, Bjelovara, Crvenka, Splita. Sarajeva, Vel. Kikinde, Duge Rese, čakovca. Novega Sada, Petrinje, Bajmoka, Rume, Tuzle, Slavonskega Broda, Otočca, Kašte-la Starega, Vrhovine. Karlovea, Vršca, Su-botice, Bitolja, Okučan, Bjeline, Sremske Mitrovice, Stare Pazove, Križevcev, Val jeva in Vara.žoina. Posli se ugodno razvijajo v prav vseh strokah.
živinorejci naj si ogledajo v paviljonu
»H« razstavljene posnemalnike, mlekarske transportne vrče. molzne žehtarje, cedila in obode za sir. Posebnost so enzenberški žehtarji kot najprirečnejša posoda pri molži.
Zahteve slovenskega kmetovalca so vpo-
števane pri plugu, kakršni so razstavljeni v paviljonu »G«. Orjejo izvrstno, ker so urejeni za različne lege njiv ter sestav zemlje. Plugi so izdelani v treh vrstah, za oranje težje, lažje in peščene zemlje. Plug je priročen in se da naravnati za vsako vrsto in lego zemlje. Mimo plugov so razstavljeni tudi okopalniki, osipalniki In travniške brane domačega izdelka.
Podzemeljski hodniki v Maginotovi črti
Preskrba Francije z živalmi
Med Cirenaiko in Egiptom
svoj šop pisem v rdečih in plavih zalep-kah. V vsako hišo, kamor ni stopil pismo-noša, sta šla onadva in v vsak prazen nabiralnik sta vrgla po eno pismo, šele naslednje dni, ko so se začeli muzati vsi ljudje majhnega mesteca, so razkrili, kaj se je bilo zgodilo. Otroka sta iztaknila doma očetova in materina ljubavna pisma in sta jih v domnevi, da pismonoša ne deli pošte pravilno, oddala tistim ljudem, ki niso prej šnji dan prejeli nobenega pisma. . .
Angleži so v Egiptu in ob Sueškem prekopu mrzlično na delu. Na sliki vidimo strelski jarek za obrambo Sueškega prehoda
Otroška pošta
i—ITT—imrnn- —m-"— "rrr—
raznaša ljubavna pisma roditeljev
V nekem mestecu ob Bodenskem jezeru imajo neki starši dva otroka, štiriletnega sina in triletno hčerko. Otroka sta se že od nekdaj zanimala za poštnega sla. Kadar je prišel v hišo, sta ga sprejela z velikim vriščem. Sčasoma pa sta opazila pri poštnem slu nekaj, kar jima ni bilo povšeči. Mož namreč ni vsak dan stopil v vsako hišo, ampak je obiskal časih to, časih ono. Tudi pisem ni delil »pravično«; zdaj jih je nesel sem, potem tja, nikoli pa vsem enako. Otrokoma ni šlo v glavo, da ne prejemajo pisem vsak dan vsi ljudje.
Nekega dne sta jo ubrala za pismonošo in sta gledala, v katere hiše je stopil in katerih se je ognil. Ko sta to ugotovila, sta stekla domov. Iz hiše sta prinesla vsak
L. 1890 je umrl v Stolnem Belem gradu 79-letni advokat Janoš Farkaš. Bil je samec in ker je videl, da bo po njegovi smrti ostalo nekaj denarja, je sestavil testament, ki vznemirja ljudi še danes, ko je preteklo že 50 let od njegove smrti.
Farkašova oporoka pravi, da postane dedič njegovega imetja, ki sestoji iz velikih zemljišč ter iz 200.000 pengov gotovine tista oseba, ki bo pravilno odgovorila na sledeča tri vprašanja:
Kaj je večno in neskončno na zemlji?
Zakaj ljudje potrebujejo denar?
Cemu se prepirajo in pravdajo ljudje?
Dokler ne bo razsodbe, komu pripade volilo, se obresti glavnice porabljajo v dobrodelne svrhe. Takoj, ko je bil testament objavljen, se je oglasilo 500 oseb, ki so najavile, da bodo poslale odgovor na zastavljena vprašanja. Med sorodniki advokata sta se celo stvorili dve struji. Prva je hotela doseči razveljavljenje testamenta, češ da je bil pokojnik čudaški potegon, sicer ne bi bil napisal takšne oporoke. Druga skupina se je lotila koristnejšega posla — posamezniki so začeli sestavljati odgovore na tri vprašanja. Od vseh interc-sirancev, ki so hoteli dobiti zapuščino,
pa je na koncu ostalo samo 22 takšnih, ki so menili, da bodo prišli v poštev pri delitvi premoženja.
Sodišče je imelo nehvaležno delo. Moralo je vedno iznova proučevati odgovore na Farkašova vprašanja in na koncu je vselej prišlo do zaključka, da noben odgovor ne zadovoljuje v testamentu postavljenih zahtev. Farkaš sam je pred smrtjo ba- j je izjavil: »Moji poklicni tovariši bodo z ! mojo oporoko zaslužili kupe denarja«. Imel j je prav. Pravda za zapuščino še danes ni | dognana, kajti skozi pet desetletij se vleče ' proces za procesom, tožba za tožbo in še ni videti konca. Najboljši odgovor na tri Farkašova vprašanja je doslej dal čas. Poglejmo. zakaj.
Kaj je večno in neskočno na zemlji?
Pravda za Farkašev testament.
Zakaj ljudje potrebujejo denar?
Za to, da lahko nadaljujejo pravdo za Farkaševo dediščino.
Cemu se prepirajo in pravdajo ljudje?
Da bi' jim prisodili Farkaševo volilo — ali pa tudi za to. da ne bi ga jim prisodili.
čudaški potegon je torej dobro potegnil sorodnike in pametnjake, advokatom pa je zasigural zaslužek za dolgo bodočnost.
Kratek stik v trgovski hiši Tat: »Kakšna smola, da se je to zgodilo ravno v oddelku za pohištvo!«
(»Humorist«)
Razstavišče na velesejmu v Lipskem
Na jesenskem velesejmu v Lipskem je razstavila Rusija lepo zbirko svojih alkoholnih
izdelkov
Mnogo kilometrov dolgi podzemski hodniki vežejo poedine oldopne kupole in topovske postojanke v Maginotovi črti. Velikansko omrežje železniških tirov z vlaki na električni pogon je oskrbovalo promet in prevažanje municije. Slika nam kaže nemško komisijo, ki je prevzemala te naprave in se pri tem posluževala vlakov, ki so jih
upravljali francoski vojaki
Francija je danes navezana na svojo lastno produkcijo v pogledu prehrane. Že pred vojno je bila Francija ne samo v Evropi, ampak na svetu sploh agrarna dežela prve vrste.
Poročajo, da se število živine zaradi vojne ni posebno skrčilo, še vedno je dovolj rezerv, da Francozom letos ne bo treba stradati, število goveje živine cenijo na 16,200.000 repov, v reji prašičev pa je I Francija na drugem mestu v Evropi tako« za Nemčijo. Ima jih verjetno okoli 6 mil. i 600.000. Tudi po številu konj, mul ; pride Francija takoj za Nemčijo.
J	_
i
Najdeno truplo angleške vojaške letalke
Na zapadnem nabrežju šlezvik-Holštaj-na so našli te dni močno nagnito truplo, ki ga je voda vrgla na suho.
Podrobna preiskava je pokazala, da je bila pokojnica ženska. Oblečena je bila v hlače, kakršne nosijo moški piloti angle-; ške vojske, v žepu pa je imela samo uro, katere kazalec je obstal ob 2.40. Na časov-niku se je dal razbrati samo napis »Shock-proof Lever«. Na hrbtni strani ure je vrezano letalo, kar priča, da je bila pokojnica letalka v angleški vojski.
Prej €lujf zdaj Koloszvar»
Kratek pregled zgodovine glavnega mesta razkosane
Transilvanije
Z dunajsko arbitražo je dobila Madžarska velik del Transilvanije, kateri pravijo Rumuni Ardeal, Madžari Erdely, Nemci pa Siebenbiirgen (Sedmograška). Dunajska odločitev je ustvarila veliko nerazpolože-nje med rumunskim prebivalstvom. V vseh večjih mestih se ponavljajo demonstracije proti dunajski razsodbi.
Glavno mesto Transilvanije Cluj (Kluž), ki ga Madžari imenujejo Koloszvar, pripade takisto Madžarski. Transilvanija meri 57.807 četvornih km ter ima nad tri milijone prebivalcev. Od tega je izgubila Ru-munija 45.000 kv km ozemlja in nad milijon pripadnikov rumunske narodnosti.
Mesto Cluj je dobila Rumunija s Transilvanijo vred po svetovni vojni 1.1919. Mesto ima okoli 100.000 prebivalcev, med katerimi tvorijo večino Rumuni. Za Rumuni je po številu največ Madžarov, pa nekaj Nemcev in Židov. Cluj leži ob reki Mali Sameš, na vozlišču železniških prog Veliki
Varadin—Predeal in ga obdajajo hribi z gozdovi. To mesto je gospodarsko in kulturno središče Transilvanije.
Med znamenitosti Cluja spada v prvi vrsti gotska katedrala sv. Mihaela iz srednjega veka. Pred cerkvijo stoji spomenik kralja Matija Korvina, o katerem pravijo, da se je narodil v Cluju. Vseučilišče je bilo razširjeno 1. 1923. V mestu je več srednjih šol, trgovska akademija, konservatorij za muziko in muzejev, med njimi muzej Matije Korvina. Cluj je središče rumusko-pravoslavne, grško-katoliške in reformatorske škofije. Industrija je v njem dobro zastopana. Slovi posebno industrija tobaka.
Cluj leži neda.leč od kraja, kjer se je nekoč nahajala rimska kolonija Napoca. šele 1405. je mesto postalo svobodno, v petnajstem stoletju sta ga upravljala madžarski in nemški mestni svet, od 16. stoletja dalje pa je nemški živelj nazadoval v prilog Madžarom, pozneje tudi v prilog Rumunom.
Rešilni pas s svetilko
V Zedinjenih državah preizkušujejo novo reševalno napravo, rešilni pas s svetilko. Ta pripomoček ima namen, omogočati reševanje brodolomcev tudi ponoči. Svetilka, pritrjena ob pasu, se avtomatično prižge, kadar doseže brodolomec vodo. Kakor hitro namreč pride cinasta cev v dotik z vodo, se razvije električni tok. Dosedanji poskusi so pokazali, da sveti ta svetilka lahko celih 80 ur.
Obramba Sueškega prekopa
Italijanska vojaška sesta preko peščenih hribin med Cirenaiko in Egiptom
1914« izgubljena,
1940. najdena ura
Neki nemški vojak je našel pri Dompie-resu ob Sommi v Franciji žepno uro. Pregledal jo je natančno in je našel na pokrovu vrezano ime: Bernard Schmidt, Erk-heim, 1907.
Poštenjak je uro oddal pri vojaškem poveljstvu in to je sporočilo o najdbi županu v Erkheimu pri Memingenu. Izkazalo se je, da je bil Bernhard Schmidt v svetovni vojni topničar in je v tem svojstvu res izgubil uro na Sommi. Ura je padla v neko francosko konzervno škatlo, v kateri se je prav dobro ohranila. Da bi še kdaj našel in videl, o tem se Schmidtu še sanjalo ni več.
Zlata maršalska zvezda v Rusiji
Z naredbo moskovske vlade je v Rusiji uveden nov maršalski znak: zvezda iz masivnega zlata. Na sredi te zvezde se nahaja manjša zvezdica na platinasti podlagi. Ta zvezda je prav za prav brilant. Maršalski znak se nosi na rdečem traku na prsih.
Smrtonosni mak
Štiriletni sin kmeta Mitačka iz Hulkena je na njivi utrgal par nedozorelih makovih glavic in pojedel makova zrna. Fantku je kmalu postalo slabo in ko so ga prinesli domov, je kljub zdravniški pomoči umrl zaradi zastrupljenja.
ANEKS ©TA
Dunajski slikar tihožitij Maks Schnodi je bil velik šaljivec. Nekoč sta se sešla z znanim komikom Girardijem. Schnodi je potegnil iz žepa svojo uro in jo je pritisnil Girardiju na uho ter ga vprašal:
»Ali slišite kaj?«
»Ničesar ne slišim!« ga je zavrnil zlo-voljno Girardi.
»To je vaša sreča, da ničesar ne slišite,« se je odrezal Schnodi, »kajti tega niti mu-tec ne more slišati. Ura namreč ne teče, ampak stoji.«
VSAK DAN ENA
Oporoka čudaškega potegona pred 50 leti
če še ne veš, zdaj izveš:
da je angleški kralj v torek dopoldne prvič v zgodovini med letalskim alarmom v kleti namesto v svečani dvorani Bucking-hamske palače delil odlikovanja letalcem, mornarjem in vojakom;
da dovršujejo v Sovjetski Kareliji veliko vodno centralo, ki bo imela jakost 120.000 kilowatov. Zgradili bodo tudi vod dolge napetosti, ki bo segal 200 km daleč;
da je žena maršala čangkajšeka prosila za sestanek s prezidentom Rooseveltom;
da se začenja pouk v londonskih šolah zaradi daljšega počitka otrok namesto ob 9. ob 10. uri dopoldne;
da se prebivalstvo iz jugovzhodne Anglije v trumah seli v severnejše kraje;
da so se v kaznilnici Pine Bluff v Arcan-sasu uprli kaznjenci, ki so ubili enega paznika, sedem pa so jih razorožili;
da je bilo ob koncu zadnjega tedna v Ameriki ogromno prometnih nesreč, ki so zahtevale nad 400 človeških življenj. Polovica ljudi se je ubila na vožnji z avtomobili;
da so pri Sverdlovsku v Rusiji odkrili bogata najdišča zlate rude;
da je policija v Bukarešti prijela bivšega prestolniškega župana Demetrija Dobresca, o katerem sumijo, da je med organizatorji in voditelji demonstracij, ki delajo rumunski vladi velike preglavice;
da imata Nemčija in Italija v sedanji vojni samo eno idejo: uničiti Anglijo, raz-dejati London in razbiti Britanski imperij — kakor piše »Popolo d'Italia«;
da so nemške okupacijske oblasti na Norveškem pozvale prebivalstvo k izročitvi vsega orožja;
da se tudi francoska Indokina približuje odboru generala de Gaullea v Londonu;
da se je ameriški general John O Riom odkrito izjavil za vojno med Ameriko in Japonsko;
da je Sovjetska zveza zaukazala velike manevre v področju Odese;
da je v Oslu v ponedeljek zgorela on-dotna največja tvornica smuči;
da namerava angleška vlada podržaviti vse železnice;
da so v Benetkah otvorili mednarodni filmski teden.
Troje vprašanj brez odgovora
•OCHEL zeVAOO:
Don
201
tiOMAJN. XXXVII Namestnikov kip
Ob vhodu v Vrvarsko ulico je don Juan obstal in Jakomina je izpreletela iskrica upanja. Vso pot od Ulice svetega Dicniza ubogi Corentin še ni bil nehal rotiti svetnikov, naj jima pošljejo na vrat krdelo nočnih roparjev, ki bi pokvarili gospodarju namero. Stel si je celo v dolžnost, pomagati svetnikom in zbujati pozornost takšnih nočnih ujsd. S tem je sicer tvegal glavo, zato pa je imel upanje, da reši svojo in gospodarjevo dušo. Govoril je torej na ves glas, prepeval, kihal in nekajkrat skrivaj uščenil osla, da je začel rigati; na ovinku, ki je slovel kot rokovnjaško oprezovališče, je celo zaklical: »Ko bi ljudje vedeli, kak zaklad tvoriva na svojem Sivčku!« Toda usoda je hotela, da so imeli rokovnjaei in razbojniki opravka drugod, ali pa jih je njegovo čudno vedenje samo plašilo. Vse-kako so Sivček, Corentin in Tenorio brez zadržka prišli do Vrvarske ulice.
Tam je torej don Juan obstal, in Corentin se je hotel še oddahniti, češ. nemara se je predrznež skesal. Ali don Juan. ki dotlej ni bil črhnil besedice, je mahoma izpregovoril:
»Tvoja sreča, bogme, da nama s svojim vpit-
jem in razgrajanjem nisi nakopal nevšečnosti; trdno sem bil namenjen, da te zakoljem, če naju napadejo.«
»Gospod.« je rekel Jakomin. »nikar se ne c-bre-kujte. Srce vam ne bi dalo, da bi ubili svojega zvestega slugo.«
Jakomin je imel prav.
»Dovolj!« je zarohnel don Juan. »Ker prizanašam tvojemu prekletemu jeziku, si domišljaš, da smeš govoriti, kadar je pameten človek tiho. Zdaj molči, kajti mojega potrpljenja je konec.«
To rekši je Juan Tenorio krenil proti Arronške-mu dvorcu in Corentin z osličkom je moral za njim.
Molče so prispeli do Bele hiše, kjer je bila Sil-via, soproga dona Juana, našla pribežališče za svojo neutolažljivo bol.
Tu je don Juan znova obstal in prisluhnil.
Corentin ga je dohitel.
»Gospod.« je zamrmral, ali niste videli, kako je pravkar smuknila iz te hiše nekakšna senca? Je niste videli, ko je prhnila proti Arronškemu dvorcu?«
»Da, videl sem jo. Kaj misliš, kdo bi utegnila
biti?«
»Ne vem. Morda je bil opomin, da nikar ne hodite dalje ...«
Don Juan se je zlovestno zagrohotal. j »Silvia je bila. dobri Jakomin. Silvia!. ...« j "Vaša žlahtna soproga! Oh, gospod dovoli i svojemu ponižnemu slugi...«
»Dovolim ti, da molčiš, bedak! Če hoče biti
moja žlahtna soproga na večerji, se je bo udeležila, tako mi nebes! Za menoj!«
Tedaj je jel Jakomin Corentin trepetati kakor šiba na vodi. Čutil je, kako se mu ježijo lasje. Mrazilo ga je do mozga. Ne meneč se za dolžno spoštovanje, je zgrabil gospodarja za komolec, in don Juan ni niti pomislil na to, da bi mu zameril.
»Vidite?« je zajecljal Jakomin.
»Da, vidim!« je z zamolklim glasom rekel don Juan.
Kaj sta videla?
Na poti, dvajset korakov pred njima, kakih deset čevljev od tal, se je bila mahoma pokazala svetloba.
Imela je obliko krogle ali, da se pravilneje izrazimo, onadva sta jo videla v obliki krogle. Ko bi bila dovolj hladnokrvna in bi bila mogla povsem izraziti svojo misel, bi bila priznala, da je svetloba z velikostjo in obliko še najbolj podobna človeški glavi.
Glavi, brez tistih črt, ki tvorijo obraz.
In vendar jima je svetla krogla nepremagljivo zbujala dojem glave ...
Krogla je bila samo v sebi svetla, ni pa širila svetlobe okoli sebe. Bila je tiste blede barve, ki jo industrija naših dni imenuje električno modro.
Ne bomo presojali, ali je krogla res obstajala ali ne; to vprašanje se nam zdi majhnega pomena. Don Juan in Jakomin Corentin sta jo videla — samo to je važno.
Videla sta io precej časa, morda kaki dve minuti.
Potem je jel njen blesk ugašati, svetloba je
skopnela, kakor bi skopnel svetel dim, in se nazadnje povsem utrnila.
Corentin je padel na kolena, rekoč:
»Vaša svetlost, v imenu vašega častitega očeta vas zaklinjam, da se odpoveste svoji peklenski nameri!«
»Te je mar strah?« je porogljivo vprašal don Juan.
»Priznam, da se bojim. Bojim se zase in za vas!«
»Srce mi trgaš. Vkljub tvoji neumni predrznosti sem ti še nekam naklonjen. Ker se bojiš, ti torej dovolim, da odideš. Pojdi. Corentin, in nič žal ti ne bodi zaradi tega.«
Jakomin je vstal in rekel:
»Gospod, če je tako. grem z vami! Nihče naj ne reče, da sem v skrajni nevarnosti zapustil sina dona Luisa Tenoria.«
»Pojdi torej z menoj in pomni, da se ti ni bati ničesar, dokler si pri meni in dokler jaz živ m.«
Krenila sta dalje.
Jakominovih molitvic in križev je bilo čedalje več.
Don Juan je odločno, čeprav brez kljubovalnosti nadaljeval svojo pot. Bil je v čudnem stanju duha. Namišljenih nevarnosti, s katerimi mu je Jakomin polnil ušesa, ga ni bilo strah, ker ni veroval vanje. Vendar si je moral priznati, da mu srce v prsih drhti. Preživljal ie eno tistih nenavadnih ur. kakršnih je pomnil že mnogo. Zdelo se mu je da je noč polna iste skrivnosti kakor takrat v Sevilji. v Canidovem dvorcu, ko so je po fantovski gostiji miza vzpela pokonci in kakor neznana zver planila nadenj.
/
odkritja spomenika kralju Aleksandru
Prvotno določeni skrajni čas za prihod v Zvezdo in na Kongresni trg za skupine in posameznike \e podaljšan do 1&. dap. Po tej uri nihče ne bo mogel priti na slavnostni prostor.
Razvrstitev na Kongresnem trgu in v Zvezdi ter vsa navodila bodo objavljena v popoldanskih listih in V petek v jutranjih listih.
judski kruh" ?
Okrog tega vprašanja je še cela vrsta malih problemov
V ponedeljek dobimo najbrže že novi »ljudski kruh«, ker so po nalogu banske uprave pričeli mleti že vsi večji mlini v Sloveniji moko po predpisih uredbe o preskrbi s kruhom.
Prvotno so bili tudi peki mnenja, da bo novi ljudski kruh dobro ustrezal. Sedaj pa so se pojavile v zvezi s tolmačenjem uredbe razne komplikacije. Uredba na-ir.rKč formalno določa, da se sme namleti odslej iz 100 kg pšenice 80 kg ljudske moke in pa 10 kg luksuzne moke v kakovosti dosedanje »nularice«. Formalisti so se postavili strogo na stališče formalnih določb uredbe ter odredili, da se iz ljudske moke ne sme odvzeti gotov odstotek otrobov, kar bi dvignilo njeno kvaliteto ter jo usposobilo tudi za peko drobnega peciva (žemelj, rogljičev itd.) če bo zmagalo stališče teh formalistov, proti kateremu se upravičeno bore vsi peki dravske banovine, bomo dobili prihodnji teden kruh, ki bo bolj črn kot je bil doslej iz moke št. 6. Njegova oblika bo bolj podobna opeki, kakor pa hlebcem in štru-cam kot smo jih bili navajeni doslej.
Pečenj drobnega peciva iz take moke bo povsem izključeno ter bomo ostali v Sloveniji brez žemelj, rogljičev itd., ki jih je mogoče še vedno kupiti, četudi malo boli temne barve v Nemčiji in Italiji. To pa ne bo prizadelo samo konzumente, nego tudi peke, predvsem pa pekovske pomočnike. Velik del pekovskih pomočnikov v Sloveniji je namreč zaposlen s pripravo in pečenjem drobnega peciva ter bo ob zaslužek najmanj 200 pekovskih pomočnikov v Sloveniji, če merodajni ne pristanejo na to, da se pri mletju moke za ljudski krrih odstrani gotov odstotek otrobov.
Poleg tega bo nastopilo še pomanjkanje otrobov, ki so važno krmilo pri reji prašičev. Zato bi bilo nujno potrebno, da merodajni pristanejo na zahtevo pekov, ki so se ji pridružili, kakor čujemo, tudi zastopniki mlinov, da se pri mletju moke za ljudski kruh dovoli odstranitev gotovega odstotka otrobov, brez katerih borno pri prehrani našega prebivalstva že lahk? shajali. In to tem bolj, ker meljejo na sličen način moko za ljudski kruh tudi Italiji in Nemčiji.
Z določbo, da imajo pravico do belega kruha in finega peciva bolniki z zdravniškimi spričevali, bodo zašli naši peki v težek položaj. Po določbah uredbe bodo smeli kupiti in konzumirati na 80 kg moke za ljudski kruh samo 10 kg bele moke. Kaj bodo storili potem peki, ki bodo imeli dobršen del svojih odjemalcev z zdravniškimi spričevali, da imajo pravico do nakupa belega kruha?
Vsekakor bi bilo priporočljivo, da se tolmačijo odredbe o mletju in prometu z moko za ljudski kruh čim bolj liberalno, saj bodo še itak povzročile dovolj kritik in nezadovoljstva. Tako se postavlja tudi vprašanje, kaj bodo storili peki s kruhom, ki ga pečejo za zasebne stranke v svojih pečeh. Dočim bodo morali sami prodajati en dan star kruh bodo zasebne stranke lahko iz njihovih pekaren dnevno dobivale svež kruh, ki ga bodo prinesle v peko. Prav tako bodo pričela najbrže peči kruh v svoji režiji tudi gostinska podjetja,, ki bodo imela tako lahko vedno svež kruh, dočim bodo morali peki prodajati star kruh.
Problemov okrog »ljudskega kruha« je torej dovolj.
P-.3v?atek ministra Pantlsa
V	Beograd se je vrnil po 14 dnevnem bivanju v Nemčiji minister za fizično vzgojo naroda g. Dušan Pantič, ki si je ogledal nemške športne organizacije in institucije na povabilo nemške vlade. Obiskal je tudi dunajski velesejem. Minister Pantič se je zr.držal nekaj dni tudi v Porurju, kjer je bil pred leti generalni konzul v Diisseldorfu.
Dosežen je višsk
Na predvečer velike nacionalne manifestacije, ki bo v petek se je »Slovenec« še enkrat v velikem članku zagnal v sokol-stvo. Pravi, da je Sokol v Sloveniji »bil že pred svetovno vojno telesna garda liberalnih narodnih prvakov, katerim je delal parado pri volitvah, agitiral za liberalno stranko in pod krinko masarykovstva širil veri in cerkvi neprijazno razpoloženje«. Na Hrvatskem je bilo sokolstvo »le v službi protihrvatskih in katoliškemu delu države neprijaznih režimov in je pomagalo držati nad vodo gotovo politično kliko«. Sedaj se je »tudi Srbom posrečilo spoznati pravi obraz in namene sokolstva«. «V Sokolu je zavladala frakarija, ki je velinjana frama-zonskemu mednarodnemu kapitalizmu in njegovim namenom«. »Sokola vodijo kot lutko na svojih nitih mednarodni krogi, ki so krivi propada zapadne demokracije«, »Sokol je zastrupljen po idejah, ki so pro-tivas slovanskemu in jugoslovanskemu narodnemu teročilu«.
»Slovenec« očita vodstvu Sa,veza SKJ, da »ni ovrglo obtežb, da je framazonskega duha, da framazonstvo vlada v večini sokol-skih žup in da framazoni vodijo prosvetno delo Saveza«. O »Sokolskem glasniku« glavnem glasilu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije trdi »Slovenec«, da ga vodi »direktorij slovenskega sokolstva«! Končno poziva gosooda iz Kopitarjeve ulice Sokola, »naj dokaže, da hoče biti res naroden« ...
Komentarja seveda ni treba.
Spodrsnilo mu je
V	»Kulturnem Obzorniku« »Slovenca« se je oglasil z ozirom na napovedano pre-vsmeritev naših gledališč režiser ljubljanske opere g. Ciril Debevec s člankom »Vzgojni pomen gledališča«, ki naj menda tudi Ljubljano pripravi na slične ukrepe, kakor so izvedeni že v Beogradu. V dolgoveznih izvajanjih o lepoti, kreposti, resnici, laži, licemerstvu in hinavstvu iznaša avtor z ozirom na list, v katerem piše, naravnost heretično trditev, da mora gledališče dajati zlasti iskrenega izraza in verne izpovedi načelom svobode, bratstva in enakosti. Baš zadnje tedne pa se »Slovenec-- trudi z dokazi, da so ta načela ma-sonskega izvora. Povzročila so že nesrečno francosko revolucijo in so sedaj upropasti-la tudi Francijo, ki jih je srečno nadomestila z geslom delo, družina in red. Izgleda. da g. Ciril Debevec ne čita dovolj pozorno glavnega glasila JP-Z. Kulturni urednik -Slovenca« pa ni dovolj pozorno prebral. kar je g. Debevec napisal. Pa se bodo srospedje med seboj že tako pomenili, da bo eden in drugi i:nel prav.
Beograjska občina organizira aprovlzaclfo
Kakor smo že poročali, je kupila beograjska občina veliko beograjsko pekarno Simič in drug, v kateri bo pekla lnid^ki kruh po režijskih cenah. Nova občinska pekarna ima 10 peči. ki bodo dnevno lah-napekle do 30.000 hlebov kruha. Za pekarno je plačala občina 3,200.000 din. Pekarna bo pričela poslovati že prihodnji teden.
Občina se je odločila nakupiti 300 vagonov pšenice, ki jo bo mlela v svojem mlinu. Pšenico bodo vskladiščili nekje v beograjski okolici.
Za regulacijo cen na beograjskem trgu z zelenjavo in poljedelskimi pridelki je otvorila občina posebne kmečke trge, na katerih bodo prodajali kmetski producenti svoje pridelke neposredno meščanom. Na ta način misli občina obrezuspešiti špekulacije preprodajalcev, ki so doslej kupili večino na beograjskih trgih prodanih kmetskih pridelkov od kmetskih produ-centov pred trošarinsko mejo beograjske občine. Zaenkrat je občina otvorila 10 takih kmečkih trgov.
Zaradi pomanjkanja masti v Beogradu se je odločila beograjska občina ukiniti trošarino na mast.
IISS in napovedane reforme
»Vreme« poroča iz Zagreba, da se bavijo v vodstvu Hrvatske seljačke stranke z mislijo, sklicati tako zvano hrvatsko narodno predstavništvo, ki ga tvorijo bivši poslanci in sedanji senatorji HSS. Na tem sestanku bi razpravljali v prvi vrsti o potrebi gotovih reform v našem gospodarskem in socialnem življenju. Dr. Maček in ostali voditelji HSS namreč mislijo, da je vprašanje nameravanih reform tako
dalekosežno, da ga ne morejo urejevati na svojo roko brez prejšnjega zaslišanja narodnih predstavnikov. Nekateri krogi v vodstvu HSS celo zastopajo mišljenje, da bi bilo potrebno pred izvedbo dalekosež-nejših reform izvesti volitve v hrvatski sabor in prepustiti potem njemu, da te reforme vzakoni in izpelje. Mišljenje teh krogov pa ne bo zmagalo ter je računati zato, da se bo vodstvo HSS zadovoljilo s konzultacijo hrvatskega narodnega predstavništva.
Kdaj bo sklicano hrvatsko narodno zastopstvo na svojo sejo v Zagrebu, za se-' daj še ni znano.
Gospod Rrodar protestira
V »Domoljubu« objavlja senator Janez Brodar iz Hrastij pri Kranju izjavo, v kateri pravi, »da so se zadnji teden razširile po Gorenjski lažnjive vesti, da je sklical gorenjske kmete in jim dal navodilo, naj ne prodajajo krompirja, ker bo dosegel še višjo ceno in to celo 4 din za kg. Senator Brodar pravi, »da se širijo te vesti iz gotovih političnih namenov, da se že itak zelo prizadeto delavstvo in meščanstvo zaradi draginje še bolj draži in razburja ter se jih zavede morda celo na kaka nezakonita pota«. G. senator grozi sedaj vsem razširjevalcem teh vesti, da jih bo tiral pied sodišče zaradi obrekovanja
Izjavo g. Brodarja je treba vzeti lojalno na znanje. Res pa je, da ne manjka ljudi, ki med producenti vršijo podobno propagando, kakišno se očita g. Brodarju.
Pridobitve Madžarske
Budimpeštanski poročevalec uglednega švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« takole označuje glavne pridobitve Madžarske po dunajski razsodbi: »Pridobitev severne Sedmosraške pomeni za Madžarsko predvsem odločilen korak naprej v izvajanju revizionistične politike, ojačenje vseh državnih sil. povečanje zunanjepolitične akcijske svobode, nadaljnjo utrditev prijateljstva z velesilama osi. temelj za bližnje sodelovanje z Rumuniio. predvsem pa nov položaj Madžarske v celokupni vzhodnoevropski politiki. Madžarska obvladuje sedaj šest prehodov preko Karkatov. preko katerih so speljane železnice proti severovzhodu. V primeri z obema pridobitvama prejšnjih dveh let (odstopi od bivše CSR in zasedba Pcdkarpatske Rusije} pomeni pridobitev severne Sedmograške veliko in daljnosežno revizijo. Madžarska, ki jo ie trianonska mirovna posodba skrčila na 93.000 kv. km prostora, ima sedaj ozemlje 161.185 kv. km s približno 13 milijoni prebivalcev. Druga dunajska razsodba pomeni torej za Madžarsko dokončno uničenje trianonskega dogovora. Severna Sedmcgraška prinaša Madžarski razen lesa in ležišč soli nekaj rudnikov in predvsem velike vodne sile: toda nacionalna in politična pridobitev ie neprimerno večja od gospodarske prednosti.«
Nove aSriške perspektive
Nemški list »Berliner Borsen-Zeitung« je objavil te dni članek o Angliji, Evropi in afriškem vprašanju, ki ga takole zaključuje:
»Nova ureditev Evrope, ki je že v teku in sloni na organskih pogojih ter odgovarja stvarnim potrebam in zahtevam evropskih narodov, se ne bo zaustavila na evropskih mejah, temveč bo imela svoje posledice tudi za Afriko, ki predstavlja v zgodovinskem pogledu dopolnilni prostor Evrope. S propastjo velikih demokratskih kolonijalnih posestnikov na čelu z Anglijo je seveda v največji meri ogroženo vodstvo tega »dela evropske bodočnosti«. Ugled dosedanjih gospodarjev je tu za vedno propadel. Bolj kakor kdaj so danes v Afriki potrebne sile reda, avtoritete in vodstva. Skrbna in produktivna izgraditev namesto brezobzirnega izkoriščanja ljudi in zemlje, skupna korist namesto osebnega interesa ter odgovoren program namesto liberalistične zmede — to so ko-lonijalna načela našega stoletja ln gesla novega kolonialnega etosa, ki se neizogibno vsiljujejo. Njihovi nosilci bodo napredni avtoritativni narodi, ki so pozvani, da obvladajo »afriško nalogo« ter da stvarno in koristno izvedejo evropsko kulturno ideje v tem dopolnilnem prostoru Evrope.«
Jadran
ZPK
Ilirija
7 4 0 3 20 : 19 7 2 0 5 13 : 23 8 1 0 7 11 : 45
8 4 2
Peta In odfoiS&ia zmaga *
ie o zadnji pla¥alnl zmagi
Kako je bilo na veliki plavalni prireditvi v Hiriji} ki je prinesla d&mačim najvišji naslov
Peto in zadnjo zmago, ki je Iliriji prinesla naslov najboljšega plavalnega kluba v državi, so Ilirijani predsinočnjim lzvoje-va.li pred ogromnim številom gledalcev v domačem kopališču nad sušaško Viktorijo. Del poročila o tej veliki plavalni prireditvi je bil objavljen že v naši včerajšnji številki, o dogodkih pa, ki so se v kopališču odigrali po 22 uri, smo mogli na kratko poročati le v naši drugi izdaji. Ilirija je v tem dvoboju prepričevalno zmagala s 57:52 točkam, tekmo v waterpolu pa je, kakor se je pričakovalo, izgubila, in sicer z 0:4 (0:2).
Iz včerajšnje druge izdaje objavljamo ponovno podrobne tehnične rezultate preostalih treh točk in pa številčne preglede iz konkurence v plavalni ligi v plavanju m vvaterpolu, ki je tik pred zaključkom.
200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:48.5, 2. Kolar (V) 3:01.5, 3. Grkinič (V) 3:01.9, 4. Herzog (I) 3:17.7.
Točke: Ilirija 41, Viktorija 36.
4x100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Bradač, Keržan, Fine Draguša) 5:25.9, 2 Viktorija 5:33.4.
Točke: Ilirija 51, Viktorija 42.
4x200 m prosto gospodje: 1. Viktorija 9-46.4, 2. Ilirija (Pestevšek. dr. Wilfan, Skarpa. Pelhan) 9:51.4.
Liga v številkah
Po današnji tekmi je stanje klubov v plavanja naslednje:
Ilirija	8	5 3		497	62.12
Jug	8	7 1		490	61.25
Viktorija	7	5 2		388	55.41
Jadran	8	0 8		363	45.37
ZPK	7	2 5		313	44.71
		★			
vvaterpolu je tabela			takale:		8 12
Jug	7	6 0	1	37 :	
Viktorija	7	5 0	2	28 :	14 10
• •
Ljubljana, 4. septembra Za nami je najtežja preizkušnja, ki smo jo prestali, kakor srno pričakovali. Ce bi bila* včeraj zmagala Viktorija, bi bili najbrže drugod našli še polno očitkov in dokazov, da je Ilirija nevredna končne zmage v tem tekmovanju in bi celo obledeli lepi uspehi, ki so j'h naši plavalci v težkih borbah dosegali vso sezono.
Sedaj je to drugače! Viktorija se je za sinočnji dvoboj temeljito pripravila, saj so bili njeni tekmovalci že teden dni pred tekmo v Ljubljani, da bi se privadili vode ln ozračja. In vendar je berbo Izgubila po vseh pravilih, tako da zdaj športnim »strokovnjakom« onstran Sotle skoraj ne bo ostalo nobenega gradiva, da bi še kako zmanjšali uspeh ljubljanske Ilirije.
Tekma je bila odlično organizirana, kar spričo ogromnega navala občinstva ni bilo lahko izvesti. Pri tem pa v sodniškem zboru nekaj ni bilo popolnoma v redu in brez dvoma žirija ta večer ni bila na višini kakor sicer pri podobnih prireditvah v Ljubljani. Novo je bilo tudi to, da je Viktorija stalno protestirala, kar je seveda slabo vplivalo tudi na občinstvo, tem bolj, ker je šlo včasi za primere, v katerih so gostje trdili, da je nekaj belo, kar je v resnici črno. V splošnem pa je bilo sinoči nekaj lepih borb, ki so pokazale, da se vrednost posameznega plavalca ne more ceniti samo po uspehih v morski vodi.
Na kratko o naših! Ilirijanska dekleta so spet pokazala svojo premoč nad Suša-
KATERA HOČEUGIEDATI
ŽENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO. KAKOR DA JIM JE 35
Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovai »Biocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte Jo vsako noč Medtem ko spite. Vaša koža sleherno sekundo absnrhiia te vitalne elemente Vsako jutro
ko se prebudite, je Vaša koža jasnejša g!aj-ša, bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon cbele barve, ne mastno). • to enostavno nego lahko vsaka žena doeeie, de je videti 10 let mlajša. Imejte tudd VI divno kožo in polt, s kakršno bi se lehko ponalelo vsako mlado dekle. S branami za kože Tokalon bo uspešni rezultati v vsakem pri meru zajamčeni, sicer se Vam vrne iener
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-C, Zagreb, Praška ul. 6.
g ni milimi iih i lina««—
čankami in je mogla Boršičeva na 200 m prsno priboriti svojemu klubu edino prvo mesto. V štafeti so Ilirijanke zaplavale v najboljšem času, ki so ga kdaj imele v sladici vodi. škoda, da je Keržanova toliko popustila v formi, toda brez treninga tudi pri njej ne bo šlo. Draguša se je včeraj postavila z dvema zmagama in dobrim časom na 100 m prosto. Tudi znamke Bra- i dačeve, posebno ona v štafeti (1:23.8), so bile dobre.
Fantje so bili dobri vsi. Posebno je treba pohvaliti Pestevška, ki je z drugim mestom v hrbtnem plavanju mnogo pripomogel h končnemu uspehu. Dobra forma vseh se je posebno pokazala v štafeti, kjer so naši primorall goste, da so se pošteno borili za svoje prvo mesto, pa tudi doseženi čas naše štafete je za ta bazen zelo dober.
V	odmoru med plavanjem je bila v kopališču majhna klubska svečanost. Predsednik Ilirije dr. Lapajne je namreč izročil številnim Ilirijanom — in sicer Jarnni-ku, Jesihu, Otrubi, Friču, Keržanu, Miha-leku, Lenartu, Ziherlu, žiži in Kramatšiču — za desetletno aktivno sodelovanje v plavalni sekciji zlat klubov znak. Pri tej priliki je v klubovem imenu izročil tudi dr. j Wilfanu lepo poročno darilo. Čestitkam predsednika k zmagi in zaslugam Ilirije za slovenski plavalni šport se je pridružil tudi predsednik SPZ dr. Skaberne.
Za tekmo v vvaterpolu sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
Viktorija: Vidmar, Polič V., Matkovič, [ Grkinič, Potočnjak, Polič B.. Curtini.
Ilirija: Linhart, Jamnik, »Kveder«, 2iža, Skarpa, Skapin, Lenart.
Igra, ki smo jo videli, je bila še dovolj lepa in nič kaj prvenstvena. Za tako oceno imajo zaslugo tudi Ilirijani. kar se vidi že po rezultatu, ki bi bil lahko še ugodnejši, če ne bi imeli oni s Sušaka tako odličnega vratarja. Zvezd ni bilo v nobenem moštvu. Gole so dali: Grkinič 2 ter Curtini in Potcčnjak po enega.
Sodnik g. Kramaršič je vodil tekmo zelo objektivno.
V	vmesnih točkah so plavali zastopniki druge garniture Ilirije in plavalci Mara-thona iz Zagreba v posebnem dvoboju, v katerem so domači zmagali s 35:30 točkam. Gostje so pripeljali s seboj nekaj dobrih moči. predvsem Laškarina, ki se je s svojim časom na 100 m prsno postavil na čelo v tablici letošnjih najboljših stometrašev.
Tehnični rezultati dvoboja so bili:
4y50 m gospodje: 1. Ilirija (Andoljšek, Loeser, Banda. Hudnik) 2:03.6, 2. Mara-thon (šubic, Rihtar, Matič, Cuček) 2:04. Točke: M. 6, I. 12.
100 m prsno: 1. Lnškarin, M. 1:17.7 (!), 2. Kurelič, (M) 1:?6, 3. Tori (I) 1:26, 4. Rabič (T) 1:34,4. T«čke: M. 14, I. 13.
100 m hrbtno: 1. Grašek (I), 2. Banda (I). 3. šuljič (M), 4. Alaupovič (M). Točke: (I) 21, M. 17.
100 m prosto: 1. Cuček (M) 1:08,2, 2. Hudnik (I) 1:08, 3. šuljič (M) 1:12.7, 4. Jovanovič (I) 1:12.8. Točke: I. 25, M. 24.
3X*00 m mešano: 1. Ilirija (Grašek, Brozovič Loeser) 4:06,5, 2. Marathon (Alaupo--ič. Laškarin, Arzenšek) 4:13,5. Točke: Ilirija 35, Marathon 30.
■11 ■ šck«
Bivši državni ligaš Ljubljana bo to nedeljo gostoval v Trbovljah proti Amaterju, ki si je po 14 letih vztrajnega dela priboril vstop v domačo ligo in si v zadnjem času z ureditvijo lastnega igrišča uredil tudi tehnično stran za nadaljnji napredek. V naših revirjih bo ta nogometna tekma vsekakor športni dogodek in zato ni čudno, da črna dolina z napetostjo pričakuje nastop tega znanega nasprotnika.
Razen teh dveh tekem bosta v nedeljo še dve za točke v slovenski ligi, in sicer med Bratstvom in Olimpom na Jesenicah ter med Mariborom in Kranjem v Mariboru. Nedeljski pari so z več strani zelo zanimivi in verjetno je, da bo druga prvenstvena nedelja v slovenski ligi že privabila večji krog prijateljev nogometa, kakor jih je otvoritvena.
E kolo v domači ligi
To nedeljo bodo igrali v Ljubljani,
Trbovljah, Mariboru in na Jesenicah
Borba za slovensko nogometno prvenstvo se bo prihodnjo nedeljo nadaljevala spet v drugačni kombinaciji tekmecev in bo seveda spet v vsakem športnem središču vzbudila novo zanimanje.
Tako se bosta na ljubljanskih tleh menda prvič srečala domači Mars in mariborski železničar. Mariborčani že precej dolgo niso bili v Ljubljani, bodo pa gotovo porabili to priložnost, da si opomorejo od neljubega poraza, ki so ga morali v prvem nastopu spraviti v borbi z žilavimi Kranjčani. Toda tudi Marsovci se z novimi močmi iz vrst SK Ljubljane odločno pripravljajo za to srečanje.
Jutrišnji prijateljski nogomet
Jadran—Ljubljana na igrišču f Trnovem
Da ne bi bila športna Ljubljana na državni praznik brez nogometne prireditve, so Trnovčani povabili v goste moštvo »Ljubljane«, ki se bo v prijateljskem srečanju spoprijela z novim Jadran t>m.
O kvaliteti moštva Ljubljane ni treba trošiti besed, saj je nam vsem prav dobro znan. Trnovčani stoje pred težko nalogo, kajti le s poletno in premišljeno igro bodo mogli nadoknaditi tehnični plus gostov. Tudi prvenstveni ples prvorazrednih klubov se bo kmalu pričel in bo ta tekma obenema igralcema še zadnji trening pred tekmovanjem.
Pričetek tekme na igrišču Jadrana v Koleziji ob 16.30 s predtekmo ob 15.30.
Hrvati in Srbi v športu
Predsednik »Hrvatske športne iicge« dr. Juraj Krnjevič je predvčerajšnjim sprejel športne novinarje Iz Zagreba in jim podal daljšo izjavo o razvoju športnih odnošajev nie d Hrvati in Srbi. Predsednik dr. Krnjevič je uvodoma obrazložil pomen reorganizacije vsega športnega življenja v Jugoslaviji in naglasil, da kljub temu Beograd ne more prenehati s starimi metodami, kar bi utegnilo privesti tako daleč, da bo prišlo do popolne prekinitve med hrvatskim in srbskim športom in bodo hrvatske športne zveze neposredno pristopile v mednarodne zajednice za posamezne športne panoge. Predsednik HSS je nato navajal konkretne primere, ki onemogočajo lojalno sodelovanje med Hrvati in Srbi v športu, ter se pri tem posebno dotaknil nekaterih zadnjih teniških turnirjev, ki so jih organizirali Srbi in Slovenci, in pa sedanje dirke okrog Srbije, ki jo je prav tako organizirala Srbska kolesarska zveza mimo vrhovne kolesarske organizacije T Zagrebu. G. dr. Krnjevič je h kraju pristavil, da vsi oni, ki delujejo v tej smeri, delajo slabo uslugo vsem onim. ki jih vabijo v častne funkcije, kakor tudi konsolidaciji športnih odnošajev med hrvatskimi in srbskimi športnimi zvezami.
VSEM ŠPORTNIKOM!
Vse športne organizacije in športnike pozivamo, da se udeleže odkritja spomenika kralju Aleksandru I. velikemu zaščitniku jugoslovanskega športa.
Slovenska športna
SK Ljubljana. Jutri igra rezervno moštvo na igrišču Jadrana, juniorji pa na našem igrišču s Korotanom. Postave moštev in vse podrobnosti v klubski omarici.
SK Celje (nogometna sekcija). Danes bo po treningu na Glaziji obvezen sestanek I. moštva in rezerve.
SK Mars. Pozivam vse igralce ligadke-ga moštva, rezervo, posebno juniorje (zaradi nedeljske predtekme), da se danes udeleže obveznega treninga, ki se prične ob 17. Načelnik.
SK Grafika. Drevi ob 19. važna odboro-va seja. Ob 20. članski sestanek na katerega prinesite vso opremo, da se uredi garderoba. Načelnik.
HALI
GENE M A L
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. — Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Mlado dekle |	Frizerka
! poštena, pridna in za- . dobi takoj službo proti i nesljiva. vešča kuharica ! dobri p:ači. Ponudbe na Beseda 1 Din, davek 3 jn sposobna vseb hišnih podružnico Jutra v Ce
r\i	—_	A I« /4n 4nn 1A . <	. v v ___u.14X/> 1* « 1 4.. nn J • r\/\bi«n TY1 AO/»
Aparati za
onduliranje las
1 nov, najnovejšega sistema, s 16 ogrevale; in 32 pritiklin, 1 malo rab ljen, se prodajo za din 2400. Eno.etno Jamstvo. Tvomica »Vesna«. Za greb. Pošta XI. ali Vu-kelič,, Zagreb, Gajeva 55 24293-6
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Za čas ljubljanskega velesejma
se priporoča restavracija Gorenjski ko:odvor. Eno minuto od sejma, poles kolodvora Šiška.
del se išče za boljšo hišo v Rumi (Srem). Nastop službe 15. septembra 1940. Pismene ponudbe s prepisi spriče-
lju pod
»Dobra moč«.
24461-1
Natakarice
val poslati na n£lov: sprejmem za 6. t m. na dr. Marko Lamešič, Ru. dan slav odkritja spo-" ' 94-?os l ! menika kralju Aleksan-^_24395 1 ! dru. Gostilna Klemen
100 dobrih delavcev
čič, Krekov
•MiofMH ' sprejmem takoj v Pod-24120 18 , v^ncill prl ptuju. Mav-
rič Anton, mestni stav-
>TiT'[i]JJ
Beseda l Din davek i Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanlšl znesek 11 Din
Iščem
sobarico na s?rad, lzuče-no šiviljo in zmožno nemškega jezika. Pogoj: dobra priporočila. Ponudbe s sliko na ogl-oddelek Jutra pod »Dobra priporočila«.
23681-1
Frizerko in vajenca
iščem za takoj. Salon Kojič Nikola, Poljanska c. 1.	24428-1
Sotrudnica
lzučena v manufakturnl ali pletiini stroki se išče. Sposobna samostojnega vodstva. Udeležba mogoča. Takojšnji nastop. Takojšnje cenj. pon. na ogl. odd. Jutra pod »Zasigurana bodočnost«.	24422-1
benik, Ljubljana.
24391-1
Pekovski
Nemščina
začetniški. nadaljevalni in konverzacijski tečdji. dnevni in večerni. Beethovnova 9-1. 24397-4
Natakarico
sprejmem takoj. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Kavarna »Vesel«. Ljubljana, Miklošičeva c.	24398-1
Krojaškega
pomočnika
i mlajšega. dobro izvež-i banoga, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	24433-1
Postrežnico
od 8. do 3. popoldne iščem za takoj. BIeiwei-sova 48, pritličje desno.
24416-1
Prvovrstna frizertca
se sprejme. Mesto stalno. Krajnc Franc, frizerski salon, Ljubljana, černetova 23. 24445-1
pomočnik
mlad, navajen	pri peči,
se sprejme za	takoj. —
Jakin, parna	pekarna, Ježica 78. 24417-1
Postrežnico
za dopoldne, mlajšo sprejme Frank, Zeljar-ska ul. 11, I. nadstr. Trnovo.	24448-1
trg 11.
24444-1
Fanta
18 let starega, sprejmem za slugo oz. za pomožna dela v delavnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600«.
24425-1
Hišno
pridno, pošteno, lepega vedenja, sprejmem takoj. Javi naj se od 13. do 14. pri dr. Mira Fink, Gledališka 16-1.
24439-1
Frizerko
sprejmem takoj. Plača 800 do 1200 din. Salon Drago Weber, Figovčevo dvorišče.	24438-1
Pnidirii
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslova5Dln. Najmanlš' znesek 17 Din
Kopalne kadi
umivalnike, stranišča, vodovodne cevi itd. dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur«, Kranj. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«.
203-6
Prodam
120 kv. m rabljenih parketov (ne deščic). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen parket«. 24399-6
PRVOVRSTEN
KRCIJILIC za MOŠKE PLAŠČE, KROJDLEC za ŽENSKE PLAŠČE, psslovcdja-manipulaiit (-tka)
perfektne moči, ki so že delale v večjih industrijskih podjetjih, ki samostojno izdelujejo modele, in imajo prakso v sestavi kolekcije fine konfekcije — dobe takoj zaposlenje.
Reference s plačilnimi pogoji pod »broj 56913« poslati na Puolicitas d. d., Zagreb, Iliea 9.
SEVER,
LJUBLJANA MARIJIN TKI,
BLAGO ZA POHIŠTVO
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri
VAŽNO OPOZORILO
molim odjemalcem, gostilničarjem in restavraterjetn.
Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje BERMETA,
bom mogel za sezijo 1940/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanih cenah 13 din liter, originalno BERMET-VINO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati vse svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe.
Kreko Perilo
moške in fantovske sraj ce, spodnje hlače itd dobite še vedno po izredno nizkih cenah. — »Kreko«, Tavčarjeva 3-Tyrševa 31.
24037-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje nasleva5Dln. Najmanišl znesek 17 Din.
Stare moške obleke
čevlje, perilo* pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
24310-7
Ponudite
rabljene vreče
velike in male za moko, otrobe, sol, kavo, riž in sadkor firmi Adler Josip, Sombor. 24432-7
Službe išče
idjanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din vfsaka oeseda 50 par. da-?ek 3 Din. zs šifro ali
Uradnik
zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, strojepisja^ korespondence, knjigovodstva, išče zaposlitve, ev. tudi kot skladiščnik ali slično kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko sposoben«.
24405-2
r!
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Profesor
sprejme nižješolca(ko) v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju. Sončna soba. Kopalnica. Zrinjske-ga c. 7-II, vrata 7.
24420-4
Gosli
strokovni pouk, priprave za konservatorij. Uko-vina din 65 mesečno. Vida Hribar-Jeraj, Idrijska 19.	24403-4
Avto,niot&
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din NarJmanlši znesek 17 Din.
Motorno trikolico
nosilnost 250 kg, 3.3 k. s. motor, poraba bencina 2 litra na 100 km, novo, proda Ludvik Iler-šič. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 24118-10
Avto DKW
limuzina, motorno kolo NSW 250. OKW, naj no-vejši model — napra-daj nujno. Cena nizka. Ostrožnik. Pasaža. — Ogled: Velesejm. Paviljon »H«.	24447-10
Spalnica
•masivna, trd les, 2 postelje, 2 omari, 2 nočni omarici, toaletna miza z ogledalom, pisalna miza, 2 stola, zelo dobro ohranjeno din 2000. Stenska ura, velika din 500. Naprodaj: Rožna dolina, cesta X., št. 27.
24427-12
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike	199
Oblačila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Perzijski	plašč
lep. ugodno	prodam. Naslov v vseh	posl. Jutra.	24406-13
W3SDB3BM
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa, motorji
za časa velesejma — zelo znižane cene. Remec, Dolenjska c. 5. 24104-11
Posest
jhp
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaike šobe
Dijak
m. drž. realne gimnazije, miren ln dobre vzgoje, išče skromno stanovanje brez hrane. Ponudbe pod šifro »Dijaško stanovanje« na ogl. odd. Jutra.
24352-22a
Gozdove
srednje in večje, vseh vrst, kupujemo. Ponudbe sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubrav-ka, Zagreb, Iilca 11.
24333 20
Hiša
lepim vrtom, na sončni legi, primerna za vpokojenca se proda. Informacije pri Cilki Kager, Gosposka ulica, Celje.	24460-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
centru, event. tudi Izven na prometni točki, iščem v najem. Ponudbe pod »Proti gotovini« na ogl. odd. Jutra.	24332-17
Stanovanje
Beseda l Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znespk 17 Din.
Dvosobno
stanovanje
(ena soba s posebnim vhodom) cddam. Bavd-kova 5, Moste. 24347-21
LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora.
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Spalnico
z eno posteljo kupim. Ponudbe pod »Ohranjeno« na cgl. odd. Jutra.
24443-12
Spalnico in kuhinjo
kompletno, zelo dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Ši-ška.	24446-12
Dvosobno
stanovanje
pritlično, takoj oddam samo odrasim. Ogled Vvsak čas, Bežigrad, Sta-ničeva 6-1.	24441-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš-znesek 17 Din.
Enosobno
stanovanje
prostorno ali dvosobno v bližini liceja in univerze iščem za takoj ali 1. oktobra. Ponudbe z navedbo cene pod »Pokojnina« na ogl. odd. Jutra.	24467-21a
rnrrrmm^
Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno lepo sobo
solnočno, parketirano, t posebnim vhodom, oddam za oktober. Poizve se Fiignerjeva 7-II.
24419-23
Opremljeno sobo
lepo, veliko, sončno, 6 kopalnico ln posebnim vhodom oddam dvema boljšima osebama^ Naslov v vseh posl. Jutra.
24466-23
Soba z
dvema posteljama
velika, solnčna se odda poleg sodišča. Ogleda se v Trdinovi ul. 8-1II., desno, stanovanje XV,
24465-23
		
as	m	um
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova S Din najmanjši znesek 12 Din
Višji uradnik
išče snažno in lepo opremljeno sobo z vso oskrbo ln souporabo kopalnice. Cenj. ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Dobra postrežba«.
24404 23a
Dijaka
srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje. Sončna soba, souporaba kopalnice, pod strogim nadzorstvom. Naslov v vseh posl. Jutra.	23831-22
Dijaško sobo
event. s hrano Iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ne predrago«.	24418-22a
1—2 dijakinji
se sprejmeta kot sostanovalki v lepo zračno sobo z zajtrkom v bližini srednje tehnične šole. Kopališka ul. 20.
24426-22
Dijaka
nižješolca. Iz boljše družine, sprejme učiteljska družina v centru. Klavir na razpolago. Naslov vseh poel. Jutra.
24389 22
Prvovrstno hrano
zdravo stanovanje, pomoč prt učenju, nadzorstvo in nemško konver-zacijo nudi v centru mesta ugledna družina. Naslov v vseh posl. Jutra.	24434-22
Dijakinja
se sprejme kot sostanovalka. Dobra oskrba po zmerni ceni. židovska ulica 6-1. 24464 22
Profesor
sprejme prvo- ali clrugo-šolca na stanovanje z vso oskrbo, nadzorstvom in pomočjo pri učenju. Sončna seba v vili, 10 minut od gimnazije na Poljanski cesti, Koblar-Jeva 15.	24440 22
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najman iš znesek 17 Din.
Mizarske stroje
vseh vrst priznano pr vovrstnih znamk »Tel chert«. »Festo« itd- ka kor tudi kakovostno strojno orodje, skobelj ne nože. krožne tn ga terske liste naročite najbolj ugodno na ve lesejmu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan. Ljub ljana. Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42.	197-29
Pridelki
Beseda 1 Din. davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
novo. prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naro čilu in najnižji ceni Gu stav Erklavec. LJublja na. Kodeljevo. Povšeto va 47. tel. 25-91.
186 33
Gostilničarji
in slavno občinstvo st obvešča, da se doba vi specialno temno Laško pivo za isto ceno kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostllničar-ske pivovarne dd. Laško. Hotel »Orel«, Maribor.
24381-33
Kislo zelje!
Prvovrstno kislo zelje imam v vsaki množin) zalogi po najnižjih dnevnih cenah. J. Ora žem. Moste. 23673-37
Sveže slive
velike, razpošiljamo po >ošti, franko prevoz, košara 12 kg din 54 po povzetju. Brada Papo, Luka vac.	24431 33
Štajerski krompir
Jedilni, beli, ponudite vagonsko na ogl. oddel. Jutra pod »Krompir«.
24400-33
Dragocenosti
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana. Wolfo"a ulica
Informacije
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
Spodaj podpisani pre-kllcujem besede, ki sem Jih izreke: o g. Skaletu, jiolic. nadz. v pok. Dr-iSar Franc, Društvena ul. 32, LJubljana.
24407-31
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanj ši znesek 20 Din.
Kranj
7. Te pričakujem. — Ivanka.	24430-24
Dotični g. oficir
mornarice
ki se Je vozil v nedeljo 1. t., m. z večernim potniškim vlakom v vozu II. razreda s postaje Lesce - Bled v LJubljano, izvoli mlajši dami, ki mu Je sedela vls-a-vis, sporočiti svoj naslov pod značko »Korespondenca« na ogl. odd. Jutra.	2446824
Vodovodni
instalaterji
kupijo ves vodno instalacijski materijal najce neje pri P. Majdič, »Merkur«, Kranj. Razstavlja pred paviljonom »E« na velesejmu.
203-29
50
I SUlODeaEZOeVEZMDOGlZMIC
OSI
IGM.VOK
IRIBOANA. TAVCAJUOA1
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nekadilec
postanete
v treh dneb z našim za nes.jlvim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika ste klenica din 70. mala din 60. pošl.Ja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Išče mo zastopnike.
200
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika.nlca
PREMOG
KOKS — DRVA uudl
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibni:

JrnujSiam
URE
Z ZNAMKO ZVEZDE
Avdovtwx*iaM
Dobuo se V vseh boljših trgovinah z arami.
Boljše brije in dalje traja • • •
CfiobM
F.T.KARMAH v LJUBLJANI
OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE
v HOTELU .SOČK SV. PETRA CESTA
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
KLAVIRJI
piantni, harmoniji:
Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, Holzl, Manborg so nesporno najboljši
fabrikati na svetu. Dobite jih le pri
tvrdki \LFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun.
©režama J.
Zagreb, Jurašleeva uliea t
Orožje za lov, šport in obrambo, lovsfco-spcrtne	potrebščine in razne novosti. — Katalog 4 z novim cenikom 6 pošljemo vsakomur priporočeno, kdor nam
pošlje din 10.— kateri znesek vrnemo pri naročilu	din
300.—. Za sam cenik št. 6 je treba poslati samo	dia
3.—v poštnih znamkah. Po povzetju kataloga ne	pošiljamo.
"i'
Mestni pogrebni zavoa Občina Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki mučni bolezni v 35. letu starosti, za vedno zapustil, previden s sv. zakramenti, naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
t
August $tran$ky
stavbni tehnik
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 5. septembra 1940 ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti.
Tržič, Mittenwald, dne 3. septembra 1940.
Pavla, mati; Berta, Martha. Rudolf, Otto, Edmund, Sigmund, Siegfried, Alfriede in ostali.
Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog,
oče, sin. brat in stric, gospod
Vrančlč Karol
poštni uradnik v pokoju
4.	t. m., previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 6. septembra t. 1., ob
5.	uri pop. z žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. septembra 1940.
Globoko žalujoči:
Roža, soproga; Drago, Lija, Martin, otroci; Frančiška, mati — in ostalo sorodstvo.
■■■^Mm
. ■ 's.- -t

Naš ljubljeni soprog, najboljši oče, brat, stric in tast, gosped
Jakob Vrečko
inšpektor poštne hranilnice v pokoju
nas je v torek popoldne, previden s tolažib sv. vere za vedno zapustil.
Pogreb bo v četrtek, dne 5. septembra, ob pol 5. uri popoldne z žal, kapelica sv. Marije, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja, cine 6. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Ljubljana, dne 5. septembra 1940.
žalujoča rodbina Vrečkova in ostalo sorodstvo.
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in taščia,
gospa
Levičnik Josipma
zasebnica
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne z Zal — kapela sv. Peter k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, Zagreb, dne 4. septembra 1940.
VABIL
na 52. REDNI OMCUl Z BOR
POSOJILNICE V RIBNICI r. z. z o. z.,
ki se vrši v uradnih prostorih dne 16. septembra 1940. ob 15. uri s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo in odobritev računa za leto 1940.
2.	sprememba pravil po določilih zakona o gosp. zadrugah.
3.	volitev načelstva in nadzorstva.
4.	slučajnosti.
Ako bi sklicani občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru, z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deiežev (§ 34. zadr. pravil).
NAČELSTVO

za strope
iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja
JOS« Ite ?3lft;Ljublia2ta
ZALOGA JUGOLIT PLOŠČ Gradaška ulica 22. Telefon 2513

A D I
Četrtek, 5. septembra.
Ljubljana: 7.: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12.: Zborovske pesmi (plošče).
—	12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.05: Veseli operetni zvoki. Ga. Dragica Sokova, g. A. Jarc in radijski orkester.
—	14.: Poročila. — 19.: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Operni spevi gdč. Car-men Antič, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
—	21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd; 20.: Njegošev »Gorski vije-nac« v predelavi za radio. — 21.: Narodne pesmi. — 22: Jugoslovenski skladatelji. — 22.50: Petje. — Zagreb: 17.15: Pesmi in plošče. — 20.: Bosanske sevda Tinke. 20.15: Pevski sekstet. — 21.: Lahka in plesna muzika. — Sofija; 20: Narodna glasba. — 21.: Bachove skladbe. — 22.: Pesmi. — 22.30: Lahka plesna muzika. praga: 20.10: Zvočna igra. — 21.: Beethovnova simfonična glasba. — 22.40: Lahka glasba s plošč, — Rim: 17.15: Vojaška godba. — 19.40: Mali orkester. — 20.30: Prenos Bellinijeve opere »Puritanci«. — 23.15: Ples. — Berlin: 19.15: Koncert orkestra in pevskega zbora. — 21.30: Lahka godba. — 23.10: Nočna oddaja.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani