I z tija j a :
10. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot.
Velja:
za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Vsakemu svoje!
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ y Celovcu.
Leto X.	V Celovcu 25. maja 1891.	Štev. 10.
Obèni zbor „KatoIiško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem44.
Dve važni zborovanji vršili sta se dné 13. t. m. v Celovci. — Od 2. do 3. ure zborovala je podružnica sv. Cirila in Metoda in od ure naprej do blizu 7. ure zvečer pa naše slovensko - politično društvo, ktero je imelo položiti račun svojega delovanja v preteklem društvenem letu.
Prvega zborovanja udeležilo se je blizu 20 udov in nekoliko zastopnikov drugih podružnic, ki so se potrudili v Celovec, da so prisotni pri glavnem zborovanji našega političnega društva.
Po pozdravu g. predsednika, župnika Wie s er j a, poročal je podružnični blagajnik g. Pr. Treiber v svojem in ob enem v imenu tajnikovem na kratko o dohodkih in stroških, potem pa o delovanji podružnice v preteklem letu. Izvolil se je z vsklikom zopet prejšnji odbor in zastopnik za glavno skupščino. Obširneje se je pa vršil razgovor o tem, kako je podružnici urediti svoje delovanje v prihodnje in kaj naj bi se storilo, da bi se posebno v Celovški okolici, v kteri se že dalje časa s kruto silo dela na to, da bi se zatrl slovenski živelj popolnoma in prej ko mogoče, priskočilo na pomoč tem ubogim trpinom. O tem poročati pri glavni skupščini Ciril-Metodove družbe ima nalog izvoljeni gospod zastopnik.
Med tem, ko se je vršilo to zborovanje, napolnila se je prostorna dvorana „Sandwirthove“ gostilne z udi političnega društva. Došlo jih je nad 150; in da bi bil čas bolj ugoden, prišlo bi jih bilo gotovo še več, posebno kmetov, ki so bili zadržani in imajo sedaj mnogo opravila na polji in svojem domu sploh.
Vladnega zastopnika smo tudi pri teh zborovanjih pogrešali, kar nam priča, da imajo gospodje v nas popolno zaupanje in da ni potrebe, da bi se naših zborovanj moral udeleževati kak komisar. Je-li to tudi resnica, dvomimo; najbrže so v zadregi, ker pri našem mestnem magistratu še do danes niso namestili nobenega uradnika, ki bi bil zmožen tudi slovenskega jezika. Kdo da jim prestavlja slovenske dopise, ktere sedaj vsprejemajo brez ugovora, nam ni znano.
Ko je v srčnih besedah pozdravil naš voditelj in predsednik društva g. Gregor Einspieler vse navzočne, poročal je blagajnik g. Fr. Treiber o denarnem stanji. Dohodkov z ustanovnimi darili vred je bilo 596 gld. 89 kr., stroškov pa 526 gld. 75 kr., torej je preostanka v blagajnici 70 gld.
14 kr., s kterim zneskom se imajo pokriti tiskovni stroški za knjižici „Zur Ortsnamenforschung in Karnten, ein Wort zur Richtigstellung und Ab-rvehr" in „Šole na Koroškem", ktere je izdalo in založilo naše politično društvo že po sklepu računov. Ako pomislimo, koliko stroškov da je pouzro-čilo gibanje za deželne in 'državnozborske volitve, potem v zalogi društva izišli ^Političen katekizem", ki se je večinoma brezplačno razdelil, ter še razne druge tiskovine in lanska sijajna Einspielerjeva slavnost v Celovci, moramo se čuditi toli povolj-nemu denarnemu uspehu. Seveda se ima društvo v prvi vrsti zahvaliti tudi še nekterim rodoljubom , ki so mu z večjimi darili v volitvene namene priskočili na pomoč. Slava jim!
Ko se je s primerno zahvalo dal zaslužnemu društvenemu blagajniku absolutorij, poročal je na kratko o društvenem delovanji tajnik g. urednik Fil. Hader 1 ap, omeftjaFTSimff slfóclóv (osem na številu), ktere je društvo priredilo v preteklem letu, izmej kterih se je v prvi vrsti odlikoval sedmi shod, ki je bil najobilnejše obiskan in na kterem je izvrstno predaval o živinoreji in živinskih boleznih tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske g. Gustav Pirc, katerega govor ostal nam je do danes še v živem spominu, in bi si nič bolj ne želeli, nego njega prav kmalu na kakem našem shodu zopet slišati. Tudi Einspielerjeva slavnost, ki se je temu shodu pridružila, bila je sijajna, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti gg. Ljubljanskim pevcem, ki so nam takrat prihiteli na pomoč. Dalje se je spomnil tudi pravde, ktero je imelo društvo zaradi slovenskih ulog z mestnim magistratom Celovškim in ktero je vodil spoštovani g. dr. Krašovec, odvetnik v Celji, prav uspešno, za kar se mu je izrekla občna zahvala.
Po vpisovanji novih udov, kterih je več pristopilo, volil se je nov odbor, ki se je koj po zborovanju naslednje ustanovil : Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom in deželni poslanec, predsednik; Vekoslav Legat, voditelj Mohorjeve tiskarne v Celovci, podpredsednik; France Treiber, mestni kaplan v Celovc’, blagajnik; Anton Žak, stolni kaplan in zakristan v Celovci, tajnik. Odborniki so: Janez Wieser, župnik v Celovci; Matija Prosekar, posestnik na Plešivci; Martin Štih, posestnik in župan v Št. Janži v Rožni dolini ; France Grafenauer, posestnik na Brdu pri Žili; Jožef Kraut, posestnik na Bistrici v Podjunski dolini. — Za namestnike so bili izvoljeni: Jurij Drobivnik, posestnik v Medgorjah; Jakob He-denik, posestnik na Žihpoljah in France Ko-b en tar, posestnik v Št. Jakobu v Rožni dolini.
Razim g. Ž&ka, ki je bil tudi jednoglasuo izvoljen v odbor potem, ko se je dosedanji marljivi tajnik g. Haderlap zaradi bolehnosti odločno zahvalil na zopetni izvolitvi ter izrazil, da mu vsaj za sedaj ni mogoče prevzeti tega častnega posla, so vsi ostali stari odborniki, ki so se vsak po svoji moči v preteklem letu pošteno trudili in delovali za prospeh društva.
Kot 6. točka na dnevnem redu je bil govor o gospodarstvu, ki pa je žalibog moral iz raznih neljubih uzrokov odpasti. V pojasnjenje tega navedemo sledeče:
V zadnjem času spoznal je slavni naš nemški deželni odbor vendar za potredno, da se nastavi v deželi več živinozdravnikov, ki bi bili poleg svojega zdravništva zmožni tudi za poučne govore na shodih in pri drugih prilikah. Ako se ne motimo, dobila sta tako službo na Koroškem tudi dva ži-vinozdravnika Slovenca s Štajerskega. To priliko porabil je odbor našega političnega društva ter se dné 19. aprila t. 1. obrnil do slavnega deželnega odbora z naslednjo ponižno prošnjo:
„Visoki deželni odbor!
Udano podpisano društvo bode imelo dné 13. maja 1.1. ob 3. uri popoludne v gostilni hotela pri »Sandwirthu« v Celovci svoj letni občni zbor. Ker so člani društva večidel kmetovalci in se je nadjati, da jih mnogo pride k občnemu zboru, in ker ima društvo že po svojih pravilih tudi namen, pospeševati kmetijstvo, zato je naravno in splošna želja, naj bi kdo pri tem shodu govoril tudi o kmetijstvu, o živinoreji ali o boleznih domače živine. Seveda bi se moralo to zgoditi v slovenskem jeziku, ker je mnogo udov, ki so le tega jezika popolnoma zmožni. Zato prosi udano podpisano društvo, naj bi slavni odbor dovolil in omogočil, da bi eden teh gospodov prišel na določeni dan predavat, ter naj bi se društvu naznanili pogoji, pod kterimi bi se zamoglo njegovi prošnji ustreči.
Slednjič uljudno prosimo hitrega odgovora, da moremo, ako bi se nam prošnja odbila, še pravočasno poiskati druzega govornika o tem predmetu.“	(Sledijo podpisi treh odbornikov.)
Ta prošnja odposlala se je po pošti reko-mandirano dné 20. aprila. Čakalo se je na odgovor do zadnjega časa — z a m a n ; zvedeli pa smo, da se je to pismo v seji dné 25. aprila t. 1. deželnim odbornikom predložilo in ker je bilo pisano v slovenskem jeziku, brez razgovora zavrglo, „weil niemand dieser Sprache machtig ist“ (ker ni nikdo tega jezika zmožen). Lepa je ta, smo si mislili, ko smo to čuli. V deželi koroški, kjer biva dobra tretjina Slovencev, more se kaj takega zgoditi! Ali mar ni slovenski jezik na Koroškem ravnopraven? So li Slovenci na Koroškem samo zavoljo tega še tu, da morajo obilne davke deželi odrajtovati, pravic pa bi tu nikakih ne smeli imeti? — Najboljše pri celi stvari je pa to, da se je v istej seji predložil našim deželnim odbornikom nek drug dopis, ki je bil pisan v ma-djarskem jeziku, pa se je lepo izročil deželni vladi v prestavo, da ga more potem deželni odbor rešiti. Ali ni to vnebovpijoča krivica, ki se godi nam Slovencem tu na rodnej našej zemlji ? Tuj, v deželi nenavaden jezik, ima pri naših nemških go-
spodih, ki sedijo v deželnem odboru in živijo tudi ob naših žuljih, prednost pred našim domačim jezikom. Sedaj pač ne vemo, smemo li še upati, da se nam bodo kedaj ali nikoli priznale na tej, za Slovence nesrečuej zemlji, naše pravice, ki nam po postavi gredó. Vender, dovolj o tem! Častiti čitatelji že samo iz tega lahko razsodijo, kako se godi nam ubogim slovenskim param tu v koroškej zemlji.
Prosili smo v zadnjem trenutku tudi v Ljubljani , da bi se nam preskrbel kak veščak, ki bi bil mogel prevzeti poučni govor, a ni se nam posrečilo dobiti ga in tako smo bili radi ali neradi prisiljeni, to važno točko čisto preskočiti.
Razgovor o šolstvu, ktera točka je bila za nas izmej vseh najbolj važna, pouzročil je dolgotrajno in burno debato, ki je trajala nad poldrugo uro. Udeleževali so se je kot glavui govorniki g. župnik Gregor Einspieler, potem Vekoslav Legat, Štefan Bayer, kmet Simon Skubelj, župan Martin Štih, župniki Janez Šuster, Jožef Peterman, Matej Šervicelj in drugi. Vsi govorniki bili so jedne misli v tem, da je treba vzajemno postopati v tem vprašanju ter vse sile napeti v to, da se doseže taka uravnava šol za slovensko Koroško, ki nam po postavi in zdravem razumu pristoja. Knjižica „Šole na Koroškem", ki se je pri tej priliki razdelila mej navzoče družbenike, bila je živahno pozdravljena in izrekla se je iskrena zahvala vrlemu gospodu pisatelju, ki je iz svojega lastnega nagiba in iz ljubezni do svojega ubozega nàroda, pričel na tern polji orati ledino. Bog daj, da bi ta trud ne bil zastonj in da bi se dosegel pravi namen. — Omeniti moram tudi še to, da se je volilo šest mož, izmej kterih se ima izbrati deputacija, ki se bode v kratkem podala na Dunaj, da izrazi tam na najvišjem mestu opravičene naše želje gledé šol po slovenskem Koroškem in pojasni še druge krivice, ki se nam godè kakorkoli.
Ker je čas le prehitro potekel in se jel približevati večer, nekteri pa so se že pripravljali na kolodvor, da se z večernimi vlaki povrnejo na svoja domovja, moralo se je z ostalimi točkami hiteti.
Razgovor o prihodnjih shodih je čisto odpadel, ter se je odboru dal nalog, da napravi po svoji vesti shode v Podjunski dolini pri Prevaljah, v okolici Celovški, v Beljaški okolici in v Rožni dolini. Odbor je to nalogo prevzel z radostnim srcem in jo bode skušal tudi častno izvršiti.
O dvojezičnih pečatih in napisih pri c. kr. uradih poročal je g. Y. Legat, pripominjajoč, kako važno da je, da se tudi v tej zadevi lotimo dela, in storimo svojo dolžnost. Da to ni brez pomena, poučil nas je še le pred kratkim časom g. A. pl. J a k s c h, arhivar zgodovinskega društva v Celovcu, s svojim modrovanjem gledé naših slovenskih zgodovinskih imen po Koroškem, kteri nam oholo in naravnost predbaeiva, da smo mi Slovenci pokradli njihova krajevna imena, jih prestavili v slovenski jezik, ter jih rabimo sedaj kot svoja. Dokazano pa je, da je ravno nasprotno resnica, da so Nemci tisti poštenjaki, ki se hočejo okoriščevati z našimi starinami in zgodovinskimi imeni zgolj z namenom, da bi odpravili iz dežele tudi najmanjši sled, ki bi kedaj utegnil pričati, da so nekdaj bivali v Koroškej samo Slovenci. Da se nam to ne pripeti, treba je delati vzajemno in vsestransko v
to, in tukaj imamo za to delo hvaležno polje. Povsod, kjer bivajo Slovenci v večini, zahteva naj se, da se napravijo poštni pečati tudi s slovenskim krajevnim imenom poleg nemškega, ako že ni drugače mogoče. Isto tako treba tudi zahtevati, da se napravijo dvojezični napisi pri c. kr. uradih. To se nam nikakor ne more zabraniti. Kmet, ki pride v mesto, naj po napisih v svojem jeziku poizve, kje mu je odrajtovati davek, kam naj se obrne s kako tožbo, ali kje naj potrka, ako je pozvan k sodišču. Ni potreba, da bi bil primoran še tu plačevati tolmača, dovolj je, ako ima z istim po nepotrebnem opraviti pri drugih prilikah, ker se mu drugače ni mogoče izpovedati.
Z vidnim veseljem udeležencev bil je pozdravljen in sprejet ta ukrep, na kar so se razdelili primerni, že natisnjeni obrazci, oziroma prošnje za razne kraje, ki se imajo s podpisi vred odposlati visokemu c. kr. trgovinskemu miuisterstvu na Du-naji v rešitev.
K zadnji točki „Kazni nasveti" oglasi se čast. g. kaplan Štefan Bayer, ter v navdušenih besedah priporoča navzočnim, naj delajo, kolikor jim je mogoče in z zjedinjenimi močmi v to, da si pri bodočih volitvah v občinske zastope pridobimo prav veliko teh, za vse naše daljno razvijanje prepotrebnih in za naše bodoče delovanje prevažnih postojank. Ako postopamo eden z drugim in delamo v to svrho z združenimi močmi, moramo doseči, kar želimo. Naša pravična stvar bode prej ali slej prišla do zmage! Kitajski zid, s kterim so nas naši nasprotniki obkolili, bodemo prodrli, ako smo složni v delovanju za blagor nàroda našega. Bog nam daj boljšo bodočnost! Živela vzajemnost!
Burni živio-klici so sledili tem navdušenim, iz srca govorjenim besedam, ki so se ponavljali tudi potem, ko se je izrekla po prostem kmečkem možu zahvala in popolno zaupanje vseh udeležencev in posebej še volilcev g. župniku Greg. Einspielerju. „Mnogo ste trpeli v preteklem in tekočem letu, silo veliko noči ste prebdeli v tugah in skrbeh, vendar imejte to zagotovilo, da ste trpeli po nedolžnem in za dobro stvar, za ubogi naš preganjani slovenski nàrod. Vi ste in morate ostati še nadalje naš voditelj; mi Vas ljubimo, mi Vas spoštujemo ! Živio naš voditelj in poslanec Gregor Einspieler." Tako je govoril preprost mož, ki ima dušo in srce na pravem mestu. Slava tudi temu poštenemu možu!
Približevala se je že 7. ura, ko smo dospeli do konca. Gosp. župnik Gregor Einspieler, zahvaljujoč se za priznanje in naklonjenost, se v iskrenih besedah spominja Nj. Veličastva našega pre-svitlega cesarja, in mu zakliče trikratno slavo in živio, ktero so navdušeno za njim ponavljali vsi navzočni; zahvaljuje se še enkrat vsem in posebno onim, ki so se od oddaljenih krajev potrudili k zboru v Celovec ter zatvori potem popolnoma zadovoljen na lepi izvršitvi to važno zborovanje.
Po zborovanju napotili so se nekteri proti domu, drugi pa so ostali še dalje časa v prijazni zabavi in veseli družbi v gostoljubni gostilni „Sand-wirthovega“ hotela.
Bog daj, da bi tudi ta shod obrodil obilo dobrega sadil !
Prememba volilnega reda.
Da naš državni zbor ni tak, kakoršnega bi si želeli, in da nam tudi postav ne daje po naših željah, to pride največ od tod, ker je naš volilni red tako enostransko sestavljen. Ko je minister Schmerling ta volilni red delal in volilne okraje urejal, ni imel za merilo volilne pravice ne števila duš, ne velikosti plačanih davkov, ampak gledal je samo na to, da bi bilo voljenih več nemških liberalcev. Zato je nemške dežele bolj bogato obdaril z volilnimi okraji, kakor slovanske. Pa tudi med stanovi je naredil velik razloček. Mestjanom je dal več poslancev, ko kmetom, ker so mestjani bolj liberalni. Tako volijo na Koroškem kmeti 4 državne poslance, mestjani pa tudi 4. Zdaj je pa treba vedeti, da je mestjanov le 50.000, kmetov pa 300.000, tedaj je kmetov šestkrat več, in če bi šlo po številu, potem bi morali koroški kmeti 24 državnih poslancev imeti, ako bi jih mestjani 4 imeli. Ako vzamemo pa davke za merilo, potem vidimo, da plačajo mestjani okoli 200.000, kmeti pa okoli 800.000 direktnih davkov, tedaj 4 krat toliko. Zraven 4 mestnih poslancev bi jih tedaj prišlo 16 kmetskih. Enako so se kmeti prikrajšali tudi po drugih deželah.
Enaka, ali še veča predpravica se je dala graščakom, o kterih je Schmerling sodil, da bodo razun Poljakov vsi liberalno volili. Tako se je tudi spolnilo ; po vseh deželah razun Gornje Avstrije in Bukovine volijo graščaki liberalno, in tako je bilo tudi na Češkem, dokler se ni predelal volilni red. Koroški graščaki plačajo kakih 80.000 gld. direktnega davka in volijo svojega posebnega poslanca za državni zbor, tedaj bi morali koroški kmeti 10 poslancev imeti, ker plačajo 10krat toliko davka. Kranjski graščaki pa volijo celò 2 poslanca v državni zbor, čeravno jih ni več, kakor koroških in morda še toliko davka ne plačajo. V primeri z graščaki bi morali kranjski kmeti 20 državnih poslancev imeti! Ni ga pametnega razloga, zakaj bi morali graščaki svoje posebne poslance imeti; saj imajo s kmeti ravno iste koristi: kar graščaku koristi, koristi tudi kmetu, kar kmetu škoduje, to škoduje tudi graščaku ; trtna uš ne dela razločka med kmetovim in grajščinskim vinogradom, Drava pa tudi ne dela razločka med grajščinskim ali kmetskim travnikom. Toraj naj bi graščaki s kmeti volili, in kar so imeli do zdaj graščaki poslancev, tiste naj kmetom prepustijo, tako da se bodo kmetski volilni okraji pomnožili in zmanjšali.
Pa tudi velika razlika med mestom in deželo se mora nekoliko poravnati. V ta namen mi predlagamo , naj se v mestne skupine sprejmejo vsi trgi. Do zdaj je namreč mnogo trgov, ki ne volijo z mesti, ampak s kmeti, na Koroškem na pr. Grebén in Guštanj. Na Koroškem bi se kmeti takih liberalnih trgov radi znebili, da bi jim ne kazili volitev, tržani sami pa bi tudi rajši z mestjani volili. Po drugih deželah pa, kjer je še vera bolj živa, in postavljajo pri volitvah tudi v mestih konservativne kandidate, jim bodo ti novi trgi morda dobro došla pomoč.
Nadalje pa je potrebno, da se volilni okraji bolj pravično umerijo, da ne bo tako velikega razločka gledé davkov in števila duš. So volilni okraji po 200.000 in še več duš, pa spet drugi le po
50.000 duš na kmetih, ali morda komaj 10.000 duš v mestih. To ni pravično ; kjer je toliko več ljudij, tam tudi več davka plačajo, več vojakov dajejo, toraj se spodobi, da imajo tudi več poslancev. Ko bi se volilni red v tem duhu pravično naredil, potem bi še le dobili prave poslance ; tisti poslanci, ki so res od ljudstva voljeni in imajo srce zanj, bi imeli veliko večino, delale bi se dobre postave.
Nekteri, posebno delavci po mestih se tudi za to poganjajo, naj bi smel vsak voliti, ki je 24 let star, naj že plača kaj davka ali nič. Za to misel se pa mi Slovenci ne smemo ogrevati. Pri nas imajo skoraj vse veče reči, kakor tovarne, fužine, rudnike itd. tuji ljudje, večjidel liberalni Nemci v rokah; ti bodo prisilili vse svoje delavce, da bodo morali liberalno voliti. Pošteni delavci toraj te volilne pravice gotovo ne bodo veseli, ampak žalostni : ako volijo po svoji vesti, znajo priti ob kruh, ako pa gospodarja ubogajo, jim vest očita! Ne silite toraj takim odvisnim revežem volilne pravice, ki jim bo le v največo nadlogo! Socijalni demokrati, ki se za to volilno pravico toliko ženejo, motijo se močno, ako mislijo, da je na deželi ravno tako, kakor v mestih, in da bodo vsi fužinski delavci socijaldemokratično volili. Pa na kmetih so fužinski delavci in rudarji večjidel oženjeni, morajo za otroke skrbeti in se ne bodo z lepa v nevarnost podali, da bi zavolj volitve zaslužek zgubili.
Vse stranke v Avstriji so v tem edine, da se mora naš volilni red predelati! toraj je vendar upanje, da se bo nekaj storilo. Najbolje bi bilo, ko bi se vlada sama lotila tega dela!
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
iz Celovca. („Šole na Koroškem.^) Pod tem napisom je izdalo „katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" knjižico, ktera prav lahko umljivo, jasno in temeljito a) dokazuje potrebo pouka na podlagi materne besede; b) razloži, kako slabo nam je ustreženo s tistimi tremi slovenskimi urami, ki so se deloma v nekterih šolah upeljale; c) našteva, kako malo imamo na Koroškem učiteljev, da bi znali dobro slovenski; d) pové, kako bi morale biti uravnane naše ljudske šole in učiteljska pripravnica, in kdo naj bi za take šole prosil; e) uči, kako se morajo take prošnje spisati. Vrli pisatelj knjižice in tudi politično naše društvo želita, naj bi koroški rodoljubi vnovič začeli nabirati prošnje za slovensko šolo, in sicer zdaj naravnost na učno ministerstvo. Ker se v knjižici vse nahaja, kar je v ta namen vedeti treba, zato naj si vsi rodoljubi oskrbijo to prevažno knjižico, ki jo zastonj dobijo pri g. podpredsedniku V. Legatu v Mohorjevi tiskarni, potem pa naj se nemudoma spravijo na prošnjo, ki se izgotovljena in s potrebnimi podpisi oskrbljena pošlje slovenskemu katol.-politič-nemu društvu v Celovec. Pričakujemo obilo prošenj in upamo, da se bodo rodoljubi takoj podali na delo. Večjih bo, bolj se bo nanje oziralo!
Iz Celovca. (Zaupni možje katoliško-političnega društva.) Pri občnem zboru političnega društva slovenskega se je izrekla želja, naj bi se zaupni možje tega društva v „Miru“ raz-
glasili, da bi ljudje vedeli, komu plačati letne doneske. Tej želji s tem ustrežemo : ObčinaDravo-grad: Anton Vakonik, prošt. Tolsti Vrh: Jožef Pogačnik, župnik v Kotljah ; Dominik Kotnik, župan v Tolstem Vrhu. Prevalje: Fr. Lečnik (Lobas) v Podkraju; Šiman Skubl in Jožef Kolenc v Prevaljah. Črna: Fr. Centrih, župnik; Primož Walter v Javorji. Libeliče: Viktor Pucher, župnik v Libeličah; Matija Randl, župnik v Švabeci; Jožef Zechner v Černečah; Lovro Pungartnik v Ilniku. Blato: Jožef Škerbinc, župnik v Vogerčah; Jur Reš (Brenner) na Blatu. Libuče: Jakob Kralj (Hrast), Anton Močilnik, Ant. Starej. Bistrica-Šmihel: Jože Kraut (odbornik) ; Balant Šumah, župnik; Franc Rožman (Pongrac) v Dolinčicah. Globasnica: Anton Gabron, provizor v Štebnu. Dobe ria ves: Štef. Bayer, kaplan v Doberli vesi ; Anton Gabron, provizor v Štebnu; Jože Lipuš (Pi-žovnik) v Pribli vesi, Urh Markič v Belovčah. Žitara ves: Jur Rutar (Habnar) v Malih Capah. Št. Vid-Rikarja ves-Kamen: J. Boštjančič, župnik v Kamnu. Škocjan: Alojzij Ledvinko, župnik. Galicija: Anton Božič, gestir v Apačah ; Jožef Stečnik, trgovec v Apačah; Andrej Butij v Apačah. Bela: Matej Šervicelj, komendator na Reberci; Šiman Muden, župnik v Kapli. Železna Kaplja: Šim. Muden, župnik. Jezersko: Franc Muri (poslanec, častni član). Ruda: France Reš, trgovec v Gorenčah; Janez Volavčnik, župnik na Rudi. Vovbre: Velišič, župnik. Grebén: Franc Petek, župnik v Grebenu; Peter Bizjak, župnik v Krčanjah. Velikovec z okolico: Ant. Keznar, župnik v Št. Rupertu; dr. Josip Messner, odvetnik v Velikovcu. Šm ar j et a-Važ e n b e rk :	Štefan
Sakelšek, provizor ; Jakob Kriegl (Hinko) na Gori. Tinje: Lovro Serajnik, prošt. Šlo v. Šmihel: Voltej Trabe (Mahej) na Lečji gori; Janez Gross (Mlinar) v Šmihelu. Grabštanj: Andr. Wieser, dekan. Medgorje: Jurij Drobivnik (Martinc, odbornik); Matija Drobivnik. Radiše: Janez Vidovič, župnik. Št. Tomaž-Timenica: Janez Ogriz, župnik v Timenici. Vetrinje; Ignacij Bric (Podstražišnik). Žihpolje: Šiman Čemer, župnik; Jakob Hedenik (Dravec). K Otmar a ves: Matija Prosekar (Razaj na Plešivcu, odbornik); Tomaž Koban v Št. Kandolfu. Hodiše: Josip Tavšič, župnik v Hodišah; Josip Pe-terman, župnik na Otoku; Tom. Robas. Bilčo-ves: Boštjan Gradičnik, župnik; Dioniz Gasser. Šmarjeta Rožna: Anton Šercer, župnik. Sele: Janez Lubej, župnik. G linj e-Me db o ro vni c a : Miha Zablačan v Glinjah. Borovlje: Anton Klemenčič, župnik; Franc Colarič, orglarski stavbar. Podljubel: Matija Ambrož, dekan v Kaplji. Svetna ves: Martin Štih, župan v Št. Janžu (odbornik); Jan. Simonič, župnik. Bistrica-Sveče: Janez Šuster, župnik v Švečah; Franc Einspieler (Krivec) na Bistrici; Janez Kuraš na Bistrici. Št. Jakob: Franc Kobentar Vidman (odbornik) ; And. Aplen, župnik v Št. Jakobu; Janez Pečnik v Št. Jakobu; Janez Pečnik, župnik v Podgorjah; Jože Janežič v Lešah. Rožak: Janez Hafner (Ciper) na Bregu; Peter Markovič, slikar. Vrba: Ivan Sirnik, župnik v Dvoru; Peter Weiss (Riepič) v Dvoru. Loga ves: J. Marinič, dekan v Lipi. Bekštanje-Loče-Brnca: Zdravko Kraut, župnik na Bruci; Jak. Knaflič, župnik v Ločah; Jur
Jerman, župnik vŠtebnu; Janez Bielič (Blatnik) v spod. Dobju. Žila: Ivan Vilgnik na Žili; Tomaž Aichholzer (Hojs) na Brdu. Podklošter: Greg. Einspieler, župnik (predsednik); Matija Pajovec (Butij) na Ločilu; Janez Wucherer (Oraž) Pod-turjem. Strajaves: Luka Vavtižar, župnik na Bistrici. S m er č e-Č aj n a: Fr. Bergman, župnik v Št. Jurju; Dav. Štembov, župnik v Čačah. Žab-niče: Šim. Incko, dekan ; Luka Fruhstuck, župan. Brdo: Fr. Grafenauer (odbornik). Šteben: Fr. Katnik, župnik.
Dostavimo še, da je več občin, kjer se ni oglasil še noben ud, in mnogo takih, kjer je število udov zelo, zelo pičlo. Toraj na delo! Več, ko si bode naše društvo pridobilo udov, ložeje in vspeš-neje bode delovalo v korist napredka Slovencev in kmetskega stami sploh.
Iz Celovca. (Dokončujte kebre!) Letos je spet kebrovo ali hroščevo leto. Vse mrgoli te škodljive živali, ki objeda vse listje na drevju. Pa to še ni nič proti škodi, ki jo naredi podjed pod zemljo, ki spodjeda žitu koreninice, da usahne in pogine. Ta črv, podjed (Engerling) imenovan, pokonča dostikrat pridelke celih dolin ; in kdo zleže tega podjeda? Nihče drugi ko kebrovka ali hro-ščevka! Iz njenih jajc, ki jih zleže, se naredijo podjedi, ki se v tretjem letu zavijejo, v četrtem letu spet kakor kebri in hrošči na dan prilezejo. Zato je vsako četrto leto kebrovo leto. V tem letu naj skrbijo gospodarji, da se ti kebri pokončajo. Najbolj pripravni so za to otroci, kajti odraščeni imajo druzega dela dovolj. Kedar je bolj oblačno, visijo kebri leno in zaspano na vejah. Če gre en deček na drevo in ga stresa, popadajo vsi na tla, drugi otroci pa naj jih hitro bašejo v vreče. Naredi se jama, kamor se nasipajo in potem s prstjo zagrnejo, da se zadušijo. To daje z apnom dober gnoj. Nektere občine otrokom plačajo nabiranje kebrov, da imajo več veselja; Krška občina plača letos 30 kr. za stari mernik kebrov. To je posnemanja vredno! Posebej pa še opozo-rujemo naše častite bralce na spis pod naslovom „Gospodarske stvari“, kterega smo posneli po vrlem „Kmetovalcu“ in ga živo priporočamo v dobrohotno ravnilo vsem našim rojakom.
Iz Celovške okolice. (Zdramite se, Slovenci!) Pri letnem zboru Celovške podružnice sv. Cirila in Metoda je rekel g. Treiber, da ima podružnica precej slovenskih knjig na razpolaganje ; naj bi se toraj rodoljubi iz okolice bolj pogosto zapisali v Celovško podružnico in jo prosili za razne bukve, ktere bi potem delili med mladino, ki bi s tem zadobila ljubezen do slovenskega berila in se ohranila veri in nàrodu. Ker imajo v Kotmari vesi in Medgorjah svoje lastne podružnice za južni del Celovške okolice, velja ta opomin posebno za sledeče fare : Št. Jur, Gospa Sveta, Karuski grad, Breza, Blatograd, Porače, Dholica, Timenica, Št. Tomaž, Št. Jakob in Žrelec. — Za Pokrče,^ Grab-štanj, Št. Peter, Šmihel, Tinje, Šmarjeto in Št. Lipš bo treba prej ko mogoče posebno podružnico ustanoviti, ker tem krajem je tako Medgorska, kakor Celovška že precej od rók.
Iz Šmihela pri Pliberku. (Sijajno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda.) Z veselim srcem smemo poročati o sijajnem shodu naše podružnice na binkoštni pondeljek. Ob 3. uri
popoldne zbralo se je več nego 200 vrlih Slovencev in Slovenk iz Podjunske doline v lepo okrašenih prostorih g. Šercarja, da bi se vdeležili že željno pričakovanega letošnjega občnega shoda naše podružnice. G. predsednik Jožef Kraut pozdravi v lepih besedah vse navzoče in posebno g. Dragotina Hribarja, lastnika tiskarne iz Celja, in ob enem zastopnika glavne družbe, predstavi g. komisarja iz Velikovca in otvori zborovanje. Ko so domači pevci in pevke zapeli krasni „Opomin k petju", nastopil je župnik č. g. Jože Škrbine, razložil v daljšem jedrnatem, ginljivem svojem govoru pomen družbe ter govoril milo o treh duhovnih cvetlicah — o ljubezni do naše sv. vere, ljubezni do domovine in o slogi, ktere krasne cvetlice naj bi posebno koroški Slovenci globoko v svojem srcu hranili. — Poučnega govora o živinoreji in poljedeljstvu ni bilo, ker naprošeni g. govornik ni nikakor vteguil priti, zato pa je g. Drag. Hribar govoril v lepi, milo-doneči slovenščini izvrstno o prvih oznanjevalcih sv. vere med Slovenci — o sv. Cirilu in Metodu —, o šolstvu, o uàrodni šoli, kteri mora biti vera podlaga. Povdarjati moramo tu, da je g. Hribar trikrat govoril, pa čisto v katoliškem duhu, in ljudstvo se ni ganilo iz mesta, temveč zamaknjeno poslušalo mladega gospoda ter bilo do solz ganjeno. — V odbor so bili izvoljeni gg. Jurij Keš, predsednik in Balant Šumah, podpredsednik; Andrej Kuhar, blagajnik in France Pongračič, njegov namestnik. Za zastopnika za glavno skupščino bila sta soglasno izvoljena gospoda: Jože Škrbine in Jože Kraut. — Med raznimi točkami razveseljevali so nas vrli domači pevci in pevke. Ta lepa veselica ostala nam bo vsem v blagem spominu. Naj h koncu omenjamo še brzojavne čestitke gosp. dr. J. Vošnjaka iz Ljubljane, ki se glasi: „Pri shodu zbranim koroškim Slovencem slava in živio. Ker zahtevamo le pravico, bode Bog z nami in zmaga bode naša".
Od sv. Visarij. (Romanje.) Kakor navadno se je začelo romanje na sv. Višarje na Vnebohod Kristusov. Akoravno je ta dan in dan pred tem veliko deževalo, prišlo je čez 100 romarjev pozdravit Devico Marijo. Vreme je bilo kaj neugodno, snega leži na cerkvenih stopnicah na tri metre, pa ta hitro kopni, tako da v kratkem obleče Vi-šarska gora tudi vigredno obleko. Dolenještajerske procesije so bile letos manjše, ker so se mnogi peljali na Trsat pri Reki, kjer se obhaja GOOletnica. Najhujšo uro smo imeli pred binkoštmi. Najprej je dež prišel, potem dvakrat toča in strahovita nevihta. Blisk in grom sta stresala goro kakor po letu. Vendar pa je pristopilo teh 10 dni na 1500 romarjev k sv. obhajilu. Sedaj pa se je vreme zjasnilo in romarji morejo lahko po izgazenem potu od Žabnice za 2'/2 ure sem priti.
Iz Rima. (Sveto mesto v nevarnosti.) Škoda, ki jo je naredil smodnikov mlin, ki se je vnel in razletel s strašnim pokom, je veča, kakor se je iz začetka mislilo. Mesto (magistrat) potrebuje 460.000 frankov, če hoče popraviti škodo, narejeno na mestnih poslopjih. Škoda v Vatikanu se ceni na 400.000, v cerkvi sv. Petra na 200.000, v cerkvi sv. Pavla, ki je največ trpela, pa na 500.000 frankov. Razstreljeni smodniški mlin je bil tudi 800.000 frankov vreden. Razun tega je na tisoče in tisoče škode po privatnih hišah, kajti
kjer zid ni razpokan, so pa vsaj šipe v oknih pobite. Tedaj znaša škoda več milijonov, kar je tem bolj občutljivo, ker je Eim v zelò slabih denarnih razmerah. Kdo je nesreče kriv, se še ni dognalo in se tudi ne bo, ker ima vlada uzroka dovolj, da svojo odgovornost, kar le mogoče, zmanjša. Pa naj se umiva, kolikor hoče, tega vendar ne more utajiti, da je bila velika bedarija in nespamet, smodniške tovarne napraviti tako blizo Kima, kjer je toliko zakladov umetnosti, ki se niti z denarjem ne dajo preplačati, ne nadomestiti z novimi. Omeniti pa je treba, da so razun te razstreljene še tri druge tovarne za smodnik blizo Rima. Zdaj je prebivalstvo v vednem strahu, da se bo še teh ktera razletela, posebno še, ker mnogi mislijo, da so smodnik zažgali anarhisti. Naj pa že bo, kakor hoče, toliko je gotovo, da Rimljani ne bodo mogli mirno spati, dokler se te tovarne ne preložijo iz mestne bližine. Ko bi se našel hudobnež, da bi vse tri smodniške mline na enkrat podkuril, spremenil bi večno mesto v kup razvalin, pod kterimi bi bili pokopani neprecenljivi zakladi umetnosti iz vseh časov, na ktere je ponosen ves omikani svet.
Kaj dela politika.
V državnem zboru se poslanci niso mogli zediniti, kako bi cesarju odgovorili na prestolni govor. Poljak Bilinski je spisal ta odgovor ali adreso v prav mirnih in krotkih besedah Iz začetka se je zdelo, da bo ta adresa sprejeta ; pa levičarji so se kar na krat po robu postavili in tir-jali, naj se v adreso tudi to sprejme, da mora šola vedno v liberalnih rokah ostati. Temu so se protivili Poljaki in konservativci. Zato so liberalci sklenili, da hočejo predložiti svojo posebno adreso. Ravno isto so storili Mladočehi. Tirolec Dipauli je tirjal, naj se bolj poudarja verska izreja in katoliška šola. Slovenec Šuklje je tirjal, naj se v odgovoru pove, da je pred vsem treba izpeljati ravnopravnost vseh narodov. Pa liberalci in Poljaki niso pritrdili ne Šukljeju, ne Dipauliju. Pri Mlado-čehih vlada ni pomoči iskala ; brez njih pa je bilo dvomljivo, ali se bo dobila večina za adreso Bilin-skega ali ne; zato je vlada naprosila predsednika Smolko, da je stavil predlog, naj se adresa čisto opusti in naj gre predsedništvo k cesarju in ga zahvali v imenu zbornice za blage besede in želje v prestolnem govoru. Predlog je bil soglasno sprejet in se je tudi izvršil. -— Sicer je prišlo že več različnih predlogov na vrsto, pa le v prvem branju. To „prvo branje“ je tako razumeti: če kteri poslanec stavi kak predlog, ga najprej prebere, potem pristavi nekaj besed, da dokaže, kako je predlog potreben ; potem govorijo še drugi poslanci za ali zoper, in nazadnje se sklene, da se ta predlog ali precej zavrže, ali pa da se izroči kakemu odseku. To zadnje je bolj navadno; odsek potem celo stvar še na drobno pretresuje in morda v dveh, treh letih pride predlog še le vnovič pred zbornico, da se o njem za resnico sklepa, ali ima obveljati ali ne. — Tak predlog je stavil in dobro zagovarjal štajerski poslanec Morre. On hoče, da bi se postava o pristojbinah in štempeljnih čisto prenaredila, ker sedanja postava je krivična in tako zmedena, da še doktorji in davkarji včasih
ne vejo, kako velik mora biti štempelj za to ali drugo pismo. — Tirolski poslanec Dipauli pa je nasvetoval, naj se naredijo posebne obrtne zbornice. Pri tej priložnosti sta prav dobro govorila tudi dr. Lueger in dr. Steinwender. — Slovenski poslanec Šuklje se je pritožil, da je sol predraga; posebno živinske soli si kmetje po ceni želijo. — V odseku za vinograde so štirje Slovenci; gotovo bodo vse storili, da se vinogradnikom pomaga, ki jih je uničila trtna uš. Pa ne smejo pozabiti, da imajo tudi zdravi vinogradi svojo trtno uš, to so — ogerski Judi, ki delajo iz vsakovrstnih gnjilih in slabih tvarin umetno vino in ga zavoljo nizke cene in nepoštenosti krčmarjev dosti spečajo na škodo pravemu, dobremu vinu, ki mora v hramu na kupca čakati, čeravno bi gospodar krvavo denarja potreboval. — Tržaški poslanec Luzzatto je predlagal, naj se v Trstu napravijo laške visoke šole. Za pol milijona avstrijskih Lahov in lahonov se pač ne splača vseučilišče. Za Lahe v kraljestvu pa Avstrija menda ne bo uzdrževala visokih šol? — Med Nemci na Moravskem začela se je gibati katoliška stranka. Ustanovili so katoliško-politično društvo za Moravske Nemce. Bog daj srečo! — V Pragi je deželno razstavo slovesno odprl nadvojvoda Karol Ludvik, brat svit-lega cesarja. Tudi več ministrov je bilo zraven. Nadvojvoda je razstavo pohvalil, ker je zelo lepa, čeravno so jo priredili skoro le sami Čehi ; Nemci se nalašč niso hoteli udeležiti, misleči, da Čehi brez njih nič ne opravijo. Iz vseh stranij prihajajo tujci razstavo gledat; iz Dunaja je prišlo 300 slovanskih dijakov. —- Tudi češka akademija znanosti in umetnosti se je slovesno odprla.
N e m š k i cesar Viljem ima svoje križe s starim Bizmarkom. Ta ima svoje liste, ki cesarsko vlado in vso notranjo in zunanjo politiko, odkar je Bizmark odstopil, kot jako slabo in nesrečno slikajo. Zdaj je Bizmark še za poslanca voljen in bo še v. zbornici zoper cesarja rovai. Mnogo je Nemcev, ki Bizmarka častijo in njegov odstop obžalujejo. Zato je verjeti, da je ta zadeva cesarju zelo sitna. Nedavno je v Dusseldorfu rekel, da dveh gospodov ne bo trpel v deželi; tedaj ni misliti, da bi Bizmarka nazaj v službo sprejel. — Nedavno se je v Severinu zbralo več srbskih in rumu liski h študentov in drugih omikancev in so se hudovali nad zatiranjem narodov na Ogerskem.— Na Francoskem in v Belgiji so bili dné 1. maja hudi delavski nemiri. Na mnogih krajih je kri tekla in so puške pokale. — Na jonskih otokih so nastali nemiri zoper Jude; grško ljudstvo jih hoče vse pobiti. — Ko je srbska vlada iztirala kraljico Natalijo, jo je ljudstvo branilo proti vojakom, in bilo je več ubitih in ranjenih. Iz Srbije se kaj prida ne sliši!
Gospodarske stvari.
Na hrošče!
Kdo ne pomni škode, ktero so naredili zadnja tri leta črvi, ogerci ali podjedi po našem polji in po naših vrtih ? Letos je hroščevo ali kebrovo leto ; vsa ta zalega v zemlji se je prelevila v hrošče, in prvi pomladanski topli dnevi jih bodo privabili na
površje, koder bodo škodo delali, jajca zalegali in tako pretečo nevarnost podvojili, ako ne bodemo letos z vsemi silami šli na boj proti tem pomladnim hroščem. Združimo se torej proti temu škodljivcu, kajti boj pojedinega človeka je brezuspešen ; le tedaj je mogoče kaj doseči, ako se v ta namen združijo po cele občine. Deželni odbor naj na pr. skrbi, da pobiralci hroščev dobe vsaj pol krajcarja za liter nabranih hroščev, in dosegel se bode velikanski uspeh. Denar v ta namen ima deželni odbor na razpolago, in ta način uporabe bi bil naj bolj uspešen.
Pomladi se muože z vsakim dnevom temni roji, ki po dnevi in pri slabem vremenu mirno sede po drevji, ob toplih večerih pa rojijo glasno okoli in iščejo primernih dreves za žrtje. Najljubši jim je hrast, za tem pa divji kostanj in javor, izmed sadnega drevja pa posebno češplja in sliva, pa tudi ostalo jim se ne upira. Samo lipe in akacije ne marajo. Ker obtoré že poganja vsa rast in je drevje v najlepšem cvetu ali pa je malo prej odcvelo, očividna je škoda, ki jo delajo ti požeruhi. Listje, cvetje in mladi zarod, vse vprek ti poklestijo. Le poglejmo hrastov gozd v hroščevem letu. Sredi maja je gol, kakor bi se bil posušil.
Tako udelavajo prvo polovico meseca maja, potem še le se izgubljajo, a prej so se zaplodili. Samci poginejo, samice žr6 še nekaj časa dalje, potem pa se zarijejo v zemljo in ondi odlože svojo zalego^ po kacih trideset in še po več okroglih ja-jec. čim rahlejša zemlja, tem ljubša jim je; zato jih mika sosebno obdelani svet, njiva in vrt. Iz jajec se izvale ličinke, ki obgrizujejo rastlinam korenine in jih izpodjedajo, da vsled tega usihajo. Te ličinke imenujejo ogrce ali podjede. Od njih postanejo v treh ali štirih letih zopet hrošči, po toplejših krajih dorastejo preje, po hladnejših pozneje. A brez njih ni nobeno leto.
Tega hudega sovražnika je treba zatirati na vso moč. Posamezna roka sicer lahko časi mnogo stori, ali velik in v resnici izdaten uspeh pokaže se samo tamkaj, kjer se k skupnemu delu združijo cele vasi in občine, celi okraji ali cele dežele. Zato so tudi izdane posebne postave in naredbe, ki ostro ukazujejo županom gledati na to, da se hrošči pobirajo in pokončujejo. Škoda, da po mnogih občinah ta postava stoji samo na papirju, a dejanski se ne vrši. Ali sploh se mora vendar priznati, da se je v novejšem času tudi v tem obrnilo na bolje. Kmetijski in gospodarski časopisi ob vsaki nevarnosti bobnajo na vojsko proti hroščem in s tem res izpodbude mnogega zanikarneža na delo. Učitelji na deželi lahko mnogo store. Ne bodi jim žal besede, ki bo veljala tem več, ako se jej pridruži še lep primer.
Hrošči se najbolje pobirajo, ako se otresejo z dreves. Ali to se mora vršiti zgodaj zjutraj, predno jih je solnce obsijalo, ali pa ob mrzlih in oblačnih dneh. Takrat obumrli visé po listji, in vsak stres jih pomeče na tla. Pod drevo naj se razgrne kaka ruba (prostiralo, ponjava) ali kaj drugega, da se mrčes tem hitreje pobere in da se ni treba za vsakim pripogibati. Nabrane je treba potem kakorkoli pomoriti, na pr. pohoditi. Ni mi treba še dostavljati, da kokoši hrošče prav rade zobljejo. Z apnom pomešani so jako dober gnoj.
Samo ob sebi se razumeva, da je treba, kolikor se dà, hrošče pokončavati, dokler so še v zemlji ličinke (črvi, ogrci, podjedi).
Pameten človek, ki vidi, kako škodljiv je hrošč in kako malo človek posamič opravi proti njemu, pozdravljal bode z veseljem vsakega, ki bi mu hotel pri tem delu pomagati. In takih radovoljuih pomočnikov se človeku ponuja dobršno število. Jako dober zaveznik je krt pod zemljo, ki se najrajši masti s hroščevo zalego. Pustite ga torej pri miru, vaš prijatelj je, in ne bodite tako nespametni, da bi še najemali in plačevali ljudi, ki ga lové in pobijajo. Krtine po travnikih so res neprijetne, ali ta neprijetnost ni v nikakeršni razmeri s koristjo, ki nam jo prinaša s tem, da pod zemljo neusmiljeno hrusta požrešnega „črva“.
Poleg krta tudi netopirji (pirhpogačice, mra-kulji, pol tič pol miš) posebno pridno zatirajo hrošča. Te živalice letajo zvečer, torej ob istem času kakor hrošči, in jih sila podavijo. Njim se pridružijo še sove in legeni (ležetrudniki, podhujke, kozomolze). Po dnevi stopijo na njih mesto zopet drugi pokončevalci, namreč vrabi, sinice , žolne, vrane in še mnogo druge. A več nego vsi drugi store škorci. Spomladi so po ves dan na polji, po senožetih in po logih, in sicer vsi na tleh. Človek bi mislil, kaj neki imajo? Le pusti jih, prav koristnega dela so se lotili. Ob tem času silijo na dan hrošči, ki so že od jeseni čakali ugodnega vremena. A škorci so bili pripravljeni, da jih bodo vzprijeli, kakor pristoji takim natekom. Hrošč se ni še popolnoma izkobacal iz zemlje, že ga je škorec pograbil, pretrl in kar je bilo mehkega na njem požrl, pustivši trda krila in kar je še drugega neužitnega. Dà, še pod zemljo skritega najde in ga izvleče na beli dan. Čast in hvala torej škorcu ! Daj mu mir in še vabi ga k sebi. Samo v zrelo črešnjo mu brani in jeseni mu ne daj v vinograd.
________ „Kmet.“
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Za šolo v Št. Danijelu so dali svitli cesar 200 gld. — Pri ljudski štetvi v Celovcu so našteli samo 311 Slovencev; pred 10 leti jih je bilo še 629. Ti pa znajo, ti! — Napovedanih treh slovenskih ur so se Grabštanjci tako ustrašili, da so prosili za trdo nemško šolo. — Nedavno ko so bili Grabštanjci v cerkvi, začela je goreti neka bližnja kajža. Vsi prestrašeni so ljudje bežali iz cerkve; še sreča, da se ni pripetila kaka nesreča. — Ziljsko železnico že^ merijo. Menda pojde iz Vrat ali Podkloštra do Št. Mohorja. Pozneje pa se bo že še podaljšala do Kočan. — Slov. Plajberžani so se pred okrajnem glavarjem izrekli za ločitev od Podljubeljske občine. — Drevo je ubilo nekega rudarja blizo Kajbeljna. — V Žlici, hudourniku pri Trbižu, je utonila 16 letna deklica. — Pogorel je Veiti v Voglah pri Celovcu. — Učiteljski pripravniki iz Celovca so nedavno napravili izlet na grad Tanzenberg. Pri tem se je eden do smrti pobil. — Zaslužni iu vrli naš koroški rojak gosp. dr. Valentin Janežič je bil povišan za c. in k. nadštabnega zdravnika I. reda in zdravstvenega načelnika pri 14. korp. poveljništvu v Inomostu. Čestitamo ! — P. Beda Schroll, duhoven benediktinskega reda je popisal v obširni knjigi, ki
se je ravno dotiskala v Mohorjevi tiskarni, življenje in delovanje opata Jeronima Marchstallerja, ki je vladal v letih 1616—1638. Knjiga je spisana v spomin 800letnice, ki jo Št. Paveljski samostan letos obhaja. Dobiva se po 2 gld. iztis v A. Rau-neckerjevi bukvami v Celovcu. — Prihodnje leto 1892 bo pisateljsko društvo iz Ljubljane uzidalo v Štebnu na Žili spominsko ploščo v rojstno hišo koroškega pisatelja Jarnika. — Ustrelil se je neki oficir v Celovcu. — Za deško sirotišnico v Celovcu je nabranih že 7660 gld. Kupljena je tudi že hiša za 30.000 gld.
Na Kranjskem. Dve novi posojilnici ste se ustanovili, ena v Radovljici, druga v Žužemberku. Tako je prav. —• V Nemiljah so našli obešenega orožnika iz Železnikov. — Novo mašo je v Radovljici daroval 6. g. Homan, ki je tamošnji rojak, pa je študiral v Celovcu in ostane tukaj. Zdaj je dobil kaplanijo v Orni. — Pri Ježici ste v Savi utonili dve deklipi. — Y Ljubljani se je ustrelil privatni uradnik Šetina. — Pri Zalogu se je neki žganjar obesil. — Ljubljanski „Sokol“ pojde letos k razstavam v Prago in Zagreb. — Muzejsko društvo Kranjsko je izdalo prvi letnik svojih „Izvestij“, ki bodo dobro došla zgodovinarjem. •—■ Katoliška bukvama pa je izdala dr. Lampejeve „Obrambne go-vore“. Dobijo se za 40 kr. — V Dolenji vasi pri Cirknici so napravili gasilno društvo. — Pogorel je Dragolič v Cirknici. — Umorjeno so našli neko kramarico blizo Iga. — V Lipah na baru je utonil trileten deček.
Na Štajerskem. V Dolenji vasi pri Brežicah je fant Lapuh ubil fanta Zupančiča. — Ameriško trto sadijo na Bizeljskem. — Pod voz prišel in smrt našel je hlapec Boček v Ostrem. — V Št. Lenartu je neki kmet tako nesrečno posekal drevo, da je ubilo njegovo devetletno hčerko. — Bralno društvo snujejo v Cezanjevcih. — Y Mariboru je 360 delavcev pri železnici ob kruh, ker so praznovali 1. majnik po zapovedi delavskih hujskačev. Kaj imajo zdaj od tega? — Belo zastavo so obesili za nekaj dnij nad sodnijo v Marenbergu, ker ni imela en čas nobenega jetnika. — Na Vranskem so ustanovili posojilnico. Dobro ! — Spominska plošča se bo leta 1892. uzidala v rojstno hišo rajnega pisatelja Davorina Trstenjaka.— Y Ptujem se je obesil hišni posestnik Kokolj. — V Brežicah so slovesno odprli novo čitalnico dné 10. maja. — Železniški vozovi so v Mariboru stlačili delavca Murkoviča. — V Slov. Bistrici so našli umorjenega Jurja Kmetiča. — V Mariboru so h katoliški veri prestopili trije krivoverci: dva protestanta pa ena Judovka. — V Celju se je ustrelil krčmar Jelenc. V Mariboru pa je župan Pec iz Studencev sredi ulice na tla padel in mrtev ostal. — Strela je užgala pri Črešnjarju blizo Oplotnice, in pri nekem kmetu blizo Rogatca. Obema je pogorelo.
—	Točo so že imeli na Hotunjem in v Dobju. — V Ojstrovcu je strela ubila dva junca in enega konja.
Na Primorskem. Goriška kmetijska družba obhaja letos 125 letnico svojo in priredi kmetijsko razstavo. — Posojilnico so ustanovili v Šebreljah.
—	V Trstu se je obesil 53 letni delavec Pečenko.
—	V Trstu je o binkoštih zborovala zveza slovenskih učiteljev. — Na Tersatu je bilo letos do 15.000 romarjev, med njimi mnogo Slovencev.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Za kanonika Krškega stolnega kapitelj na so s vitli cesar imenovali č. g. Karola Elsler-ja, do zdaj knezoškofijskega dvornega kaplana in kon-zist. svetovalca. Faro Št. Peter pri Grabštanju je dobil č. g. Jan. Wagner, dozdaj kaplan v Pli-berci; faro Glanhofen pa č. g. Janez Jan dl, do zdaj provizor v Treflingu; faro Karnski grad je dobil provizor v Glanhofnu, č. g. Karol Jung-tvirth; faro Malthein provizor pri sv. Jožefu na Trati, č. g. Janez Obereder; kuracijo Št. Lenart v Moričah pa mestni kaplan v Celovcu, č. g. Jož. Palle. Č. g. M. Kovač, kanonik v Gospi Sveti, je postal knezoškofijski dvorni kaplan in tajnik; za kanonika v Gospo Sveto pa pride č. g. Jožef Fric, provizor v Medgorjah. Medgorje in Podgrad bo oskrboval Radiški župnik č. g. Janez V i-dovic, kuracijo Porače pod Urhovo goro pa župnik v Karnskem gradu č. g. Karol Jungwirth. Prestavljeni so: č. g. Teodor S tuf ka, provizor v Selčah, gre za kaplana v Šmarje ; č. g. Štefan Ogerčnik, kaplan pri sv. Hemi, gre za provi-zorja v Malo Cirkno ; č. g. Pavel S i x, kaplan v Hiittenbergu, gre za provizorja v Ingolsthal; č. g. Štefau Sakelšek, kaplan v Tinjah, gre za provizorja v Šmarjeto ; č. g. Franc V1 r n i k, kanonik v Velikovcu, postal je podvodja „Marijanišča“ v Celovcu; č. g. Fr. Premru, provizor v Šmarjeti, imenovan je za kanonika v Velikovcu; č. g. Rom. Eibek, kaplan v Gornji Beli, je šel za provizorja v Treffling ; č. g. Fr. Lene, provizor v Skočidolu, postal je zakristan na sv. Višarjih ; č. g. Gabrijel Weiss, mestni kaplan, je prestavljen iz Wolfs-berga v Beljak; č. g. Karol Kirchmaier, kapi. v Železni Kapli, odšel je za kaplana v Žabnice; •č. g. Ferdo Moser, provizor v Greifenburgu, gre za provizorja k sv. Jožefu na Trati; č. g. Anton Coufai, kaplan v Šmarju, pride za provizorja v Volčnico (Wolfnitz) ; č. g. J. E hi e itn er, kaplan v Himmelbergu, pride za provizorja v Oberhof; č. g. Herman Denti, kaplan v Špitalu, za provizorja v Kellerberg; č. g. Franc Vacha, kaplan v Motnici, za kaplana v Spital; č. g. J. P ajd ar, kaplan v Zagorici, za provizorja v Kornat; č. g. Jakob Kuneš, provizor v Malteinu, za provizorja v Reisach ; č. g. Anton Ž a k, kaplan v Dravogradu, za stolnega kaplana v Celovec ; č. g. Mart.. Krejči, kaplan v Prevaljah, gre na sv. Višarje; č. g. Vojteh Krejči, kaplan v Guštanju, postal je provizor v Skočidolu. — Na novo so umeščeni novomešniki: č. g. Jožef Drdlik kot kaplan v Tinjah ; č. g. Franc H i 1 p e r t kot kaplan v Hiit-tenbergu ; č. g. Franc H o 1 e c kot kaplan v Hodišah ; č. g. Jožef Homan kot kaplan v črni; č. g.Kar. Huttner kot kaplan v Dravogradu; č. g. Viljem Janku kot kaplan v Pusarnici ; č. g. J. S t r i e d e r kot mestni kaplan vWolfsbergu; č. g. M. Raž un kot kaplan v Železni Kapli ; č. g. Val. Podgorec kot mestni kaplan v Pliberci ; č. g. Jožef Tiefen-b a c h e r kot kaplan v Gornji Beli ; č. g. Aleks. Prosen kot kaplan v Himmelbergu; č. g. Jožef Sedlaček kot kaplan v Motnici; č. g. Franc Stingi kot kaplan v Svečah ; č. g. M. Urban ek kot kaplan v Šmihelu nad Pliberkom; č. g. Vaclav Valeš kot kaplan v Guštanju; č. g. Vek. Vana kot kaplan v Rangersdorfu ; č. g. Jožef Vin tar
kot kaplan v Št. Lenartu pri sedmih studencih; č. g. Jožef Vilhelmer kot kaplan v Zagorici; 6. g. Mat. Kandolf kot mestni kaplan v Št. Vidu; 6. g. Jak. Kindlman kot kaplan v Prevaljah; 6. g. Ant. Konečnj kot kaplan v Kotarčah ; 6. g. Filip Streiner kot kaplan pri zv. Hemi; in 6. g. Prane Šilhavj kot kaplan in farni oskrbnik v Trehnem. — Dovršeni bogoslovec č. g. A. P el n ar, in bogoslovca III. leta E. Žerjav in Pl. Satz so imenovani za prefekte v „Marijanišču.£‘ — Umrla sta č8. gg. P. Ambrož P a n 1 e r, prednik benediktincev v Celovcu in Anton Walchensteiner, beneficijat na Križni gori dné 12. maja. N. v m. p. !
"V M t> Ì ! O.
Podružnica sy. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico
bode imela na lepo nedeljo dné 31. maja 1891, ob 4. uri popoludne pri Podstražišniku blizo Za-kamna pri Celovcu svoj xfoor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Slučajni govori in nasveti. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. — Po zborovanju petje in prosta zabava. O lepem vremenu na prostem. Prijazno vabi vse ude, kakor tudi rodoljube in vse prijatelje te družbe načelništvo.
Vabilo.
Podružnica sr. Cirila in Metoda za Št. Štebcn na Žili in okolico
bode imela tretjo nedeljo po binkoštih dné 7. junija 1891 ob 4. uri popoludne svoj letni zbor v gostilni pri Lipšu na Plešiščah, s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Petje. 5. Volitev novega odbora. 6. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnih doneskov. 7. Prosta zabava. — Vstop k zborovanju imajo le udje in tisti, ki mislijo pristopiti. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Loterijske srečke od 23. maja.
	Line 44 66 Trst 88 68	45	2 43 47 80 58
Tržno V Celovcu je biren:		poročilo. Sladko seno . 2 gld. 40 kr. kislo .... 1 „ 60 „
pšenica po .	. 5 gld. 60 kr.	slama . . . 1 „ 20 „
rž . .	. .	• 5 „ - „	meterski cent (100 kil).
ječmen .	.	• 4 * - *		,	
oves	.	.	. 2 „ 60 „	Frišen Špeh ki. — gld. 60 kr.
hej da . .	• 4 „ 60 „	maslo .	.	.	1 „	— „
turšica . .	• 4 „ 10 „	mast . . . — „ 75 „
pšeno	. . proso	. .	• 6 „ 80 „ •	v	n	Navadni voli 100—120 gld.
grah	.	.	•	n	n	pitani voli . 120—190 „
repica .	.	• 1 „ 20 „	junci . . .	60— 90 „
fižol, rudeči	• 5 »	V	krave .	. .	60—120 „
Deteljno seme — do — gld.		junice. . .	50— 80 „
100 kil.		prešički . .	5— 15 „
Današnja številka obsega dvanajst strani.
Oglasila.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Zapisnik
starili iii novih knjig’,
ki jih ima proti gotovini
prav po ceni na prodaj
bukvar A. Baunecker v Celovcu.
gld. kr.
Ali a z el. Koroshke ino shtajarske pesme. Zelovez. Vez. 1 — AléSove. Kustoca in Vis. 1866. S 3 podob. (40kr.) — 30 Baraga P. Zlate jabelka. Ljubljana, 1844. Vez. 1 —
—	Dušna paša. V usnji vez., nova (2 gld.)	1 —
Bčela slovenska. Podučen in kratkočasen list. II. 1851.
Celovec.	1	—
Berilo slovensko za I. gimnaz. razred. Ljub. 1850. Vez. — 20 Besednik. Kratkočasen in podučen list. 1869—1871. 4°.
Celovec. Vez. (11 gld.)	4	—
—	isti. 1873, 1874. 14 številk.	—	40
Blažič. Povestnica Goriške nadškofije. 1853.	—	50
Bog nikomur dolžen ne ostane. Povest. 1853. Vez. — 45 Bratovšina sv. Uršule. Ljub. 1859. Vez.	—	50
Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vred. Janežič.
j Yez.	_ 30
Dim it z. Kurzgef. Geschichte Krains. 1886. (80 kr.) — 50 Dušna hrana s podobami. II.— X. zvez. 4°. Ljub.
1863—69. (2 gld. 70 kr.)	— 60
Dvoboj in razstrešenca. Igri. 1850.	-— 45
Einspieler. V. Wiery-ju v slavni spomin. 1858.	— 15
Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Povest. 1857.	— 50
Erbe n. Vojvodstvo Koroško, Kranjsko. 1866. à — 20 Haderlap. Die Kàrntner Slovenen. Ihre nationalen
Verhaltnisse und Bestrebungen. 1885. (30 kr.) — 10 Heffter. Weltkampf der Deutschen und Slaven.
Hambg. 1847. Ln. (5 gld.)	2 —
Hr iso g o n. Duhovno veselje. Molitevnik. Lepo
vezan, nov	— 45
Jak s c h. Ueber Ortsnamen und Ortsnamenforschung
mit hesonderer Riicksicht auf Kàrnten. Klft. 1891 — 50 Zur Ortsnamenforschung in Kàrnten (Antwort auf die Brochure v. Jaksch). Herausgegeben und verlegt vom kath.-polit. und landwirthschaftl. Vereine fiir die Slovenen Karntens. Klft. 1891	— 30
Jančar. Umni gospodar. 1869	— 40
Janežič. Slovenische Sprachlehre 1., 5. Aufl. 1849,
1863	à — 50
—	Dasselbe 2., 5. Aufl. Geb.	à —-60
—	Slovenska slovnica. 1854. Vez. 30 kr.; 5. natis, 1876. Vez. 60 kr.
—	Ista. S kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolitskim be-
rilom. 1854. Vez.	— 60
—	Cvet slovenske poezije. 1861.	•— 30
Janežič - Bartel. Deutsch - slovenisches Hand-
worterbuch. 3. Aufl. Klagf. 1889. Hlbfzb. Neu 3 50 Jedert in Mehtilda. Molitevne bukve. 1858. 633 strani.
V polusnji vezane, nove (1 gld. 35 kr.)	— 60
Jurčič. Juri Kozjak, slov. janičar. Povest. 1864	— 40
Kaffol. Domači ogovori po nedeljskih evangeljih.
2 dela. Celovec, 1853	'	1 20
K e mp en s ar j a zhvétere bukve. 7. natis. 1846. Vez. — 50 Koleda za 1858, 1859. Vredil Janežič. Vez.	à — 40
Koledar Matice slovenske za 1868	•—- 30
Krek G. Einleitung in d. slavische Literaturgeschichte.
2. Aufl. Graz, 1891	12	—
Krishev sv. pot. Grad. 1838. Vez.	—	35
Kruh angeljski. Molitvene bukvice. 1890. Vez. Nov. — 55 Lesar. Kristus devicam. Celovec, 1864	—	30
—	Liturgika. V Brnu, 1863. Vez. (1 gld. 30 kr.) — 40
Letopis Matice slovenske za 1869—71. à (1 gld. 50 kr. — 30 Maj ar. Slovnica za Slovence. 1850	—	30
—	Izobraževati ilirsko narečje. 1848	—	35
—	Uzajemna ali mluvnica slavjanska. 1865	—	30
Matkovič. Kroatien - Slavonien. 1873	—	30
Metelko. Lehrgebaude der sloveniscben Sprache in
Illyrien. 1825	—	50
—	Serce. Z navadnimi molitvami. 1873. Vezan.
Nov. (1 gld. 50 kr.)	—	80
Miloserčnost do živali. Poduk. 1846. Vez.	—	30
Murko. Slovenische Sprachlehre fiir Deutsche. 1832 — 35..
—	Deutsches und slovenisches Handworterbuch.
2 Bde. 1832, 33	1 —
Muršec. Slovenska slovnica za prvence. 1847. Vez. — 45 Nack. Otrokova pobožnost. Vez. Nov.	—	17
Napeljevanje vesoljno. Ljub. 1844	—	30
Napeljevanje k pobóshnimu shivljenju. 1840. Vez. — 45 Nedolžnost v pobožnosti. Molitvena knjižica. Vez. Nov. — 30 Novice kmetijskih, obrtnijskih in narodskih reči. Vred. dr. Bleiweis. 1853, 1854, 1856 — 1862, 1864 —
1866. 4°. V Ljub. Vez. à (4 gld.) 40 kr.
Oče naš. Povest. Z 1 podobo. 1854. Vez.	—	40
Ogledalo krščanske čednosti. Celovec, 1856	—	30
Oglenica. Povest. Celovec, 1865	—	30
Palacky. GeschichteBohmens. I.—IV. (Urgeschichte bis 1471). Prag, 1844—60. I.—III, gebunden,
IV. broch. (21 gld.)	3 —
Pečnik. Lehrbuch der slovenischen Sprache fur den
Selbstunterricht. Wien, 1890. Ln. Neu. 1 10 P ek e n A. Kristusovo trpljenje. Ljub. 1835. Vez. — 50
—	Razlaganje dopoldanje očitne službe božje. Ljub.
1834. Vez.	1	—
Pismo sv. stariga zakona. Poslovenil in razložil Javornik. Ljub. 1848. Vez.	1 50
—	Isto. Perve Mozesove bukve. II. zvez. od 21. do
50. poglavja	—	25
—	Isto. Druge in tretje Mozesove bukve. 1854 — 30
—	Isto. Bukve tih psalmov. Lab. 1798. Vez. — 50
Poduk svet. letu in njeg. odpustkih. Celovec, 1865	—	30
Poduk za deželno žandarmerijo. Dunaj, 1851	—	30
Pogačar J. Pridige. Ljub. 1864. 424 strani 1 50 Posel krčanski. Z vsemi potrebnimi molitvami. 1872.
Vez. (1 gld. 80 kr.)	1 —
Povest kratka, od boshie poti na sv. Gori. V Vidmi,
1843	—	45
Premišlevane Kristusovega terplena. Lubl. 1826. Vez. — 40 Prestave najlepših himen sv. cerkve. Ljub.	— 30
Prijatelj šolski. 1852—1854, 1858, 1872. Vez. à 1 gld.
—	Isti. 1874. Štev. 1—10 (3 gld. 80 kr.)	—	60
Puščavnik Blagomir. Povest. Celovec, 1853	—	50
Pypin und Spasovič. Geschichte der slayischen
Litoraturen. 2 Bde. Leipzig, 1880—83. In 3 Hlbfzbdn. Wie neu (20 gld.)	10	—
Robida. Domači zdravnik. Celovec	—	30
Rokopis kralj edvorski. Celovec, 1856	—	30
Rožice za mlade in odraščene ljudi. S podobo. Cel.
1859	—	80
Sakeinskog. Prvostolna crkva Zagrebačka. 1856.
yez	__	20
Šašelj M. Gospa sveta. Celovec, 1886	—	10
Scheinig I. Narodne pesni koroških Slovencev.
(1041 pesni.) Ljub. 1889	1	70
Schuster. Zgodbe sv. pisma. 1868. Vez.	■—	30
Šket. Grundriss der slovenischen Grammatik. Klft.
1888. (80 kr.) 60 kr., geb. 70 kr.
—	Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. 4. Aufl.
1888. Geb. (1 gld. 70 kr.)	120
Skupuli. Duhovna vojska. Ljub. 1849. Vez.	—	50
Slomšvek. Blaže ino Nežica. V Celji, 1848.	Vez.	2	—
—	Šola veselega petja za mladino. Cel. 1853.	Vez. —	40
—	Drobtince za 1847	2	—
Služba božja popoldanja. Cel. 1855. Vez.	—	40
Sumper. Višarski romar. V Beljaka, 1860	—	45
Umek A. Abuna Soliman. Z 1 pod. Ljub. 1863	1	—
Ursprung der Save in Krain. Originalgemàlde von
Schàfer. Pol. In Naturholzrahme s. Glas	4	—
V molitvi pribežališče otrok. Molitvena in poučna
knjižica. Vez. Nov.	—	30
Večernice slovenske za pouk in kratek čas. Zvez. 3, 4,
8, 9, 11, 12, 13, 15—32. Cel. 1861—1874	3 —
Ver iti. Perpravljanje k’ smerti. Ljub. 1841. Vez. — 50 Vesel. Olikani Slovenec. Ljub. 1868	— 40
Vilharja pesmi. Ljub. 1860. Vez.	— 40
Voditelj v sveta nebesa. Molitvena in podučna knjiga.
Vez. Nov. 26 kr. in po 30 kr.
Voditelj proti obljubljeni desheli. Želov. 1843. Vez. — 80 Volčič. Ura, moliti Jezusa. Ljub. 1862	— 30
Vončina. P. Baraga, misijonar. Ljub. 1869. Vez. — 40 Vošnjak. Umno kletarstvo. Čelov. 1873	— 35
Wiseman. Pabiola ali cerkev v katakombah. Čelov.
1867. 1 gld., vez. 1 gld. 10 kr.
Wolf, Bischof. Deutsch - slovenisches Worterbuch.
2 Bde. (2012 Seiten). Laib. 1860. Nov (13 gld.) 4 — Zamejic. Navod za spovedovanje. 4°. Ljub. 1873.
Kamnotisk. 50 kr., vez. 65 kr.
Zelechowski E. Ruthenisch-deutsches Worterbuch.
2 Bde. Lemberg, 1886	10 —
Žganju slovo! vojsko! Ljub. 1853	— 30
Zgodbe sv. pisma. 2 zvez. Čelov. 1860, 61	— 40
Zgodovina svete vere v podobah. Čelov. 1853, 55	1 50
Življenje svetnikov in svetnic božjih. 4 dele. S podob.
Čelov. 1867—74. L, II. zvez.___________________2 -
Franc Sadnikar,
trgovec z železjem v Celovcu
(Bnrggasse štev. 7) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Itaznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, puše za kola, žlajfe, cokle, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — K seči ali košnji in žetvi priporočam sloveče bistriške kose in srpe ter prava bergamaška kamenja (oslé) za brušenje taistih.
Na željo razpošiljam od križev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi.
Dražba gozda.
Podpisano cerkveno predstojništvo naznanja, da se bo gozd, ki spada k farni cerkvi sv. Valburge, p. št. 7 davčna obč. Kaltenberg, v obsegu 30 oralov posekal v prihodnjih 5 letih (vsako leto 6 oralov) na čisto, in da se bodo 6 orala, ki se imajo posekati leta 1891. ter utegnejo dati 800 metrov stavbenega lesa in drv in ravno toliko za kuhanje oglja, oddala po javni dražbi dné 1. junij a 1891 ob 10. uri dopoludne tistemu, ki največ obljubi.
Kdor ima veselje, les kupiti, naj pride tedaj na določeni dan in uro v županski urad v Svincu (Eberstein).
Pogoji za dražbo se lahko izvejo tudi pri župnijskem uradu pri sv. Valburgi.
Cerkveno predstojništvo pri sv. Valburgi dné 6. maja 1891. Henrik Angerer, župnik.
Malo posestvo.
12 oralov sveta, četrt ure od Celovca, lepo zloženo in na ravnem, z obilnim peščenim nasipom, iz kterega se lahko pesek prodaja, je na prodaj, ker se posestnik preseli. Kje, pove uredništvo „Mira“.
Postranski zaslužek,
ki se vedno množi in dolgo let trpi, si lahko pridobijo spretni in zanesljivi možje, ki so kot poštenjaki na dobrem glasu, ako živijo v takih razmerah, da pridejo z ljudmi mnogo v dotiko. Dosluženi orožniki in podčastniki imajo prednost. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo pod: „G.S.
1891, Graz, post. rest.“
Poljedelski in šivalni stroji.
Veliko zalogo takih strojev, naročenih iz tovarne, ima na Koroškem
Konrad Prosch.
v Celovcu kolodvorske ulice (Bahnhofg.)
Prodaja tudi proti mesečnim obrokom Jamči za blago (stoji dober, da je dobro) in ima lastno delavnico , kjer polomljene stroje zopet popravlja.
Cenike pošilja zastonj.
Hatorna cina,
rudeča in bela, prodajam podpisani in sem porok za blago, ki ga kupim iz prve roke.
Ogerslio iz S«* k sarda po 22; muleče namizno vino, izvrstno po 22; dalmatinsko iz Cisc, črno in težko, po 26 gid. hektoliter. Pri meni je tudi zaloga moke iz I. Peštanskega parnega mlina, kjer se fino izmelje najboljša pšenica. Kava, kdor vzame vsaj 5 kil, po 1 gid. 56 kr. in više. Imam najboljše vrste iz Cejlona, Kube in Moke. Sploh imam vsake vrste tržaško (prekmorsko) blago, mast, moko, raznih žit, žgane pijače, dišave itd. Kramarjem se daje na debelo ceneje.
Amaiid Prosen,
trgovec v kosarnskih ulicah štev. 24 v Celovcu.
Ysi stroji za kmetijstvo
-W3
m vmorejo,
plugi, brane, poljski valjarji, sejalnice, stroji za košnjo, za preobračanje sena, konjske grablje, tlačilniee za seno, mlatilnice , pretresalniko, premikalnice trijerji, žitne čistilnice,
koruzne robkalnice, re-zalnicc, ročni mlini, reporeznice, sadni mlini, sadne stiskalnice, mee-kalnice za grozd j e,vinske stiskalnice, stiskalnice za olje, stroji za peronosporo, sadne lupilnice, sušilnice za sadje in zelenjad, se-salke za vino, uprava za kleti, sesalke za vodnjake, okrožne pile(žage), decimalne tehtnice, vozovi za živino, separatorji za mleko, dvigalnice za sode, stroji za vrtanje avtomatične stiskalnice za sladko krmo, perilniee, stroji za čiščenje prediva itd.
Vse izvrstno delo, po nizkih tovarniških cenah.
$Xr Poroštvo ; ugodni pogoji za plačevanje; čas poskušnje! Tovarna za kmetijske in vinorejske stroje
Ign. Heller na Hunaju,
II. Praterstrasse 78.
Ceniki z mnogimi podobami na 144 straneh v nemškem, slovenskem in laškem jeziku se dobijo na željo zastonj. Pošteni zastopniki se povsodi sprejemajo.
Kmetija na prodaj,
hiša zidana, hlev in izbe obokane, precej sadnega drevja, vsega 23 oralov njiv, travnikov in gozda, vse na ravnem in vkupaj okoli hiše. Kje in po čem, pové Jakob Lipič v Št. Lovrencu blizu Št. Petra, pošta Kuda (Ruden).
•ooooooooaoooooooo«
0 o o o o o o o o o o o o
Kumpf in Scholz, v Trbižu Siegei.	q
B000000009000000009
pripravljena od lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepčč želodec, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, ktero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.
Esenco za želodec pošilja izdelo-vatelj proti poštnemu povzetju v škat-Ijab po 12 steklenic za gid. 1.36; po 24 za gid. 2.60; po 36 za gid. 3.84; po 44 za gid. 4'26; po 55 za gid. 5'62; po 110 za gid. 10'30,; po 550 za 50 gid.
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. — V Celovcu prodaja jih lekar Thurnwald in Egger, v Beljaku dr.
Kmetija v zakup.
Za 5 ali 10 let se dà v najem ali zakup (štant) grajščinska kmetija grofov Dietrichsteinov v Humberku (Hollenhurgu), obsegajoča 29 oralov 1170 štirjaških sežnjev vrtov in travnikov, 35 oralov 1500 štirjaških sežnjev njiv, 941 štirjaških sežnjev pašnika, travniki taki, da se dà nanje voda napeljati, vse v davčni občini Kotmara ves, s hišo in gospodarskim poslopjem, poslednje z velikimi obokanimi hlevi. Oddà se v najem s 1. novembrom 1891. Ponudbe in vprašanja sprejema grajščinsko oskrbništvo v Humberku (Hollenburg), pošta Celovec.
Vsake vrste
mrtve živali se nabašejo,
da so videti kakor žive, po ceni in trdno pri
Francu Swaty,
prodajalnica „pri rogaču44 v Mariboru. Tovarna in zaloga posebnih in redkih rečij za nabiralce, ljubitelje in diletante.
Cenik s portolmmi ne pošlje zastonj, -j*;
Divji petelin, ko poje .... 4 gid.
Ruševec, ko kruli.......3 „
Op. V moji službi je tudi g. Fr. Zaveski, ki je
bil prej preparato!’ v Trbižu.


v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega' jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neomadeževano ter da je njihovo gmotno stanje vredjeno, ponuja se z oddajo službe potovalnega zastopnika, kteri službi bi se morali zavsem posvetiti, in s ktero je združena stalna plača s stranskimi dohodki, prilika, zagotoviti si, ako se njih sposobnost dokaže, sigurno in stalno bodočnost.
Za to službo se pa naj le take osobe potegujejo, ktere vsem tem zahtevam vstrezajo in ki imajo veselje do potovalnega posla in so vajene, svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva.
Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnje, kterim se morajo priložiti prepisi spričeval, naj se pošljejo pod „11.471“ v Gradec, poste restante.
w

W
Usojam si, p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da bom kupčijo popustil in prodajalne prostore izpraznil, zato prodajam
blago
v svoji prodajalnici v Celovcu, Burggasse št. 9 poleg Moserjeve gostilne, pod ceno. mnogo rečij za 25°/o ceneje, nego mene samega stane, da tem prej vse razprodam.
P. n. občinstvo naj porabi to priložnost!
S spoštovanjem
Jan. Domafnko.
Cene:
	meter :	prač:		meter :		prač
Volnati izdelki....	18 kr. in čez	14 kr.	Pisani porbat . .	. .	15 „		12 „
Višnjevo blago ....	19 „	15 „	Beli perkali		13 „	n	H n
Blago stanovitne barve,			Levantin za obleko .	.	22 „		18 „
da se sme prati .	.	15 „	12 „	Močen oksford .	. .	20 „		16 „
Ridasti evilbi 6/4 široki.	30 „	24 „	črna in pisana svila .	.	GO „		48 „
Sivi in črni širtingi .	.	13 „	H „	Pisani flaneli za obleko .	60 „		48 „
Črni žamet		50 „	40 „	Rudeči in beli flaneli .	55 „	v	44 „
črni peruvieni in toskini za gospode, meter 2 gld. 50 kr. in čez, za prač 2 gld.
Sukno iz Brna, Beicbenberga in Jagerndorfa, meter 1 gld. 50 kr. in čez, za prač 1 gld. 20 kr.
Nadalje perilo za gospode, namizni prti, prtiči, obrisalniki, pravo Rumburžko platno, šifoni, žamet, svilnate rute, črna svila, pogrinjala iz flanela, koci za konje itd.
Vse zelo dober kup.
Na prodaj so tudi police, prodajalne in pisalne mize po ceni.
||u
M	iVajvečji izbor.	M
Trdno blago. "343	I«* Hit«®©!» tovarnar dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, Mestni trg štev. IS. priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solnčnikov v kakoršnikoli velikosti in iz vsakovrstnega, blaga, najpriprosteje in tudi najelegantneje izdelane po najnižji ceni. ^^Prekupčevalcem so na zahtevanje obširni ceniki franko na razpolaganje.	tj » ss © •z •i SS -1 ss i
	Najnižja cena.	
Ker bom mizarstvo pustil,
prodajam vso že izdelano hišno opravo, kakor mize, stole, omare, postelje itd. pod ceno. Tudi oddam po ceni razno mizarsko in strugarsko orodje.
Luka Zufer,
V Celovcu, Vetrin jska cesta štev. 8.
Inteligentni možje, ki živd stalno na kmetih in uživajo spoštovanje svojih sosedov, morejo dobiti
dela, M bode trajalo dva meseca
in dajalo obilo zaslužka. Ponudbe pošiljajo naj se
v „zaprtih pismih11 z nadpisom ,,Dvomesečno
delo44 upravništvu tega lista.
Bramivo zoper
nalezljive živinske bolezni, pereči ogenj pri svinjah, muhe in drugi mrčes, trohnobo in otrpnenje lesa, hišno gobo in stenski mab, mokro zidovje daje le
1^ v it is o Ij i x j ,
kakor ga Barthel najboljega izdeluje. To je tudi najboljša iu najcenejša rajava barva za les, kteremu daje 3 do 4 krat večo trpežnost. Ceniki zastonj. — 5 kil se pošlje po pošti za 1 gld. 50 kr., 100 kil za 16 gld. od Dunaja.
troski so majhni, dobiček tisočkrat veči. MIOHAJSV, BARTHEL & Comi». Wien X. iCeplergasse 20.
(Hiša obstoji Od leta 1781.) Odgovarja se na slovenske dopise tudi v slovenskem jeziku.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.