Tečaj XVIII OS Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr cetert leta 90 kr posilj p pošti pa celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr dn Ljubljani v sredo 1. avgusta 1800 Za kmetiške kramarje. Naše „Novice44 zmiraj pridno uče, kako naj se polje obdeluje, in veliko izgledov in skušinj na svetio dajejo, pa tudi rokodelcom mnogo dobrih svetov ponujajo. Le samo kup ci ja na kmetih je večidel brez vsega poduka; in vendar je na kmetih dosti kramarjev, kt 'i, kadar začnejo na svojo roko kupčevati, se še le učiti začnejo. Taki skušajo in poprašujejo, kaj in kako bi prav bilo, pa le redko pravi svet najdejo. Zato bi rad nektere svete in poduke dal, ker sem v kramarstvu že dosti skusil. te bodo pri drugem kraji za toliko ujeli Lej tudi gospod ni na Dunaji, v Berni ali dobi) koli drugod blaga zastonj Ce si ze kaj kredita dobil • v praviš ? ka j i da ga ne za moreš, si ga se povišaj Plačaj skerbno; če te pa kaj med prosi poter pijenje in plaćaj kar rnoreš Sa za se ne smes prevec skerbeti, će hoćeš, da bodo drugi za te skerbeli Nikar ne misli: ker sem ki j Naj pervo zacnem od biček imenuje. tega, kar se pri kramarii d o dobi. Da te ne goljufa, kar najpred moreš, naredi si da za se mi to in to spo- Dobro preudari, koliko smeš za svoje potrebe izdati zapisnik pišeš, kar za se potřebuj pa zapisi tudi, kar si Vsak drug delavec pravi V) toliko in toliko sem za ? služi 1", kupčevavec pa pravi: „toliko in toliko imam do bička". Ta beseda meni ni prav všeč, zato ker vidim da je veliko ljudi, kteri z besedo „dobiček" ne zastopijo pošteno zasluženega duarja ali blaga, ampak krivično vkup spravljeni dnar. Zato je že navada, da se kupeom goljuiija skupil. Pa moras dolge skušnje delati, koliko zaslužiš kadar za 100 gold, prodaš, da ne boš sam sebe z rajtengo Ijufal. Večkrat natanko preglej, koliko je tvoja zaloga potlej boš še le S dna: kadar boš vse vidil tovlj dolgove odrajtal, koliko tebi ostaja ali če si si kaj pridobil Zago da tako natanjneno rajtengo sam s sabo bos več očita al s tem se krivica godi mnogim poštenim kra zasluži! kakor pa z vsem drugim trudom (Dal marjem in štacunarjem. Kmetiški kramar začne kupčevati brez vsega poduka Nova postava za obertnije in rokodelstva v kupčii. Nekteri so tako neumni, kadar začnejo blago kupovati (Dalje). in skupaj nositi da se ljudem hvalijo, kako so dober kup kupili, in jim tište kupove povedó, kakor so sami plaćali, ali pa v svojo škodo še bolji kup. Lej kramar! če greš kupit in ta pot te košta 3 gold., tedaj Tretje poglavje. Obertnije, pri kterih je potreba posebnega dovo ljenja za napravo obertnistva. blaga za 100 gold, te kupljeno blago že 103 31 Obert • V za kt gold. stane. b m J p o tre b P Zdaj pa se mores •v se nega dovoljenja. Dovoljenje za napravo obertnišča prepričati o m eri in vagi pri je potrebno pri vseh tistih svobodnih ali pa dopustnih obert- vsaki reči po8ebej. Vedi 9 da tudi potlej bos še nekoliko ijah ki rabij v v njisca zgubil, kadar boš na drob no prodajal. Ce boš pa pičlo ali ktere utegnejo soseščini nevarne ali nadležne biti mero dajal, jo boš pa spet kmali staknil. Vse to moraš njih delo zdravju škoduje, varnosti preti, smrad napravlja pregledati pred; potlej boš še le vidil, koliko te blago stane ali pa navadni ropot nareja (košta). parne mašine ali mašine na vodi ker 32 Previd n ost Pa to y se zadosti ni kaj veš, koliko boš zamudil, Gosposk P dovolj p o t r e b naj sploh pri tacih obertnisčih in delavnicah po preden boš to blago prodal in še vsega ne? Skušnja nas najkrajši poti preudari napake, na ktere bi pomisliti bilo, in ući ? da pri vsakem kramarji nekoliko blaga obleží, da naj zapové potrebne ga ne more lahko prodati ali pa saj brez škode ne. Vsak kupčevavec tudi več ali manj med ljudi raz u pa. Je veliko ljudi, kteri znajo plačilo prav dobro obetati, pa blago popred raztergajo kakor ga plačajo. Le raztresi kakih 100 gold, med ljudi, malokdaj boš vse nazaj dobil. gledati na to, legovale cerkvá napráv in his. pogoje in utesnitve; zlasti pa je treba da takošne obertnije ne bodo motile in nad- ? šol î bolnišnic (špitalov) in druzih očitnih ne tr a 33. Obert J v v 5 P kterih je treba izreč a. Nektere obertnisca se ne smejo dovo Tudi ti. ce si priden kramari boš kmali dobil blaga Ijevati pred kakor po tem, ko se je opravilo vse, kar na na upanje Pa boš mogel dobro paziti, kdaj bo zadnji čas slednji paragrafi velevajo; te obertnišča pa so: ga plaćati. Tišti pa, kterim si krat vedili, da ti moraš zaupal bodo prav malo 1 konjedernice (jahamice) blago že plaćati; dobrovoljno si dajal svojemu prijatlu, kadar te je prosil za obleko; kadar pa boš ti mogel dnar imeti, boš pa s strahom za njim po-stopal in mislil in mislil, kako bi ga opomnil za plačilo. pr 2. obertnisca za pripravljanje ognjarskih izdelkov aket) ; 3. obertnišča za napravljanje netilne robe; 4. obertnišča za narejanje vsakoršnega gnoja (gnoj Lej, ljubi moj kramar! tišti dobiček, kteri se ti je od nega prahu ali pudret °-nojne scavnične soli itd.) » začetka tako velik kazal, ga ti nazaduje prav malo ostane! Ker te je pa tako goljufalo, kje hoćeš dobiti, da boš na-mestil? Ce pa hoćeš pri svojih štacunarjih, kadar boš blago 5. loj (tali za loj) 6. svečarnice (kjer se svece delajo) ; 7. milarnice (kjer se delà milo, to je žajfa ali sapun) naberal, veliko siti odtergovati j in pritiskati, te bodo tudi kmali ■ ■ M^H MBH da 8. klej ali limarnice (kjer se klej ali lim kuha) 9 9 in če boš veliko žugal za namečke, bodo gledali 9. firnažarnice 9 10. varivnice, kjer se delà kervni lug; 11. varivnice, kjer se kuhajo kosti 12. belivnice, kjer se belijo kosti; 13. stope in mlini za kosti; j 14. naprave, v kterih se kosti žgejo; 15. rokodelnice, kjer se povoskano platno delà; 16. berzobelnice ; 17. madivnice ali mocivnice za lan in konopljo; 18. rokodelnice, kjer se delajo strune iz čev 19. arsenikarnice (kjer se delà misnica); 20. fabrike solne kisline: ljudje se smejo zoper storjeno razsodbo v 14 dnevih prito-žiti pred deželnim poglavarstvom. Pritožba o pravém ćasu podana ima odložno moć. Zoper dve enake (enakoglasne) razsodbi ni več dopu-sčena nikaka pritožba. . 39. S troski. Stroške za naznanilo in za obravno-vanje plačuje početnik; če je pa kdo iz nagajivosti ali svojevoljnosti zoper kako obertnijo v * se piral in s tem stroske ? napravil, sme . 40. se obsoditi, da on plača te stroske Kad kd h b e r t V » ali d i 21. fabrike solitarne kisline 22. fabrike žeplene kisline; 23. fabrike, kjer se nareja salmjak (lugasta sol); 24. naprave, kjer se izžepljeni premog ali\. spreme ni ti. Ce kdo hoće svoje obertnišče ali pa svoje delo v njem spremeniti tako, da bi iz tega nastopila kaka v 31 omenjena okoliščina, mora to na znanje dati £0 sposki ktera bo preudarila, ali bo treba novega komisij koak pripravlja, 25. naprave, kjer se delà iz premoga smola ali katran, 26. naprave, kjer se delà iz derv katran s ° © * o > s . fcD o c — ûi o h£ S 27. apnenice, 28. mavčnice (gipsnice), 29. sajarnice, 30. naprave, kjer se svečavni gaz delà in hrani o £ a> O œ « S3 S « S tics - ® « skega obra vnovanja, ali ne. , §. 41. Kdaj ugasne dovo ljenje za to, čese ga pros nik ne poprime. Ce se v kakem obertnisču v enem letu ne začne delati, ali če se delo za dalje kakor tri leta ustavi, ugasne dovoljenje obertnišča. , v kteri se mora delo pričeti, sme se podaljšati Doba tudi na tri leta, če je potreba za-nj večjega zidanja (Dalje sledí.) i 31. steklarnice ali glazute; 32. naprave, kjer se zercala amalgamirajo ; 33. opekarnice (cegelnice); 34. lončarnice in sploh obortnišča, kjer se perstena roba Rakova pot s Krasom na Krasu 9 Od dolgega mosta naprej proti Barovnici mora verlo zge; 35. cukrarnice; napredovanje v kmetijstvu vsakega domoljuba veseliti, ko vidi, kako pridno cestno blato napeljujejo in šotasti svet s primešovanjem zemlje gospodarji na vlažne ilne njive preležano 36. fabrike, kjer se izdeluje vsakoršno kemijsko blago; 37. oljarnice; 38. strojarnice ; 39. klavnice ali pobijavnice mesarske; 40. drobarnice (kjer se razni drob in vampi kuhajo); 41. topilnice za rudo in plavži (fužine); ali blata zboljsujejo kako pridno varhi železne ceste v najhuji pustoti čedne vertiče krog svojih stanisč, obdelujejo. kako so zasadili tudi na Krajnskem po nekterih krajih kako se sèm ter tjè in drugih dreves, ob cestah sadnih voda v zboljšanje travnikov rabi itd. jih AI kako popotniku serce vpáde, viditi v takih krajih. 42. postavljanje in spremenjanje tacih naprav aii del, ki kodar sam po sebi pusti svet človeške podpore najbolj se od malega dobička oslepljeno človeštvo voda goni. Ministerstvo notranjih reci ima vsaki čas pravico i to kazalo (ta spisek) pregledati in premeniti. potřebuje, kako napredovanju narave in zboljsanju lastnih okoliščin z vso močjov zoperstavlja. 34. Prošnja za napravo Kdor hoča ktero zgori Ze več let se sila veliko srovori in piše o tem povedano obertnišče napraviti, mora prositi gosposko za do voljenje in prošnji priložiti potrebne popise in obrise. Dokler ne dobi dovoljenja, ne sme v njem delà začeti. 35. I z rok ali edikt. Gosposka bo v tisti občini vsem nazuanila in pa še po- v.,.«, kako naj bi se goli Kras z lesom zasadil. Družba v ta namen osnovana v Sežani ima nalogo, to delo podpirati in po-speševati; al žalibog! slabo slabo spolnuje svojo dolžnost. Ali ji potrebne reci pomanjkuje, ali si ne upa svojega na- nabitem oglasu i (soseski) po sebej občinskemu županstvu in znanim mejašem sporočila da nekdo hoče tako obertnijo začeti; in v tem naznanilu bo za 2 do 4 tednov postavila dan komisijskega obravnovanja, pri kterem naj vsak pové, kar bi zoper rečeno početje imel mena spolniti, ne vem toliko pa je gotovo, da pred njeni m i ocrni po sežanski gmajni se je srejna dokaj oralov najgeršega Krasa namreč proti Lipici, prijetne. potrebne in koristne gojzdne odeje znebila v ta cilj iu konec, da bi s posekáno hostico nekoliko centov apna žgala! ako ni že pred pismenega ugovora podal 5 kjer bi gosposka sicer, če ne najde sama nikacega pomislika, na pravo obertnišča dovolila. . 36. Obravnovanje. Pri komisijski razpravi (ob ravnavi) je treba pozvediti vse okoliščine, po kterih se gré ravnati, je treba iz dna pretehtati vse, kar je kdo zoper namenjeno obertnijo povedal, in če bi se v storjenem sklepu obertnija dovolila, morajo se odločiti potrebni pogoji, pod To se pac pravi pogojzdovanju Krasa ravno nasproti ravnati, prizadeve mile matere natore pusti in žalostni Kras zboljšati in olepšati, nalašč zatirati, naslednikom še večjo revšino pripravljati kakor jo uživa sedanji rod. Ako se kaj takega more goditi pred očmi okrajne uradije, kaj je pričakovati od dalnjih srejn? Kam pa se bo nazadnje s takim vedenjem prišlo na Krasu, je lahko uganiti. Bog se usmili! Krasovec. kterimi se to dovoljuje; če se pa pokažejo privatno-pravni vgovori zoper namenjeno početje in se po dogovoru z lepo ne dajo odpraviti, treba je tega, ki za obertnijo prosi naj pred napotiti, da svojo pravico s pravdo izdela. §. 37. Kadar je prositi za dopuščenje zidanja. Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdina. (Dalje.) 7 ' Kerčme na S1 o v e n s k e m so do malega vse v do Kadar je za napravo kacega obertnišča treba zidauja ? ktero se po zapovedih mora izprositi politični dopust za naj mačih rokah; zato pa je tudi življenje po vseh naših kerč mah enako, le da ga je po mestih se vé da vec kakor po se ? kolikor je mogoce, obravnave zastran tega potrebne vaseh in tam, kjer je fara zopet več kakor v poddružnicah. opravljajo ob enem (h krati) z razpravo, ktera je zapove- Posebno v tem je ocitna ta enakost, da ima Slovenec take dana za to, da se razsodi, ali se iz ozirov obertnijske po- hiše za splošne shajališča vseh stanov, da zahaja tudi v licije sme dopustiti početje ali ne. najbolj gosposke gostivnice brez razločka kmet kakor gospod. 38. Pritožba ali rekurs. Pri tem udeležeoi Kdor je popotoval po tujih krajih, se vé dobro spomniti, da 243 drugej te tako rekoč demokratične sprave ni našel. Več pa vendar le; otel te bo saj iz najhuje nadloge. Hembrano krat mi pridejo na misel besede nekega znanega mi go- uterjeno serce moras imeti, da se ti v teh kerčmah ne poda ki je 5 smejaje se rekel da bi moral imeti sedanji gnjusi. Miza je res večidel pokrita, pert pa ni bil morebiti r> Hotel Elefant" prav za prav tri imena. Takrat je stala se več kakor pol leta pri perici y V ze sam na sebi je umazan, stara hiša, pa so zahajali v pervo izbo kmetje, v drugo ob enem pa so šarile po njem muhe, da se tišči pika pike uradniki in tujci, v tretjo pa tisti domaći gospodje, ki so počez in podolgoma pa se potegajo vinske proge, rudeče 9 9 veselili se, če zamorejo prav iz serca p dom menkovati, in jih imenujemo r> domorodce" T tedaj je rekel, da je pravo ime p izbi se po- černe, rumene, vse vprek; sčm ter tjè se sveti tudi polita gospod maščoba ali pa je platno z rujavkastim černilom na debelo » pri Mokarjr y pokapano. Klopi in stoli se zibljejo in majo sčm pa tjè, če drugi n beim Elefanten" in tretji „pri slonuu, pa da bi se ne opiras na noge, se utegneš s celo ropotijo prekucniti. treba bilo, napisati od zunaj vse troje. In ta lepa navada Okna so motne, zamazané, posvinjane z mušjo nesnago ; splošnega druženja se je zarastla tako, da nam ne utegne ena šipa je počena, druga ubita in zakerpana s papirjem z lepo zginiti. Pa tudi sicer se ne moremo preveč prito- ali z mehurjem, spričuje pa ti sapa, ki ti žvižga in piska ževati zoper domaće kercme. Da jih cernijo „ tu ni okoli ušes , da je ostalo dovelj razpoklin in špranj nezape tem ijudem ni mar za resnico, ker resnica ni tako čatenih. Ob steni stoji stara nizka omara, vsa s červi raz čuda ; mikavna. kakor ojstre zabavlice in izmišlj sitnosti, ki so jedena in ■MaamwHPiiii^ nagibaje se na stran, ker so ji noge odjenjale; y • f jih ti mučeniki naših časov, kakor pišejo, preterpeli, in svaré na nji pa stojé narodne skledice, narejene vse po starši pih malo ali pa nič pomite, večidel razpokane ali pobité; v nekterih je viditi neka čudna mokrota, prepredena po verhu z njimi svojih yy Vse vsakega „postenega" popotnika v debelih Reisebeschreibung". pa so kerčmari na Horvaškem drugačno ve , kaj je patrijarhalno življenje imajo na Horvaškem skoraj povsod kdor komur je znano Kdor da J m ) vino doma premisli, koliko pi je imel do novejega casa majhnega ar » rajšak y kako malo pa kmet, rnu ni tezko uganiti : zakaj se d Ijudj tako malo sami s kerčmarstvom ukvar- je jud prave korenine, povsod enako z mrežo kakor žabja mlaka, berž ko ne so to ostanki kave ali juhe, ki je ostala kakemu gostu pred dvema meseoma. Po zidu pa ni zagledati nobene podobe, nobenega lišpa, razun čudno prerisanega ogledala, le na dveh ali treh krajih sem vidil tudi nespodobne, zaljubljene slike. Kerčmar obraza • V naspicenega y jajo in da to ne prihaja iz lenobe ali iz nemarnosti, kar se enako prekanjenih, majhnih ocí, ki se bliskajo, v kost vderte, Horvatom tako močno in tako neumno od vseh plati opo- kakor zivo oglje. Obleka mu je vselej nekak gosposka ; s naša. Kerčme na Horvaškem so bile od konca namenjene tujci govori rad po nemški, pa zna tudi horvaški, z družino zunaj mest le za tujce in popotnike in pravico „točiti" imeli pa žlabudra nemško-hebrejsko mešanico. Zastonj iščeš so zgolj plemenitaši, ki so dajali kercme v štant in stani- prijaznega pogovora govori mani so jim bili in so večidel še dandanašnji judje. Lahko obeta dnar. Ce S* tu s tabo le o tem, kar mu abil jud pogledaš bolj natanko, se ti bo je poznati kaj da judje. Poštenega in přemoz do čedalje bolj. Ovratnik mu je še dosti čeden viditi y srajca maceg kerčmarja ni dobiti z lep ondi y ne veljá di pa y ki mu kuka med vestijo, je večidel gerdo zamokla ali y žina, ampak žlahta puščati domačo hišo brate itd. To je ena se šteje v sramoto in nesrećo za- umazana; če pa je srajca tudi na persih bela, pa maha iz deda očeta, strice, tete, brati suknje čem, raztergan rokav ; če so čevlji dobri, so pa potem pa je pomisliti, da je dajal podplatí gotovo prederti itd. Še veliko bolj gnjusne so ju-grajšak že zato kerčmo v štant raje judom kakor komu dru- dinje, najbolj pa judovski otroci. Černi, nepočesáni, neumiti : rnalo- gemu, ker ima jud dnar ali pa judov y da so vendar vse bi mu dal moci zoper hude tovarse. Se preden odmoli, za-na boben. Med vsem najhuje pa je, da so te dnar- doni glas iz oblakov: „Peter, tvoje ude sem pokrepčal in uterdil; primi za germiček in ga izderi!" In on prime za razpre briznega moza vsega pre menile in prenaredile Zgubil in dra v je svoj postavni okrogli trebuh udeči obraz, in se je zgerbančil kakor velo ja- germiček iu ga izdere s korenino. In zopet se čuje glas: „Peter, moč ti je dana, primi bělko. Njegov baršunast in z zlatom obšit opersnik, ki se za brezo, in izderi jo!" Peter vesel brezo zgrabi, in breza ga je tako lepo prijemal ob času h dní, sedaj maha gre iz tal, kakor spodjedeno žito. okoli njega, kakor jadra na barki o morski tišini. Njegove In tretjič zagromi » Peter, ude sem ti pokrepčal in jerhaste hlače so polne ar t-> ubá in v škornjah mu klempate moč sem ti dal izderi hojo!i; Peter stori, in stara, de nogi je s ktere ste jih popred tako lep polnovale On ki bela hoja leži pred njim kakor bilka slame. Kako vesel je oje dní ponosno šetal s klobukom po str s palico bil pastirček zadobljene moci, kako iz serca mu je hvala burke, ki so jih dotakrat ž njim počenjali , in je rastel, in mahal in švigal in pel, lazi sedaj počasí s pobešeno glavo, puhtela proti nebu! In tovarši so se tresli pred njim kakor derži palico pod pazdiho in vtika roke do dna svojega oči- šiba. On pa je bil usmiljenega serca, in jim je odpustil vse vidno praznega žepa. Taki je brižni John Bul dan današnji ; \ temu pa je duh starega gospoda še ravno tako ponosen iljenja ali , da je kljub všemu božja moč je rastla ž njim kakor nekdaj. Ce mu zinis le ene besedico od skerbí, je valje pri njem ogenj v strehi; rotí se najb< Hudi časi so prihajali. Ošabni Turek je gnal svoje čete nad kristjane. Cesarju je vroče stopilo v glavo, ko je zaslišal hude novice. Njegova vojska je bila že v prejšnih ar O ateji in najterdniši mož na svetu; govori od velikih bojih večidel razbita. Kaj početi? V Reko gre naproti sul tanu , da bi kako mir sklenil s kervolokom. Al zastonj ! in z žugajočim obnašanjem in mahanjem gorjače Ošabni Turek se ne udá lepirn besedám. Vendar pa toliko zneskov, ktere bo izdal popraviti hišo ali kupiti še drugih zemljiše, bi še enkrat rado opeharil odneha, ako cesar velike vojske noče, naj bi se dva, eden lagal. Meni so jo lani o veliki noci ali kdaj je bilo, moj oče 9 Turek, eden nas posamezen bila. Imel je pa grozovitega orjaka v vojski turski sultan, na tega se je zanašal. Kakor povedali; njim verjamem. Kdor pa misli, da res ni vse to Goljat nekdaj Izraeljce je zasmehoval nejeverni zmaj pra- ta pa naj gré naravnost tjè doli v Čubar. tam mu bodo že vega Boga in vse kristjane. Tako je rekel turski cesar povedali, in še hlod mu bodo pokazali, kakor jih je rajnki našemu cesarju, naj urno tudi on si izbere svojega možaka. Peter Klepec půlil z eno roko, kakor jih je v butarah pri- Po celem križanem svetu cesar pisma piše, pa nihče našal z gore domu. Klepec je bil mož, da malo tacih. se ne oglasi, nihče si ne upa s Turkom se skušati. In kdo bi se bil? Povsod so znali dobro, dobro, kakošen grozovitež je turski pesoglavec: Sultan pa ga v tem le še bolj pase komaj pričakujoč dné, ki je bil za boj odločen. In že se bliža predvečer. Cesar v tej zadregi malo da ne obupa. Sonce je davno potonilo za gorami, rudeča zarja je plavala na večernem nebu; ptičje petje v logu je potihnilo, in na- A. Narodne pesmice isterskih otrok Dušo spasiti. Kraj Bugaj topir je sferfotal s svojega gnjezda, cesar v svoji sobi glavo v neznani muki je podpiral na zlati mizi; čelo mu je in bilo vroce kakor žerjavica; pot mu je vrel po obrazu, roke so rile po zmeršenih laseh. V njegovih persih so raz-sajali hudi boli, kakor ojstri meči ga je suvalo v blago serce, in obupljiva tuga ga je tlačila. Zdaj stopi mládenec v zlato sobo, borno je bil oblečen, in strahljivo se je bližal Peter Klepec. Komaj in s silo se je bil pririnil do cesarja. Zdaj pa stopi k njemu, ponižno svojega dohoda. Blagi knez pa se britko nasmeja maje, Klepec bil na videz, kako, kako bi mi ta ga pozdravi in mu razodene namen in z glavo misleč, tako mlad in tako šibek mládenec, kakor je Daj mi malo miha. C1a ćeš ti z miha? Jabuke pobirati. Ča ćeš ti z jabuk? Prascen davati. V r V • c\ Ca ćeš ti s prasci? Kola mazati. V Ca ćeš ti s koli? Kamenje peljati. Ča ćeš ti s kamenja? Çrikvu zidati. Ča ćeš ti s crikve? Boga moliti. Ča ćeš ti z Boga? Dušu spasiti. Petelinu. Peteh kukuriče: Kukuriku. Na verh topolicu. Zaćule su diklice, Zavergle su preslice, Su imale jedan beč Su potekle u Poreč, Su kupile jedan trak. Su vezale petehu vrat. 0 petehe! da bi dosta bilo: Mi nemoremo već poslušati Tega tvojega kukuriku. Leni predici. Pređi, pređi, hći moja Vsako leto jednu nit orjaškega Turčina premagal! mu dobro or e» Pa odgovarja a poprašuje dalje to in uno in vetii junak Pové mu tudi, kako je moćan, in kako mu je Bog ta prečudni dar podělil, zdaj se cesar zdrami iz grozne zamišljenosti, v ktero je bil potlačen ; kakor mornarju v Grabcu. Tužan se rabac uženi, Kada u kući kruha ni; Čekajte svati pred urati, Dokle se sirak uzori. Češ se berže uženiť. Za kega ma(t) moja? Za mlađega Turčina. Neću, neću, ma moja Mali Turčin vela hudoba Vsako leto devet žćn r y megleni daljavi zelen breg, se mu ve Kako muha devet pén jr. v selo upanje zasveti. Zopet si odahne, našemu junaku pa veli z najboljšimi jedini postreći, kar jih koli dobijo okrog in okrog. Toda Peter popije maselc vina in za groš kruha to mu je bilo zadosti. Pri jedi pa so se cesarski Dopisi poje Iz Maribora 20. jul. J. V. Kako lepo slovanstvo služabniki, ki so mu streči imeli, kterih pa ni dosti po- v Avstrii napreduje, vsak dobro vidi, kdor pri belem dneva treboval eden lH/UUtHI , UUUL1 proti UlUgClUU jJUSlUCIlU V au , auuco , UUg "V oj/l. i.iHi v<*uw o». vuuvkjv "V V« uiiv.M V...V.M "«'J ' se usmili, kaj ti bo to šemešče proti Turku; saj nam ga našem tisuč let spavšem narodu prebuja: delavni možje in » » . v _ ... • ■ i i « » vi i i m # v • i • l • drugemu posmehovali ančeš Bog ne spi. Narodna zavednost se od dneva do dneva bolj v bo mohamedanska pošast kosmatega snědla v capah, kakor je In tako v smehu rnu prinesejo staro konjsko podkev in ga prosijo prav lepo, naj jo zlomi, ce je res tako iskreni rodoljubi si prizadevajo ga oživljenega k njegovemu zgodovinskemu pokliču dopeljati. V ta namen so nam vi-sokoučeni zgodovinar Terstenjak temeljito dokazali, da se moćan da si nad Turka upa. Klepec se jim pa tudi za- nismo še le v petem stoletji po Kristusu kradoma v podo-ničljivo posmehlja, kakor oni njemu, pa jim veli, sedem navske kraje vrinili, ampak da srao že v veliko stařeji dobi podkev prinesti, pa novih, in on — vse je zdrobil v eni za Rimljanov v Noriku in Panonii naseljeni bili. Cem sta- roki, ravno tako, kakor kak cesarski fant kos kruha. Vsi • V rej sa je nasa domovina, čem več našincov se nam že je po eo se mu čudili, vsi so ga debelo gledali, cesar sam, on pa se je koj spat spravil, urno ko je povečerjal. Tako se je pripravljal na boj, ko je v tem turški zmaj vole hental. . da tujčilo 5 tem bolj se zdaj trudimo še ostalemu narodu na noge pomagati. Verli gospod Matija Majar so si ze kaj glavo belili jugoslovanske malo različne narečja v en knji- Ko se je zjutraj zarano v turško ležišče zvedilo ževni jezik zediniti ? pa čas še dolgo neće za težko priča je dobil cesar bojevavca, gré turški namestnik svojemu zo- kovano pobratimstvo dozoreti. K temu zedinjenju pa bi vse perníku naproti. Tudi Klepec gré za časa zjutraj. Na pla- učilišče v Zagrebu najlože pripomoglo, ako bi tako srečni njavi blizo turškega ležišća si prideta uasproti. Ko Turek bili, da bi mu deržavno svetovavstvo k njegovi ustanovitvi hej! se za trebuh prime, in res pripomoglo. Visokospoštovani gospod škof Strosmajer so že mlađega Klepca zagleda, "-----o- -----f--, ""J • "" "" " VMW" ... . WO I---1------C- I------O l malo, da mu počil ni, tako se je hahljal. „Dobro jutro, enok o ti reči omenili in ako jih bodo tudi drugi veljavni . ______^ __. * • á • A i v « ft i • i • -r stric!" ga pozdravi Klepec. „Da si mi zdrav, mili momče!" Jugoslovani podpírali, se utegne sčasoma kaj zgoditi. Ime odgovori Turek, ter Klepcu rahlo v roko seže. Cak! si novani deržavni svetovavec Slavonje in Horvatije se tudi misli Klepec, pa mu jo odterga. Be! zdaj zatuli Turek, na Slovence skerbno ozirajo. Obljubili so nekemu domoljubu, kakor lev zatuli in udari pervi. Toda Klepec, uren, se mu ki še jim je přišel poklonit, da bodo v deržavnem zboru ____« _ - _____ « • m m mm m •• • • umakue. Nato poći pa on, in Turek se zveme, in se valja tudi slovenske zadeve omenili, ako se jim poprej oznani in tuli po tleh, kakor ostreljen medved, pa ne ustane več. česar nam še manjka v šolstvu, uradnijah itd. Dosti se že Novicah" o vsem tem pisalo, pa nikoli še ni bil za Sultan čuti, da je zmagan, zareži to hrabro besedo: Nisem zmagan, zavoljo enega strahopezdljivca ; še celo vojsko imam Je v » to pripravniši čas memo zdajšnega. Ko sem Strosmajer-jeve zdravo!" in zapové svojim Turkom, Klepca pomandrati in govore v deržavnem svetovavstvu besedovane prebiral vse kristjane, ki jim pridejo na pot. Komaj je torej Klepec mi veselja soize na časopis 5 80 kapljale, da imamo Jugoslovani zopernika polomastil, že pade celo Turško uad-nj. se dolgo ne pomišlja. On pa tako modrega zavetnika, kteri z bistro zgovomostjo in živim zgrabi, zdere pervo bližnjo hojo, prepričanjem mocno serca tresejo, vse ljudstva z enako pa jih opletá iu treska in bije, in Turki padajo kakor dež; ljubeznijo objemaje. Zaupajmo na nje, zlasti ker eo price eden je ni odnesel. — Tako je klepal Peter Klepec, pravljeni tudi za nas besedo spregovoriti, ako se jim želje Slovencov vediti dajo. Gotovo je tudi na Slovenskem mnogo vreden svojega imena, na tešče zjutraj za rano. In to je vse zgolj resnica, to vam rečem, ne da ? mnogo prenaredb potrebnih. Razodenite jim tedaj, rodoljubi 9 346 iz mnogih slovenskih okrájev odkritoserčno vse, cesar nam soditi". Al to je le malopridno odbijanje pravične reci manjka, da dobimo, kar imajo drugi narodi sarstva I našega ce ima dober namen 9 ga sme povedati, akoravno y se kdor nima di- Iz Karlovca 28 pnja 16. dan t. m. se je novi ban nenadoma k nam pripeljal in svoj koňak v nas go- stivnici rk grad Bieli u vzel. Bil je z veliko y ploma. Nikjer ni tako potrebno spodbadati kakor ravno pri nas, da pridemo kamor so nam nove postave pot odperle. Iz Ternovega na Notranjem 23. julija. A. G. Po mnogih žalostnih naznanilih iz naših krajev vam sprejet. Ogledavši tukajš vojasko kerdelo, se je pod v drage » Novice44 tudi nekaj prav mestni magistrat in v vse c. k. uredij Na večer je bila Kar ste vé tolikrát in tako gorece pa povedati imamo, zastran svilo reje pri- veselega slavnému gostu na čast velika bakljada z vojasko mi in naša pevska družba je popevala mnogoverstne pesm k poročevale, pri nas saj ni bil glas upijočega v puščavi. Ze čez 4 cente lepih svilnih mešičkov (kokonov) se je letos pod oknom njegovim N smem biti. da med horvaškim pe v naši gold. mami so naši smo u verli pevci tudi slovensko prav klicanja „Ž po ban peli Cei 55 Bratj SI mesto je na nogah b in u za v funt 3600 gld. nje skupilo in še za seme nekoliko obranilo. Gospod Al. okolici přidělalo, in vecidel že vse po 9 prodalo (vecidel še za srebro in zlato), tedaj blizo ni bilo ne konca ne kraja, zlasti ker Šv., borštnar na premskem gradu, ki mu čast gré, da da so Njihovo c. kr. veli- je to reč tako zbudil, sam jih je prodal 315 funtov. nam je veselo novico prin čanstvo ukazali, naj se precej v naši celi kronovini pri vseh Ravno ta pridni svilorejec jih je lánsko leto přidělal 170 uredih narodni jezik uvede. Ta novica je včs narod ginila, funtov, 70 funtov jih je v Istro prodal po 4I/2 gold., 100 in vsak je radosten kričal » živio car r" živio ba Iz Gorice 14. julija. F. S. M Polde Krajnski ri. Letina p nas funtov pa nekemu zidarskemu mojstru iz Laškega po 31 gold., kteri jih je v svojo domovino zanesel, in je, kakor pravijo, več ko 1000 gold, pri njih dobička imel, zato, ker povsod tako dobro kaže, da že veliko let ne tako. Če nas so svilodi fžidni červiči) iz premskega semena popolnoma ktera nesreća nenadoma ne zadene, se ni pomanjkanja bati. zdravi ostali, v tem, ko so uni iz drugih T je posebno za gorjane velika dobrota, ki so zad tako malo přidělovali, da so si mogli žita kupovati leta adja semen (tudi iz isterskega) bolehali. Ravno to je pa tudi letos obilo kupcov iz Laškega sčm přivábilo in ceno tukajšnih mesickov tako povzdignilo, pa tudi pri nas do sviloreje tako veselje obu-dilo, da se jih je že letos v Bistrici in Ternovem vec na posebno gorjancom v velik dobiček. Žalibog, da je preveč novo sviloreje poprijelo in da se je ravno tukaj spomladi zanikernikov, ki bi hruške in jabelka radi jedli, ako bi jim več ko 4000 murbic zasadilo, prihodnje leto pa se jih še bo obilno; le škoda, da se za požlahnjenje sadnih dreve premalo skerbí, ker ravno suho sadje je za zimo in poletj na smrekah rastle. Ker sem ravno od g omenil, naj več nasaditi namerja. Pač lepa pomoč za naše kraje 9 kjer povem še par besedic o h tah po iderski in baški nas vsakoletna suša bolj kakor drugod zatira in huda bora dolini, kterih so se, kakor slišim, ravno kar sopet poprijeli. poljske pridelke krati, bo v malih letih koristna sviloreja, ez ako tako veselo, kakor je začela, napreduje; pa tudi za Pričeto je bilo to delo že pred nekimi leti pa enda bi prave in terdne podlage. Eni so hotli na Krajnsko imeti druge kraje naše ljube domovine bila, ako bi ljudje le po cesto poleg Id drugi poleg B Delati so bili za mislili, da nobeno drugo delo v tako kratkem času 6. čeli ti in uni. Vsaki kmet je imel po svoj primerjen kos odkazan. Cerkljani so i odka emoženji tednih ) in s tako maj h nim trudom toliko dobička ne donese ni del s kakor sviloreja, tistemu, ki se je čversto poprime. hvalevredno pridnostjo naglo dodělali, da se lahko iz njih Iz Postojne 28. julija. Nekako neprijetno je vselej vasi do Ljublj v koči lep pelj Delali so še bolj slišati, da se kaka reč na véliki zvonec obesi in po svetu pridno, ker je njim samim v največji dobiček. K od razglasi, ko bi se bila lahko doma, bodi si po posamezni oddalj tudi 9 80 or ts odernjali in le prisilj delali; res je pa ali po uredni poti poravnala. Tako se mi je zdelo nepri da ubogi kmet vselej berž po ukazu ne more vsega jetno 9 ko berem v 30. listu ..Novic44 sam doveršiti 55 tega leta dopis iz 9 drugih delavcov najemati, pa mu tudi ni Postojne, ki vec tukajšnih reci graja. Al da se resnica mogoce, ker mu še za svoje potrebe dnarja manjka Pa prav spozná, je čuti treba dva zvona T Drago postojnsko tud s travnik m nj iva m se p odmerjevanji nove ceste meso ima svoj vzrok deloma v tacih rečéh, kterih ni sama ni kaj vařeno delalo. Tako je bilo naposled vse palo, Postojna kriva; zakaj če stoji bližje Terstu in italijanski dokler ni dežein poglavar baron Burger sopet te reci zemlji 9 in sprozil. Nadjati se smemo, da zdaj pojde delo bolje spod rok, nič za to. če bo deželna dnarnica se Če je od ondod navzema dragine, ne more sama pa v Postojni sami kaj dragine krivega. potrebne pripomočke dala; drugače naj se zato pomaga po javnih uredih; no čem pa reci, da bi tukaj nič ne bilo treba popraviti. Vendar to bi po- bo tezko šio. Ubogi kmetje so že tako zlo obloženi Cesta po Baci se je bila pa že v neki melini d uri hoda od Tomina, tako uperla, da je niso mogli naprej spra- 24. p. m. so viti. Zdaj nek pa tudi tam sopet delaj sebej rekel, da, če se pri kakem kupovavcu v mesnici raje za dva ali tri solde počaka, mora tisti malo zanesljiv plačevavec biti. Postojnski mesa odreže, kakor kupovavec že odperli tukaj nov most in novo cesto konec sv. Klare. Imelo šoli kaj ji manjka, ali kdaj da ji je kaj manjkalo, dopi-bi se bilo to z nekakošno slovesnostjo zgoditi, kar je bilo sovavec premalo razloči. Ce je bil kdaj zavoljo šibe vek N pa zavoljo nekih zmot zaostalo, napredujejo; krásen most na Soči bo še ta mesec res lepo delo, da malo takih. Pravijo, da se bomo 1 ■M ze lahko naravnost na Dunaj ali pa v Turin popeljali Zavoljo novega železnici delà naglo pri otrocih, vsak pameten človek vé 9 da otroci večkrat iz gotov ; sept hudobije bolj vpijejo kakor jih pa boli. Vselej je veljalo, da šiba novo mašo poje; pa res je tudi, da kjer je veliko biti 9 je malo vžiti. Naj starši sami otroke doma prav ravnajo, vinskeg davka so nektere ceste odkazane, bo šola veliko manj delà imela z njih strahovanjem. Na po kterih se ima vino v me6to voziti; to kažejo ob cesti sproti temu, kar gospod dopisovavec o mestni muzik i postavljene okolica vsa table z m š k napisom. Ker je goriška • V pise 9 menim jez 9 da bi nam vsi tisti dobrotniki, kteri so enska. in vozniki. rekel bi Slovenci 9 d enega 9 terdi sedanje leto mile darove skladali za Notranjce 9 malo hvale mora pač ta ukaz le za Nemce veljati. Ali kaj vedili, če bi mi zdaj gole se cez to malo reč čudi Saj sem že vidil v vaseh 9 razun dusnega pastirja nobeden laškega jezika 9 veselice ravnali. Zdaj imamo tište muzike največ, ki jo berači nam delajo: „prosim Mestna mu- laške darů! lačen sem! pomagajte nam razglase nabite. Kdaj bo nek tega konec? Kdaj se bo za- zika v Postojni se toliko glasi, kolikor ji je mogoce po čelo po postavah ravnati?! Sicer bi nekteri kaj radi doka- plač i lu; plačilo je po tem, kakor so doneski; doneski pa da je slovenščina pri nas „in floribus" ; zato jim ni v sedanjih okolišinah tudi niso in ne morejo biti taki ka nikakor pi ta po njih mnenji „služabnik44 in „kopitar, ki sme le čevlje kadar se jim kaj piti podá; lačen ali pa zejin se nihce ne ako se kdo podstopi to tajiti, posebno če je koršni so bili. Godci godejo, kadar kaj v gosli dobijo, ali 217 more napihovati. Vendar tukajšna muzika se zadosti obilno- ji svetuje, naj se v toplo peč vsede; to ji bo skozi polt ~ * . . « m A i V t j i V V ■ krat glasí; če je dopisovavec ni slišal, je pri vsem tem vso vodo iz života preg nalo. Nesrečna žena res uboga, pa vendar svoje storila. — Morebiti se bo komu čudno zdelo, umerje; zdravniki so našli nohtove na nogah zasmojene in da se v Postojni govori o m es tni muziki; zemljopisne bukve po celem životu noter do glave opeklín veliko. Mi pa bi sve- namreč Postojno imenujejo le ter g. Pa Pivcani y ko gredó tovali, tako svetovavko Ie za eno minuto na razbeljeno plošo v Postojno, pravijo, da gredo v mesto; je res tukaj več posaditi, da bi ji neizreceno neum nos t iz glave mestnega, kakor v marsikterem tergu na Krajnskem tr> y 111 potegnila. Kako treba bi bilo, da bi tudi taki Ijudje pivške vasi deloma kažejo tako zidane hiše, kakor drugod slovensko znali, kterim je slovenščina tern v pêti, pa si tergi. Prav bi bilo sicer, da bi Postojua tudi po postavi vendar kruh ali cast s tem služijo, da pošiljajo dunajskim nosila ime mesta, ko se marsikteri slabji kraj na Krajnskem časnikom novice, ki so jih iz našega lista pobrali 5 to je y S tacim imenom ponaša. Pa na samem imenu, pravijo Po- so si jih iz njega pres ta viti dali nam spet očitno ^ y y stojnci, je malo ležeče, če so čaši slabji memo poprejsnih. kaze vcerajna „original - korespondencija" iz Ljubljane v Ko bi se pa Postojni hotelo kaj vec mestnega dati, bi bil 77 Presse". V ti 77 77 korespondencii" se dopisnik merzí nad so to terg vsak teden; potem bi si tukajšni stanovavci stavkom poslednjih „Novic" : „Reka, kje si?" in svetu laže, ložje in boljši kup dobivali svoj živež kakor zdaj, in Piv- da se v onem sostavku terja, naj bi na poštah v Milani y čani bi se tudi vadili, kako stvar več pridelovati, ki bi se Piemontu itd. znali ilirski jezik. Sembrano neveden mora na tergu utegnila spečati. Sicer se je s teržnim dnevom biti 77 korespondent", da se je takega kosmatega medveda tukaj že večkrat kaj poskusalo, pa ni hotel nič v red priti. natvesti dal zakaj da bi bil sam novični dopis bral y Kaj je bilo povedati. tega krivo? bi morebiti kdo drugi vedil bolje tega nikakor ne moremo verjeti, sicer bi bil vidil, da je Znojemski. gosp Grajenski le pot popisal, ktero je iz Varaždina v Iz Kranja 28. julija. J. V. Iz zadnjih „Novic" Reko pisano pisemce obhodilo le samo za to, ker poštar smo zvedili veselo novico y da utegnemo latinske šole. Da bi se to le kmali zgodilo ! zares dobiti štiri v Varaždinu ni vedil, kje je „u Rie ci", in da je samo temu vso krivdo pripisal, očitno rekši, da se kaj takega Hišo za šole in potrebne oprave bo naše mesto samo v kratkem rado v domaći hiš i". Dokler smo na domaći zemlji y pripravilo in tako se bo hitreje, kakor smo upali, nasa imamo za nase pisma pravico d o m a č e g a jezika in poštarji želja spolnila. Ni mi treba dobrot nastevati kranjsko mesto in cela y ki jih bi naj ga znajo. To je nas dopisnik rekel in nic drugega. gornja Kranja imela y ako se tukaj O arme „Presse", dass man Dich mit solchen Verdrehungen vrata novim šolam odprejo; le samo eno rec spomnim. Znano je, da tukaj bivajo Slovenci in da se skoz in skoz po de- behelliget ! želi le slovenski jezik govori, tudi božja beseda se le v domaćem jeziku razlaga. Mislimo tedaj, da nam ne bodo Novičar iz domaćih iu ptujih dežel. fiz Dunaja. Presvitli cesar so prišli včeraj iz To plic učiteljev poslali, kteri le iz zemljoznanstva vejo, da so sopet nazaj. Dva dní so bili s kraljevičem-vladarjem pru- tukaj Slovenci domá. Ce se ces. ukaz od 8. avg. 1859, skim skupaj; oba sta imela tudi svoja per va ministra kteri za vse narode celega cesarstva brez izjeme popol- saboj iu še več druzih imenitnih mož. Treba se je zdelo noma veljá, še ni spolnil, se utegne le s tem izgovarjati, vladarjema zmeniti se osebno, kako in kaj. ker od ene da je mnogo ptujih učiteljev y ki domaćega jezika ne raz strani žuga nevarnost avstrijanskemu cesarstvu, ako bi Lahi po umejo. Le-sem pa borno gotovo le može našega naroda do- napadli Beneš ko, prusko kraljestvo in cela Nemčija pa je bili, ki bojo kos, uresničiti cesarski ukaz. Přetekli so časi, tudi v nevarnosti, ako bi utegnil kdaj Napoleon seči ko še skor nismo si upali glasno reći, da smo Slovenci; okrajnah Rajna in francozkemu carstvu pridobiti tako ime- topliskega zbudil se je tudi nas narod iz dolgoletnega spanja; oživila novano „naravno mejo". Vzrok se je v vseh persih zavednost svojega naroda in ponosno nobenemu skrivnost, ker časi so res nevarni; al kaj je bilo se zdaj vsak pravi rojak k njemu šteje. In zares! zgodbe ondi skienjeno y tega nihče prav ne vé, akoravno se domovine mogocne vseh časov živo kažejo, da vse narode je le ljubezen do casnikarji na vrat na nos prizadevajo u g a n i t i, kaj sta vla- in veljavne naredila; berž pa ko so to darja govorila in sklenila. Ni tedaj čuda, da so vsi nemški ■ka narod v jarm nemarnosti casniki polni popisov iz Toplic, in da eden hoče vediti več Eni terdijo, da sta vladarja gotovo p o- zgubili jih ie v kratkem dru»* » pripravil. Treba je tedaj, da se Bogu dá kar Bogu gre in memo drugega. cesarju kar je cesarjevega, pa tudi narodu kar je narodo- godbo podpisala; drugi pravijo, da je bila v tem shodu vega! Tako borno vsi narodi velike Avstrije veseli, in ve- doloćena le osnova prihodnje pogodbe za ohranjenje celote seli narodi premagajo marsiktere težave. vseh dežel, ki spadajo v nemško zavezo ; nasproti temu pa Iz Ljubljane. Kar je sonce merknilo, ni skor dneva pravi 77 Preuss. Ztg.", da nič goto ve ga ni bilo sklenje brez dežja. večkrat pa se vlije prava ploha in nenadoma nega , da pa sta vladarja prijazno se porazumeia o zadevah pribučí strašen vihár. Taka je bila tudi v nedeljo okoli sedanjih političnih homatij in da je upati, da ta shod ne bo enajstih ravno med sv. birmo, da je hotel piš medeničarjem brez koristi za nemško kraljestvo. Příhodnost tedaj bo mogli Ijudje vse štante podreti in soVIH|m marele razpeti, ker je veter skozi v šenklavški cerkvi še le odkrila, kakošen sad bo donesel shod topliški y zgorej ki je odperte okna dež bil po vsem, kar se je slišalo, posebno prijazen ne le med deževno in hladno vreme ne obeta vladarjema, temuč tudi med ministroma obojnih vlad. Drugih na polji nić dobrega, ako se ne bo kmali na bolje obernilo; nemških vladarjev, ki so je unidan s pruskim vladarjem vred povedalo se nam je, da je jel krompir v nekterih krajih snidli s Napoleonom vBaden-Badnu, ni bilo nobenega v cerkev gnal. Predolgo (okoîi Kamnika itd.) gnjiti, da njive smerdijo. Ker se nam v Toplicah. je ozimina slabo obnesla na Gorenskem, kjer polje pozi mi Sliši se y da mali odbori deržavnega svetovavstva ni posebne škode terpelo, daje násad pšenice le po pol so vsak svoje delo že doveršili in da vćeraj (v torek) je imel mernika! — bi nas pač hudo zadelo, ako bi nam še jesenski biti pervi zedinjeni zbor vseh malih odborov, kteri, kakor Iz Ternovega na Notranjskem se je naši bravci vedó, štejejo skupaj 21 deržavnih svetovavcov. pridelki spodleteli. 23. p. m. pisalo v dunajsko „Presse", da je ondašnja c. k. Poznejim sejam tega zedinjenega zbora se bojo pridružili sodnija preiskovati dala truplo neke žene, ki je za vode- tudi ministri in njih namestniki. Upanje je, da se bojo v teh y ■■■ > ■ hi tega zedinjenega zbora ni co umerla, od ktere pa so ljudje govorili, da je živa naprejšnih zborih navskriž-misli zlo poravnale in se bo pečena bila. Čeravno Ijudje radi iz komarja naredé vola, pot pogladila za prihodnje pretresovanja v velike m zboru. vendar cisto prazna ni bila ta govorica, zakaj res je je prišla ta bolna žena (udova) k svoji sestri lesem, da ki se bo težko pred 13. dnevom t. m. zacel. V V ces y Miuisterski ukaz od 12. julija zapoveduje y da da ji bo tukajšni zrak bolje teknil. Neka babica mazačinja otroške igrače s zeleno barvo pomalane se smejo 248 le skozi velike colnije in z dovoljenjem deželnega pogla- pozneje se je tudi terdnjava udala. Kraljevi so zgubili v varstva tište dežele dobivati stanuje. — Ukaz ta se opira na to, da zelena barfa ktero se igrače malajo, je strupena in zdravju nevarna. kjer kupcevavec s to robo vsem 580 mož, Garibaldovcov pa je padlo 50, ranjenih je y S bilo 100, vjeli so jih 17; Garibaldi sam je bil ranjen na nogi, sin njegov pa na plečab. V Mesini je še kraljeva armada. lani na kant prišla, še ništa svojih dolgov poravnala, ker Francozko. Iz Pariza 27. junija. Pripravljamo se se še zmiraj ne vé, kaj naj bi se storilo s posestvi te za vojsko, kakor da bi ne šla naša armada le v Sirijo na nekdaj tako imenitue tergovske hiše, da bi dolžniki saj 30 Turško, ampak kakor da bi bila tudi vojska z Angleži pred Velika tergovca Arnstein in E skel es, ki sta . ker namesti 100 gold, dobili. Berž ko ne pa bojo te posestva durmi. Kakor strela iz jasnega je novica, da bo shod av strijanskega in pruskega vladarja v Toplicah, udarila v cesarja in njegove prijatle, zakaj nihče ne more tajiti, da prodane, namreč cukrarnice v Gradcu, Ljubljani in Ca lokezu (auf der Insel Schutť), oglarnica v Lokah prediv nica v Lohovicah in suknarica v Gradcu ; ali se pa bo sku- meja ob Rajnu je Napoleonovo poželjenje. Pripoveduje se y pilo 1 milijon in 980.000 gold., kakor so vse te posestva da nedavnej je rekel: „Na Laškem nisem cenjene, je veliko vprašanje. mogel vsega sto riti cesar sem želei; vendar sem dosti storil, da se ostalo Iz Korškega. Iz Trebiža se je pisalo 24. dan naredi samo po sebi. Evropa bo še le tadaj mir uživala, p. m., da velika medvedja družina se je pritepla v tre- ko bo Francozko dobilo svoje naravne meje. Zakaj le s bižko dolino, ki je že čez 20 ovác požerla. Napravili so tako močjo bom mogel svobodo prenašati, ktere še dalje lov na kosmatine, pa perve dní niso še nobenega vstřelili. Francozom prideržati mi ni mogoče". Ali mu pa tudi po Iz Štajarskega. Iz Gradca. Po poslednjem nazna- tem ne bo tern v peti, je veliko vprašanje. — Rimsko nilu se je za spominek rajnega nadvojvoda Joana že na- i z posojilo je dobíjeno. 38 milijonov je podpisanih po nabralo 7000 gold. Ogersko. Iz Pešta. Še 4 večere so se na ravno vadni poti na Francozkem in v Belgii 12 milijonov je pod tistem mestu zavoljo bakljade, ki jo je policija prepovedala, pisal velik tergovec. Angležko. Iz Londona 24. julija. Da si tudi An ponavljali nepokoji, o kterih smo unidan pisali, in bilo je gleži ne prikrivajo nevarnosti, ki jim zdaj se nekoliko ljudi v teh homatijah ranjenih, ktere pa niso bile zuga le od delec iz Francozkega, se vidi iz govora ministra Palmer- r> mali zacetek velike ogerske prekucije", kakor so nekteri stona, sicer Napoleonovega prijatla, v včerajšnem der časnikarji pisali, zakaj berž ko je deželni poglavar fzm. Bene dek, kterega te dni ni bilo doma, přišel na mesto žavnem zboru. Rekel je namreč očitno Ansrležko » v da časi tudi za niso varni in da nevarnost mu preti od bližnjega nepokoja in je ukazal vojakom domu ili, je bilo ko bi trenil soseda unstran kanala. Francozko ima 600.000 vojakov, vse mirno in iz stoterih ust je donel poglavarju. 7) eljen u previdnemu 400.000 jih je vsaki dan za vojsko pripravljenih, 200.000 pa jih je na urlavbu, ki so lahko v malo dneh sklicani. To Erdeljsko. 21. dan p. m. so na neki senožeti blizo je veliko pre več le za brambo dežele!" Rudece gore delavci kosili in polni vere žganja v travi spravljeni imeli. Okoli 6 in 4 let stara fantiča nekega de- Serbsko. Iz Beligrada 25. julija. Zdravniki pra vijo i da ni celó nobenega upanja več, da bi se knez spet lavca stakneta verč in se napijeta žganja tako, da stařeji ozdravil. Dr. Zavisic je bil nanagloma iz Dunaja v Banja fant je na mestu obležal in še tisti večer umerl. ni pač preveč skerbi za otroke! Nikoli Brestovac k knezu poklican. Knez je poklical vse njemu in svoji rodovini zvesto udane Serbe k sebi in jim priporočal Iz južnih Tirolov 24. julija. Ker je sardinska ar- svojega sina kneza-nasleduika Miha la y ki ga vsaki dan mada ze delj casa spet na vojsko uravnana, ni tedaj pražen strah, da bi utegniia nad mejo avstrijansko planiti ; zato se iz Ivanke pričakujejo. Tursko. Iz Sirije. Maroniti in Druzi so se 10. dan terdnjave hitro izdelujejo, in da se tabori ob Stelvii in meji p. m. pomirili in za zdaj je konec prelivanja kerví v laškega Tirolskega berž ko je mogoče dodelajo, so kan tonske gosposke veliko delavcov najele iz severnih Tirolov Sirii. Al ker velike vlade nimajo nobenega zaupanja y da bi y mogla turška vlada kos biti prihodnjim prekucijam in se je iz orožnice dunajské in druzih orožnic se sila veliko orožja bati novih grozovitost, so sklenile, da hočejo one Sirijo vozi na Tirolsko, ako bi treba bilo se v bran postaviti so- berzdati, kar je tudi turška vlada po dolgem obotav vrazniku. Zato se tudi pričakuje, da deželni poglavar nad- ljanji dovolila. Francozke in angležke vlade se bojo tedaj vojvoda Karol Ludevik, ki je 26. dan t. m. iz Dunaja přišel, podale v Sirijo; al do 28. julija še nobena francozka ladija je prinesel novo postavo za deželne brambovce. S srebernim ni jadrala na Turško, ker pogodba vzajemnega po- drobizem smo v silni zadregi; šestice so res že bele vrane pri nas. sredstva je imela od vseh velikih vlad še le ta dan (28. julija) podpisana biti. Angležka Lasko. Na Neapoljskem se mešajo homatije če- četka za to, da bi se druge vlada, ki ni bila iz za vlade vtaknile v turške homa dalje bolj. Kralj je sicer konštitucijo dal; al 15. dan p m. tije y se je nenadoma premislila in dovoluje zdaj, kar Na so hotli gardniki in vojaki nekterih kerdel novo ustavo po- poleon hoče, kakor pravijo, za tega voljo, da bi cesar dre ti; dnarja so odkod přejeli, se napili in po ulicah raz- francozki ne bránil zedinjenja cele Italije, na kterem je sajali kričaje „proč s konštitucijo!" in vsakega napadli, ki Angležem posebno veliko ležeče zato, ker bi potem oni ni hotel ž njimi kričati. Ministri so hotli berž svojo službo veliko močnejši in veljavniši bili v srednjem morji. Tako zapustiti, ako bi se bil kralj še dalje branil se krepko zo- roka roko umiva in res je, da diplomacija je večidel samo- perstaviti prekucijnemu početju zoper novo vlado. Zdaj je pridna dobičkarija. to zopet poravnano in kralj ravná v edinosti s svojimi mi- V nistri; al kaj bo dalje y sam Bog vé, ker n a j n o v ej š e no Zitna cena vice iz Turina od 28. julija pravijo, da obrav nave zavolj zveze so se med neapoljsko in sardinsko vlado zder le; neapoljski poslanci bojo Turin zapustili. Go- v Ljubljani 28. julija 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 43. banaške 5 fl. 43. turšice 4 fl. 755/ vori se, da je Garibaldi na Neapolitansko přišel. Kakor se je zdaj zvedilo, je bi I 16. in 17. t. m. hud boj pred Milazzo med kraljevo armado in Garibalditovo, 3 fl. 45. jećmena 3 fl. 2. prosa 10* 3 fl. 38. soršice 4 fl rezi ajde 3 fl. 42. ovsa 2 fl. 16. ki ji je general Medici poveljnik bil, kamor je pa 20. julija Garibaldi sam s 3000 vojaki pritisnil in Milazzo vzel; Kursi na Dunaji 31. julija. 5% metaliki 70 fl. 10 kr. Narodno posojilo 79 fl. 90 kr. Azijo srebra 26 fl. 10 kr Cekini 6 fl. 4 kr. » Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik