cftet&j&O' c./$ јГов№1ла -v «Xrärenrl SHS pavSaUrann. -fteročnlna listu: Celo leto K 120*-—, pol leta Ж 60'—, četrt leta K 30'—. hren Jugoslavije : C«]« leto K 150*—. Inserat! ali omenila se la-jM&majp po dogovoru ; pri veekralnem inserfresju primeren popust Upravnišivo sprejema naročnino, ln*«rate in reklamacije.-Telefon ši. 220. ®8 g«avflil«k ^ocamecna Stevttim »tane i kron». neodvisen političen slovenšlco ljudstvo »Straž«“ izhaja v pomleijek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govu vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste. — — Telefon št. 220. ХШ. Kako gospodari naša vlada? Veliki davki že zdaj stiskajo naše davkoplačevalce, posebno kmete» Ä kljub temu se poroča, da bo pri pro. računu za to leto kakih 8000 milijonov primanjkljaja. Kaj bi bilo torej umestno, ko da vlada varčuje z denar -Jem, da ga ne izdaja, kjer ga ni treba. A naša vlada, katero tako vneto podpirajo naši slabostojneži, trati denar za take reči kakor menda nobena vlada na svetu. Minister st; pelje o Veliki noči na morje na izlet. Zato porabi 200,000 K državnega denarja. Na Češko pošlje vlada na državne stroške pravoslavnega škofa, da hujska tam zoper katoliško cerkev. Brezverskim Sokolom, s pomočjo katerih hočeta P ribiče vid in Žerjav brezver-stvo razširiti med našim ljudstvom, daje za njihove izlete iz državnega denarja podporo. Citali smo v listih, da dobi za izlet v Osijek vsak Sokol 2000 K državnega denarja. Torej se bo liberalna frak ari ja, ki je organizirana v Sokolu, na državne stroške , , na stroške vseh davkoplačevalcev vozila na izlete, popivala in plesala, kar bo stalo morebiti do 20 milijonov. To je že višek pristranosti in nepo -štenosti. A za potrebne reči pa vladanima-denarja. Invalidi, vdove in si role že več ko pol leta čakajo na bor no podporico, na za to ni denarja, a za liberalne frakarske Sokole, so milijoni na razpolago. Za poškodovane po toči, požarju itd, nima vlada denarja, a za Sokole pa. Ko bi Ustim, ki jim je toča pobila, dala vsakemu 2000 K podpore, bi bilo stokrat bolj pravično, ko pa Sokolom za zabavo. Davno je že obljubljeno bilo, da se bo vrnilo tistih 20 %, ki so jih odvzeli pri koi-kovanju denarja, a še vedno čakamo na to, Sokoli pu že z državnim denar jem lahko popivajo. Nove nepotrebne službe, n. pr. mesto podpredsednika pri dež. vladi v Ljubljani ustanovijo, da kak voditeli vladne stranke pride do korita, a za regulacije rek itd pa ni denarja. Kako se gospodari pri vo jaštvu, žendarmeriji itd. tega še danes niti omenili nismo. To je blagoslov centralizma, taka je gospodarska umetnost srbskih in slovenskih libe ’ ralcev in samostojnežev. Jugoslavija kot križališče gospodarskih interesov velesil. 0 parlamentarizmu in volilnem pravu. iGovor narodnega poslanca dr. Josip ilo h n j e c a v ustavotvorni skupščini v Beogradu dne 13, junija.) Poslanec dr. H o h n j e c: Gospodje narodni poslanci! Wilson, prejšnji predsednik Zedinjenih držav, povdar-ja v svoji knjigi o državi, da tisti, ki izdelujejo zakone, ne smejo sebe smatrati za sfvoritelje, ker je njihova naloga, da samo dajo formo za ono, kar biva v narodovi zavesti. A ko vzamemo Wilsonove besede za kriterij, s katerim presojamo ustavo, koja se pripravlja za našo državo, moramo — in to mora storiti vsak objektiven presojevalec — priznati, da ustavni načrt ni formulacija za to, kar hiva v zavesti troimenskega našega naroda, zlasti njegovega hrvatske-ga in slovenskega dela. Prazne klopi na tej strani glasno kličejo po drugi formulaciji. Vladne stranke so dozđaj trdovratno zapirale ušesa proti temu klicu» Dokazale so s tem in dokazujejo dan za dnem, da nimajo tistega .idealnega m istinito modernega pojmovanja o nalogi zakonodajalca in usiavotvor-oa, kakor ga zahteva veliki idealist in demokrat Wilson. Zato pa bodo tudi nosile vso odgovornost za posledice tega ne-državniškega in protidržavnega ; postopanja. Presojajoč VII. oddelek vladnega ustavnega načrta po Wilsonovem kriteriju, ne bi mogli reči, da je v njem formulirano to, kar je v narodovi zavesti, še manj pa bi se dalo reči, da to, kar je tukaj formulirano, odgovarja duhu demokracije in zahtevam modernega časa. Ustava po modernih pojmih mora določiti odnos državne oblasti in njenega nositelja do naroda, ki tvori državo. Država je narod. Ta prislovica ne sme ostati samo fraza, marveč mora priti do pravega izraza v notranji ureditvi države. Široke mase naroda ne smejo ostati zgolj objekt državne oblasti ter zavzemati zgolj pasivno vlo go naprtim državi in vladi- v državi. Zato mora moderna ustava zbrati vsa najboljša javnopravna načela o notranji ureditvi države, po kateri se na -rodu v skupnosti zajamčuje pravo in možnost, da more sam po svojih za -stotnikih v poedinih skupščinah in v parlamentu oskrbovati državne zade -ve in izvrševati državne posle. Predpogoj za to pa je, da je v u-stavni državi narodno predstavništvo sestavljeno tako, da ga smemo in moremo smatrati kot zastopstvo celokupnega naroda. To je neodklonljiva zahteva, ki jo more izpolniti samo pravilen in kolikor največ obsežen in popoten volilni sistem. .Volilno pravo ima svojo domovino tam, kjer je zibel modernega konstitu-cijonatizma in parlamentarizma, v — Angliji. Tukaj se je že leta 1647 splošno volilno pravo v javnosti zahtevalo in utemeljevalo kot naravno pravo človeka. Ni razloga, ako se jo takrat poudarjalo, da bi lord veljal 20 državljanov, gentleman .2, ubog človek pa no-ibmega; vsa taka omejevanja volilnega prava so proti božjemu in prirod-nemu pravu. Ves narod je nositelj za-Ičona, zato se poedine osebe pri zakonodaj c e morejo izključiti. Gospodje! Med letom 1647 in 1921 ■je dolgo razdobje, ki je označeno z vsestranskim napredkom človeštva. L. T921 je, ne v Angliji, marveč v naši državi razprava o političnih pravicah poedinih državljanov. Mi se vprašamo, ali bo v naši državi zmagalo ono načelo, ki se je v Angliji začelo uveljaviti že pred 274 leti ter je bilo okoli ISO let kasneje uveljavljeno v francoski konstituciji leta 1791: da js ves na rod nositelj zakona in da se zato poedine osebe pri zakonodaji ne morejo iz ikljuftiti. Odgovora ni treba dati z be- j sedami, Facta loquntur (dejstva govo- i Ш. Ker smo z Nemčijo kot našim naj močnejšim in najnevarnejšim; sosedom opravili, hočemo tu druge države ie v toliko obravnavati, v kolikor njih gospodarska tendenca gre proti bližnjemu vzhodu, kaleramii tudi mi. kot prehod iz Evrope v'Azijo,' geografski pripadamo. Angleški svetovni imperij je kolos sam za sebe, tvori s svojimi kolonijami in domiiiijoni gospodarsko zaokroženo celoto sam v sebi. V novejšem času se ta imperij preosnavlja v smislu kar naj več je avtonomije posameznih dominijanov in kolonij in ob jetl-nem se1 jih skuša privesti v kar naj -večjo enotno gospodarsko organizacijo, da bi tvorili z matorjo-zemljo Anglijo v sebi zaokroženo svetovno gospodarsko celoto, ki bi reprezenti -rala velikansko gospodarsko in potitič no svetovno moč. Lažje se godi ta pro ees z dominijoni kot je Kanada, Av stralija-in Južna Afrika, kjer. živi večiuoma prebivalstvo angleškega jezika ali pa vsaj evropskega pokole * nja. Težje pa gre to z velikimi tuje -rodnimi kolonijami kot jo Tndija, E -gipt in v svetovni vojni pridobjeni deli Mezopotamije, Arabije in Male Azije. Ravno Indija pa je največji zaklad Britanije. Da Indijo ohrani, je šla Angleška v Egipt, začela osvajati Arabijo, Mezopotamijo in razširja svoj vpliv v Perziji in Afganistanu. Tako si hoče ustvariti prekokontinen-talno zvezo z Indijo, če bi keclaj morda v velikih konfliktih bodočnosti odrekla velikanska angleška vojna mornarica in bila poražena. Ce Angleška zgubi Indijo, je pol njene svetovne moči preč. To je tisti del in rana, ki rijo). V naši državi so zavladale takšne politične razmere, da ne bo ves nared Srbov, Hrvatov in Slovencev no si tel j ustava in zakona, marveč da se bo ustav ter se bodo zakoni slovenskemu in hrvatskemu delu naroda kratko malo n umetnih f vsilili). (Pritrjevanje m jJockanje na desnici,) Kako je to pač skladno z dogovori ob ustvarjenju naše države ? Kako je to v skladu z modernimi načeli, osobito z načelom pravice in enakopravnosti, ki mora biti, podlaga vsaki državi, tudi naši? Ali jo to dobro za našo državo in koristno za njeno bodočnost? Odgovor naj dajo tisti gospodje, ki bodo za vse to nosili odgovornost. Poslanec Milan P r 8 b' i č e v i Č: Nosi čem o' (Dalje prihod.; najbolj skeli, če si le kdo upa dregati tudi v bližino. Kakor hitro je Angleška slišala in videla nemški trgovski in politični cilj Hamburg--Bag -dad, je že obsodila na smrt Nemčijo in je s svojo zgodovinsko znano trdo-Xr^taosfjo in doslednostjo tudi vrgla ob tia zaenkrat najnevarnejšega tekmeca v Orijentu, Rusija prihaja sedaj na vrsto, nato pride morda Japonska če Anglija sama prej ne podleže. Naša država, je za Anglijo in nje’ no posest v orijentu v toliko od važ nosti, v, kolikor mi tvorimo branik nemške ekspanzije proti orijentu. Ker je Nemčija za enkrat oslabljena in na tleh, je naša državna tvorba ne zanima več tako intenzivno in bi >i bilo najbrž vseeno ali pa bi videti še raj-še če bo obstojala prejšnja monarhija samo da bi ta ne šla skupaj z Nemčijo. Ustanovitev narodnih držav na razvalinah prejšnje monarhije nikakor ni tvorila cilja angleške politike , ampak so vanjo privolili ie v toliko , kolikor se je s tem zrušila nemška he - gemonija in vojaška premoč v srednji Evropi. Naeijonatijtetiuj princip malih narodov je Angležem postranska Stvar da celo v nasprotju z njih lastnimi tendencami vladanja na Irskem in v kolonijah. Vendar so se sprijazniti z enkrat obstoječimi, razmerami, zlasti ker ste jih Francoska in Amerika na to prisilili. Na drugi strani pa dale -kovidni Britanci vohajo v naši državi rusko postojanko ob jadranskem in sredozemskem morju, ker končno se v Kotoru ravno lahko tako zbere ruska mornarica kot pa naša. In ker vidijo v Rusiji sedaj največjega tekmeca v boju za Indijo in za obvladanje mohamedanskega sveta, kateremu tudi najteže pridejo do živega, zato oni našega koketiranja z bodočo Rusijo ne bodo gledali radi. Zato bomo morali previdno lavirati med ruskimi m angleškimi simpatijami, če hočemo i-meti v kakem bodočem konfliktu z Nemö'jo ali pa Italijo, Angleško na naši, strani. Sicer pja imamo za An giijo tudi kot politični nasprotniki' l: talija pomen, ker tudi Angležem ne prija italijanska vsiljivost v Levant! ter njih stremljenje po obnovitvi starorimskega cesarstva ob obalah Sredozemskega morja, ravno zato ne, ker s svojo gospodarsko ekspanzijo in voj no mornarico ogrožajo pot Gibraltar— Malta—Egipt—indija. Torej tudi v konfliktu z Italijo imamo laltko Angleže na naši strani, če naš položaj izrabimo s spretno politiko. Mi smo stv-mi za se premala država, da bi mogli čeprav ležeči ob Jadranu, postati novami angleškim svetovnim interesom, zato moramo gledati, da z njimi ne prihajamo v konflikt, ampak da jih podpiramo in živimo z Anglijo v pri jateljstvu, v kolikor to zahtevajo naš? gospodarski interesi in varnost obstoja naše države, S primerno politiko lahko, imamo Angleže proti Nemčiji in Italiji za zaveznike. To je za nas velikega pomena. Ljudstvo odobrava postopanje Jugoslovanskega kluba. Po izstopu in ustavotvorne skupščine so naši poslanci takoj stopili v stik z ljudstvom, da ga obvestijo o raz logih in nasledkih svojega koraka. — bjfierajšnjo nedeljo so porabili za zborovanja med narodom. Poslanec dr. J. H o h n j e c je imel prav dobro obiskano zborovanje v St liju v Sl. gor. Volilci so poslančevo poročilo vzeii z velikim odobravanjem na znanje» Jed-noglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri obsojajo centralistično ustavo kot nasprotno demokratični ideji in načelu enakopravnosti med Srbi, Hrvati in Slovenci; ostro in ogorčeno obsojajo tiste slovenske poslance, zlasti se-mostojno-kmetijske, ki so za lastno korist prodati pravice slovenskega naroda centralizmu in prvenstvu Beograda; popolnoma odobravajo postopanje Jugoslov, kluba in zlasti njegov izstop ,z ustavotvorne skupščine; izražajo Slov, ljudski stranki, oziroma Slov. kmetski zvezi in njenim poslancem po-pelno zaupanje ter jih pozivajo, naj nadaljuje svoj boj za avtonomijo nedeljene Slovenije, za plemensko enakopravnost, za .svobodo vero ш cerkve.-in za krščansko vzgojo mladine. Slične resolucije so tudi bile sprejete na zborovanjih' v Celju, kjer je govoril poslanec Davorin Krajne, pri Sv, Juriju v Slov, gor», kjer je go» vetril poslanec R ošk ar, in na Breznem v Dravski dolini, kjer je govoril poslanec P n š e n j a k. U VII 616/ 20 ~ h V Imena niegotega Veličan*!» t Kralje! Kr. okrožno sodišče v Maribora kot vzkliciri sodišče je vsled naredbe z dne ?7. jan, I92I BI 432/20/1, s katero je bila določena razprava, razpravljalo dne 17. febr. 1921 pod predsedstvom viš. dež. sod. svet. Ravnikarja, v navzočnosti viš. dež. sod. svet. Morocuttija in dež. sod. svet. dr. Pihlerja in dr. Vidoviča kot sodnikov in kanci.'Karba kot zapisnikarja, v prisotnosti zastopnikov zasebnih obtožiteljev dra. Lipolda kot namestnika dr. Kukovca za Lojzeta HraSovec in dr. Cigoja in dr. Kodermana za Ivana Mer-molja, obtoženca Vekoslava Stupana in zagovornika dr Leskovarja o vzklicu, katerega je Vložil iz ničnostnih razlogov in zaradi izreka o krivdi in kazni obtoženec Vekoslav Stupa« zoper razsodbo kr. okrajnega sodišča v Mariboru z dne 21. oktobra I9ŽI opr. št. U VII 616/20/13, s katero je bil obtoženec Vekoslav Stupan krivim spoznan prestopka-po točki 1. člena I1L zakona z dne I5. oktobra 1868 drž. zak. št. 142 storjenega s tem, da je kot odgovorni urednik v Mariboru tiskanega periodičnega lista »Straža« zanemarjal dolžno pazljivost, pri kateri bi, ko bi jo imel, izostala sprejetev kaznjive vsebine: 1. v št. 25 z dne To., marca 1920 natisnjenega članka z naslovom: »Št. Ili«, v kolikor se v tem članku izroča poštarja Alojzija Hrašovec v Velenju, javnemu zasmehovanju. 2. v številki 18 z dne 23. februarja I920 natisnjega članka »Vlada pozor«, y kohkov se v tem članku posestnika Ivana Mermolja v Pesnici lažnjivo dolži kaznjivih dejanj, in obsojen po drugem kazenskem stavku točke 5, člena Ш gori navedenega zakona 400 K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 40 dni zapora, po § 389 kz. pr. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39 tisk. zak. v objavo pred-stoječega dela razsodbe tekom 14 dm po pravo-močnosti iste na prvi strani »Straže« in po. predlogu obtoženca, naj se vzklicu ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in obtoženec oprosti, ter predlogu zasebnih obtožiteljev, naj se vzklic . kot neutemeljen zavrne, — dne 17. febr. 192’ razsodilo tako: Iz ničnostnih razlogov in glede izreka o krivdi zoper gori navedeno sodbo okrajnega sodišča v Mariboru oglašen vzklic obtoženca se kot neutemeljen zavrne in se vzklicatelj po § 390 k. z. obsoja v povračilo stroškov vzkuc- nega P"Jo°^aria-p3 vzklicu ZOper izrek o kazni ter se po prvem sodniku naložena kazen zrn?a na denarno kazen v znesku loo (en sto) kron, v slučaju neizterljivosti pa na 1o dni zapora, klaribor, dne 17. februarja 1921. EavBtlar, 1.1, Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Po odhodu Jugoslov, kluba iz konstituante izgloda tamkaj glede opo-zioije precej šibko. Opozicija šteje sedaj namreč komaj 58 poslancev, na -pram vladni večini 205. Na zadnjih sej ali kousUtu-ante so debatirali o .VIII, ustavnem poglavju, ki govori o razdelitvi države v upravne oblasti. Referent o tem ustavnem delu Juraj Demetrovib je seve klobasaril o evropskem stremljenju po oentralizmu. v debato je posegel tu di samostojni Ur ek, ki jo pa bil glede avtonomije tako nejasen, da ga hi ni-kdo razumel, kaj bi rad v upravni delitvi države. Za širšo avtonomijo u-pravnih oblasti so se potegovali še zemljoradniki. Vendar pa ni:pokazala debata o najvažnejšem členu ustave nikakega pravega zanimanja, ker je bilo navzočih premalo opozicijonalnüh poslancev in vladinovoi so pa seveda samo hvalili, kar jim je predložila vlada v debato. Naša m i n i s t r s t v a nimajo nujnejšega posla nego da kujejo raz -ne predhodne drakonske naredbe. Sedaj so zopet zverižili zakonski načrv „o redu in rada“ in ga predložili ministrskemu svetu. Ta „red ih rad* se- v.e govori o veleizdaji in protidržavm propagandi, ki se lahko kazmno z ječo oo 50 let in denarno globo do 100 fsoč da mhfevamo« đa se naj regu iaolls&i načrt spremeni tako, kakor'to zahtevi korist naše in drugih občin. Afeo namerava naša vlada izdati za ■vojaštvo v enem letu do 10,000 шШјо-■tqvr petem mora раб najti in dati de--nar tudi za tako občo koristno stvar. кШ«- Je regulacija Drave,. d SKaalto na otroke! Iz Rešuje na Dravskem polju poročajo. Dne Ш ju nija/fe posestniku K. Vratiču zgorela 9 Äv stara hčerka, ko so bili sta-riši tta polju. Nesrečo jo povzročila bržkone ntjena štiriletna sestrica, ki je bila sama pri detetu in jo našla vžigalice. Sosedje so komaj žabranili da oi zgorela tudi hiša hi da ni nastal velik požar,« d tatovi so postali prav predrzni, .Vf Lola na Dravskem polju se med 2, in 4« uro popoldne ukradli vso obleko, perilo, obulalo in denar posestniku.' Ant. Bezjaku, d Uzmoviči na delu. Od Sv. Marjete ha/ Drav, p. nam poročajo; Po nočt Ше[ \0, t. m. so neznani uzmoviči sJko». okno vlomili v trgovino Anton Macitaa m odnesli raznega blaga, kakor Srdi gosp. Macun, v' vrednosti do 20.ÖQ0 K, d Pa m pozabi. Radikali so po -sla!/ ministra železnic na ostavki Jan kovjtča za nekaj časa v Pariz, da so malo pozabi topčiderska afera, Gosp« «sinister Jankovič grozi z ostavko, ker, so zeÄjbridniiki preveč posvetih v njegovo» malo pretesno denarno žlah » to na; topčidersklh državnih posestvih, Da pa g,j Jankovič no Izgubi topči -derskoga fcorita, jo odromal v Pariz, kjer bo ostal tako dolgo, da bodo zel’ mljoradniikl pozabili, da je tudi mini ster Jankovič pregloboko zajemal iz državnega korita na .Topčkleru, Da .se pozabi! jo danes parola naših državotvornih korilarjev-; d Samostojni in muslimani so pa metni. — za svoje žepe nfonreč. Krog ustavnoga mešetarja Pašiča vlada ve lika samostojno muslimanska gnječa, ker so samostojni in muslimani v tek’ mi, kako čim več iztisniti iz Pašiča za svo/i osebni ter strankarski žep. Ubogi Pašič že ne ve, kaj vse bi naj obljubil Turkom, Prekom w Drofenikom, da g» pospremijo Ш. l. m. na Kosovo, ki je Se danes veliki bavbav za g, Nikolo Pašiča. d »Lepa. naša domovinah Uprava državnih monopolov je razpisala »lici* tacajo« za dobavo grbov, ki naj bi viseli nad' tobačnimi trafikami. 6000 grbov potrebuje uprava s cirilskimi napisi* 4000 pa s eiriisko-iatmskimi, Cirilske potrebujejo za Srbijo, dvopis-теве pa za — »Jugoslavijo«. Kje je enakopravnost? Nema je više! a Vm v Beograd! Pred par dne-■ m sta prispela v Sarajevo dva dele- eafarprolosonja beograjske univerze * l bosta po odloku univerzitetskega sveta in po nalogu ministrstva za prosvete prevzela bogato biblioteko ta-moäajaga zemaljskega muzeja in jo oflpremila v Beograd- Radi tega se je теШ sarajevskimi profesorji pojavilo, o* gCH^eoje. Cernu prenašajo deželno knji žnioo iz Sarajeva v Beograd? Na ta ■абш bi lahko oropali tudi Zagreb in IjptMjanoc Upremo kem, laboratorija Ш.—r. Mišljeni grobovi. f.- Nehote se spominjam na Arnauta, ki je *a časa avstrijske okupacija na Balkanu toliko želel videti generala guvernerja,: Zelja ste mu je naposled 4e izpolnila in ob tej priliki je dolgo in pazljivo motril generala v sijaju raznih kolajn in križcev.' Na vprašanje« kako mu Je všeč ta visoki gospod mi je takole odgovoril; „Na glavi je zlato, okrog vrata jo, zlato, po prsih je zlato, notri jo pa „govno" (blato),-To karakterizacijo tedanjega državo -tvornika si osojam nanašali na razne stebre današnje države, ker sem pač Jako daleč — na srečo ali na škodo — 'da mi še ob tako lepo pobeljenim т ohšpanim grobom ne zamre zavest, da m skriva za njim smrad in gnil razpad;. Bilo bi sicer, udobnejše preži-votariti v omamljivi sferi raznih fraz in blestečih krink, s katerimi se diči današnja državotvornost v osebah in pojmih, ker, bi nas ta državotvornost ob&eačda in precedila, da ni v nas .tiste sil», ki kliče r „doli krink*“ m steza, naše reke., da jih trgajo. mariborske vojaške realke so že „ot-premili za Beograd“, sedaj bo kmalu licejska knjižnica v, Ljubljani prišla na vrsto. -- Sadovi centralizma! d Želje čokorilovcov. Cokorilov-gka „Pravda“ poziva sedanje mogotce v. belgraiski vladi, da napravijo konec „protudržavnom klerikalnom rovaren-ju.“ „Pravda“ piše: „Klerikalci u Sri-jemu nune narod protiv Velike Srbije, sire mržnjo na državu, jer — kritizirajo vladin ustavi“ Po mnenju velesrbskih prenapetežev je prepovedana iudi. kritika ustave. Kljub temu pa naši demokrati zatrjujejo, da je ustava „dovršeni plod volje celokupnega naroda.“ d Župnik Klekl vendar izpuščen. Vsem našim čitateljem je še gotovo v živem spominu, kako so Madžari u -grabili prekmurskega župnika Klekla in ga tirali brez vzroka v madžarski zapor, kjer je prebil v najbednej&em stanju 15 mescev. Za njegovo osvoboditev se je zavzel naš poslanec dok -tor Hohnjec, ki Je dosegel pri vladi toliko, da je z vso odločnostjo pritisnila na Madžare, ki so lo iz strahu pred rabo sile izpustili nedolžno žr -tov, Na svobodo puščeni župnik Klekl se je iz ujetništva peljal v Beograd, kjer. je Pašdču razložil svoje ujetništvo in madžarske razmere, d Častni doktorji Sorbonne. Dr. Theophil G. Masaryk in Dr. Beneš sta proglašena častnima doktorjema pariške Sorbonne. d Rabindranath Tagore, znameniti bengalski pesnik, namerava na poziv rektorata dunajske univerze pose ti ti Dunaj, kjer bo baje predaval d Število nemških kinematografov. Nemčija ima v 2104 mestih 3736 kino-gledališč. d »Fausti — nova revija. V založbi Julius Barda izide v kratkem nova revija »Faust«, katero bodo urejevali; Gerhard Hauptmann, Ferruccio Busoni in Ludovik Justi, Revija je namenjena razpravam o glavnih problemih znanstva in umetnosti. d Nesreča ш morju. Italijanski parobrod „Arturo«, ki je odplul iz Sfaxa s 3000 tonami fosfata, se je v bližini Sicilije vnel ter utonil. Fosfati so bili namenjeni za Madžarsko. d Planinske koče SPD. Sloven, planin, društvo naznanja, da se dvorijo dne 19. 1. m. nanovo štiri planinske koče i. s.: Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu, Cojzova koča 1800 m na Kokrskem sedlu, Koča na .Veliki planini 1603 n« nad Kamnikom, Prešernova koča 2198 m na .Stolu. Vse Triglavske koče pa se bodo dvorile dne 28,, t. m. Poleg gori imena,vanih koč so sedaj v oskrbi že tudi: 'Jeseniška koča pod Golicami, Kadilnikova koča vrh Golice, Valva zorjeva koča pod Stolom, Turist.-botei „Aljažev dom“ v Vratih, Turist.-hotel „Zlatorog“ in Grand kotei „ Sv. Janez“ ob Bohinjskem jezeru,: g Vrednost denarja« Ameriški dolar stane 137—138 naših K, za 100 avstrijskih K plačaš 22% do 23, za 100 čehoslovaških K 202, za 100 nemških mark 214—215 in za 100 laških lir pa 725do730 jugoslov, K. Vzemimo za danes „bratstvo“ — jugoslovansko oziroma SHS bratstvo, ker je „Jugoslavija“ ali „Jugoyina“ od bratsko velesrbske strani prokletaj Pravo bratstvo se krije s popolno ena kostjo dobrega in zla. Pravi bratje delijo imovino pravično in enako, če pa ni kaj deliti, pa ustvarjajo in delajo vsi za enega in eden za vse in če pade eden v nesrečo, trgajo vsi od svoje sreče, da odmaknejo njegovo gorje. Tega bratstva pa ni in narod v vsem svojem bratskem čustvovanju mora trpeti. Zakaj? Zato, ker med Srbi prevladujejo v politiki cincarsko-čaršijski (cigansko-kramarski) talmi -mteligenti, med vojsko pa manj kultur ni in nasilno navdahnjeni samodržci,: To je za srbski narod odgovoril po -Steni Srbin g« dr. Mirko Kosič, na katerega se beograjska „Politika“ strašno jezi, za Slovence pa odgovori« mo mi; Ker prej označeni srbski faktorji m upoštevajo našega ljudstva , temveč iščejo med nami sebi enake brate, to je cincarje in čaršijaše, ki uspevajo v močvirju 'JDSarske in „samostojne“ korupcije ter si z neznatno trupo svojih pristašev lastijo general ixo zastopstvo slovenskega naroda in smatrajo državotvorno idejo za svoj iz Maribora. Slovenska ljudska stranka v Mariboru vabi svoje somišljenike na politika shed v petek, dne 24, junija 1921 v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze, Splavarska ulica 4.*— VSPORED: 1. Zakaj so poslanci SLS zapustili konstituanto ? poroča narodni poslanec prof. dr. Hohnjec. -- 2. Naša politika v Mariboru s posebnim ozirom na župansko volitev, poroča občinski svetnik prof. dr. Verstovšek. — Vabimo naše'somišljenike v Mariboru, da se zanesljivo udeležijo zborovanja in da privedejo na shod še svoje prijatelje. Za izvršilni odbor SLS: Dr. Josip Leskovar, načelnik. d Volilci SLS v Mariboru pridite v petek, 24. junija zvečer ob 8 h vsi na naš politični shod. d Himen. V baziliki Matere Milosti v Maribora se je vršila v nedeljo 19. junija popoldne poroka g. Srečko Kne-zer, zlatarja in urarja v Mariboru z gspdčno. Mici ko Pešina, cvetličarko v Šolski ulici. Nevesta je sorodnica veleposestnika g. Franjo Thalerja v Št. liju. Starešina sta bila ženina g. Ošlag, tr- fovec v Mariboru, za nevesto pa g. haler. Poročal je č. o. Ciril Bračko. Bilo srečno! d Naglica pod dr. Poljančevim — „režimom,“ Kakor čujerno, je predložil neki mariborski stavbenik načrte za zgradbo dveh hiš. Pod dr. Poljancem pa uraduje mestni stavbeni urad tako „naglo“, da mesce im mesce ni rešitve na vlogo. Ali se tako pospešuje stavbena podjetnost in rešuje stanovanjska beda?! d Lahek zaslužek.. V Mariboru je, znan demokratski advokat računal za malo vlogo v stanovanjski zadevi in. za osebno posredovanje pri poverjo -ništvu v Ljubljani okroglo 6400 kron (reci:' šest tisoč štiri sto kron) svojemu „varovancu“,, To je skoraj ravno toliko, kakor „varovaneo“ v dveh me_ secih zasluži kot uradnik. Pa naj kdo reče, da demokratski vodilni mariborski advokatje niso najprimernejši delavci za ljudski blagor! d Sokol in naroffhosL Prijatelj lista nam piše: Ko sem v nedeljo dne 18« t. m. nekako proti 11, uri šel mimo mariborskega Narodnega doma, se je iz istega vsula jata mladih Sokoli-čev, bil je pač naraščaj. .Vpili so kot žrjavi in vsi brez izjeme so govorili ali bolje rečeno, kričali v blaženi nem ščini, kar je vzbudilo opravičeno o-gorčenje Slovencev in Slovenk, ki so bili priča temu prizoru,, Kaj ne, So -kol, narodnost in vera:, sta tebi popolnoma tuja pojma! > d Kaka je, Voglar jeva bolezen?. G, Voglar je razglasil po časopisju, de ga je ta nesrečna roka bolezni pograr bila. tako neusmiljeno, da ne bo delil avdijeno po sredah in sobotah. Pa .Voglar jeva bolezen je laž in g. str vanjski ravnatelj tekmovalno popiva monopol. Razliko med la.žizastophiki in mied srbskim narodom takoj spoz -naš, ko prideš vi Srbijo« Ge služiš v vojski kot prost vojak, le blagodejno ogreva bratstvo vseh sovrstnikov in sotrpinov iz raznih delov Balkana, od raznih „starejših“ pa kar 'dežuje pi -krih in nekulturnih šikan radi tvojega „prečanstva“. Kot uradnik v srbskem uradu si in ostaneš „prečanm“, ki se oblaga z delom, da lahko delničarji monopola srbskega bratstva pijejo v miru svojo kavo in hodijo „tr -govačkim poslom,“- Teh delničarjev ne boš našel med narodom, med kmeti, med delavstvom in med drugimi malimi ljudmi, temveč samo na „višjem položaju" dobrih mest in širše obla -sti, ki se tudi izrablja v razne špekulacije! Ko so Slovenci in Hrvati begali iz avstrijskih čet in stopali v vrste borcev za 'Jugoslovanstvo, je med četniki, ki so so borili ramo ob rami, vladalo res pravo bratstvo, velesrb -ski politiki v zaledju in na konferencah pa so hoteli še več, naeijonalno-revoluoijonarne sinove Slovenije in Hrvalsko so enostavno adoptirali ter. jih predstavljali svojim zaveznikom koi Srbe, da se Jahko poti vaji jo s svo- po demokratski navadi po kavarnah’* — seve, ob asistenci zdravnikovi; 4 2 buteljkami se doseže vse pri polica.]demokratili. Mariborski stanö -vanjski urad smo že opozorili na — zračno inženerstvo g. bivšega bančnega ravnatelja Tomana, ki se Še 'danes pri vsej brezposelnosti šopiri v razkošno preprostornem stanovanju, No, g. .Toman so je menda res bal* da bi ga znal g, kolega Voglar prikrajšati za par sob, pa je začel vabiti g, stanovanjskega ravnatelja v kavarne na buteljke. Buteljke so pač še vedno najboljši medikament za zdravljenje bolezni stanovanjskih predsednikov« To zdravilno moč buteljk priporočamo Še Iudi vsem onim, ki v Mariboru nimajo stanovanja, ali pa so v strahu, 'da ga izgube. d Med mariborske fašiste sta se zapisala eksdirektor Toman bi Voglar. Vzrok — brezposelnost^ ki se je že katastrofalno razpasla med marl * borsko policajdemokracijo. d Ustanovni občni zbor podružnice Slov. dijaške zveze v Mariboru se vrši v torek 21. t. m. ob 4. uri popoldne v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboru. d Danes v gledališče za dijaško kuhinjo! Mariborska srednješolska mladina uprizori danes ob 20. uri v Narodnem gledališču Cankarjevo dramo s Lepa Vida«. Čisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji. Pridite! Orlovski vestnik. o Ormož. Za orlovski tabor dne 19, junija je bilo vse najlepšo priprav Ijeno. Mladeniči in mladenke žrtvovali vse, da se obnese njihov dan kolikor mogoče najsijajnejše. Cerkvena slavnost se je vršila v naj lepšem redu. Prisostvovalo ji je na stotine navdušene mladine. Telovadba in veselica se radi dežja žal ni mogla vršiti, kakor bi bilo treba. Skoda, da mladina ni mogla uživati vsaj kratkega veselja kot plačilo za trud in napore, ki jih je imela z velikimi pri -pravami. Vsa čast pa ormoškemu o -kraju, ki ima tako navdušeno in pro-bujeno mladino. Le vrlo naprej, do kler ne bodo vsi pošteni fantje in dekleta ormoškega okraja združeni v orlovski organizaciji! Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. Pri nas smo dobili sedaj vendar enkrat policaja, katerega smo že tako dolgo pogrešali. Kar pa je pri vsem drugem še posebno zanimivo je to, da bo ta visoki mož ta ne ravno tako lahki posel na svoje lastne stroške opravljal. — Ker si drugače ni mogel, si bo pa na ta način skušal pririniti do ugteda in spoštovanja. Znabiti mu bo to pomagalo, da bo pri prihodnjih volitvah prišel do županskega stola. Nam se pa srce od veselja smeje, ko vidimo, kako pijanci drug drugega priganjajo k nočnemu počitku. Bog daj, da bi tudi drugi kraji postali tako srečni, kakor je Sv. Trojica v Slov. goricah. jo dobro politiko, češ, to so naši ljudje, mi smo jim dali idejo in zato smo samo mi Pašiči, Vesniči, Spalajkoviči i, dr« poklicani in upravičeni odločati o jugoslovanskem vprašanju« Da so znali, koliko Slovencev trpi mučoniš-ko smrt po raznih moriščih, kasarnah in ječah, koliko je preganjanih iu koliko jo upornih in ogorčenih, bi najbrž izvestili entento, da so to nekaki Srbi, ki so se že prej enkrat naselili po Sloveniji, da sedaj po njihovih direktivah rušijo Avstrijo, Dr. Kosič vwli v žilah toimiinteti-genco ijn raznih samodržcev na važ -nih srbskih mestih arnantski atavizem« Ta je državnikom, ki se že ot! od nekdaj bavijo' s potvarjanjem jugoslovanstva iz „preka“, nad vse dobrodošel in zato delijo na tem, da se temeljito razpase in tako danes duševna kriza nedovršenega srbskega demokratizma prinaša težko krize jugo -slovanskemu naeijonalizmu ter tepta in odbija bratske želje slovenskega in hrvatskega naroda. Dalje prihodnjič,: Širite katoliške liste! Hlinili ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v UUBUAN! je otvorHa svojo PODRUŽNICO V MARIBORU na Koroiki cesti št. 1, I. nadstrepie. '>' : Г - - - t ' 1 Štev, poštno ček. urada: 12.445. 3*9 Telefon št. 311. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic III. emisije Zadružne gospodarske banke. tz češkoslovaške I Malo posestvo, tkalnice ravnokar đošlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, I20 cm široka 1 m 08 K. Inlet, roza I20 cm širok I m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko I48 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad I50 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dol-tgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke, za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z atrikom 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, piavotiska, belega platna itd. vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske Strange in ujzde pri JUdlzif Giiitilek, Maribur. Glavni trg št. 6. 318 zelo čedno v najboljšem stanju z dvema hišama, po ena kuhinja in dve sobi, shramba za jestvine, veranda, klet, prostrano poslopje, studenec, vrt za zelenjavo, sadčnosnik m njiva, vse doma tik glavne ceste, ravna lega, pol ure od Maribora, se takoj proda. V hišo se kupec lahko takoj naseli. Natanč neja pojasnila se dobe na Teznu št. 37 pri Mariboru. 2—2 337 Posestvo, popolao gostilniško opravo, tobačna trafika, električna razsvetljava brez stroja, 1 in pol orala travnika, na prodaj v Feldkirchnu na Gor. Štajerskem. Natančneje pojasnila daje Frančiška Kamer, Ruda — Lipica pri Velikovcu, Koroško. 3—3 324 2 osebna avtomobila eden »Dion Foton«, drugi »Studi bäcker«, dvojno obročje, 15 rez. zračnih cevi, se vsled raz-druženja družbe takoj prodata Naslov v upravi. 2—3 303 Književni vijesnik. Na Ijetitu sezonn naručite si odmah novo izašlu knjigu, Ji* rasek: »Filozofička history a« K 30-—, koja je izašla kao prvo brvatsko jubilejno Izđanje^ Po-uzečem K 30--—. Salje Ceho-jugoslovenska nakladaj. Herejk Zagreb, Hatžova 15. 2S0 9—9 I Pro^a se po ceni o-rtf&Ul . mara za led z 4 vrati. Maribor, Slovenska ulica št. 36, Volčič, mizar. 1— 2 nn-n«l Proda se po ceni rUtul . ključavnišarsko orodje, Maribor, Splavarska ul. št. 3. 2—2 33I Upokojen sod. oflcial zmožen vsakega pisarniškega dela, išče primerne službe v Mariboru. Naslov v upravništvu, 2-2 33З • Suissesse Franchise cherche place aupres đ’enfants ou comme demoiselle de com-pagnie. S’adresser Mađame Inkret. Ob bregu 2, Maribor. 343 U. hmJ9i eno veliko ogle-ПЗ РГООЗЈ dalo, cena 600 K in ena otročja zibelka cena 80 K. Prečna ulica 4/I, Maribor. 342 Starorenomirana tvrdka Alojzij Zoratti cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč. duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 4—los razpel. 254 MARIBOR, Strossmajerjeva 3. Inserirajte v „Straži Velika zaloge I 1Л vsakovrstnih llif in verižic, prstanov, uhane», jedilnega orodja itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila i.2vrinjeni točno in po ceni I ..... urar, Maribor, Jorfečevs 0.1.8 LOVlO JlUjcC, (Edmund Schmidgasse). 31* 2-7P 14- avgusta vsi v Ruše! 26 letnica Штпкв podružnice S. P. B Melika slavnost! FBM€ KRA JMV 2—3 slikar 329- MARIBOR, Cvetlična uUee Ш. Absolvent monakovske in dunajske smet. obrtne šote, lewfcnje-; slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov p« «e*L; Pridobivajte naročnike! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani Podružnice: Djakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled. Vabilo na subskripcijo delnic tretje emisije. Vsled sklepa občnega zbora, da se zvila delniška glavnica od 8,000.600 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti 16,000.000 kron se daje na javno subskripcijo 40.000 (štiridesettisoi) delnic po 400 kron nominalne vrednosti pod nastopnimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520— tel quel. 2. Event neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 3. Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopća zanatlijska banka d, d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 4. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921. 5. Subskribent mora izkupilo za podpisano delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bo prihajala' v ozir. m 3-4 V LJUBLJANI, meseca maja 1921. 6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic prve, Ozir. druge emisije, 7. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet 8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1901, 9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice- 10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 192L 11. Kolikor znaša izkupilo za növo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. •, /' . . ’ Upravni svet . . Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. izdajatelj la založnik$ Konz* ^Straže»" Odgovorni ar©anfl&! Pušenjak. ffisK Cirilove tiskarne v MfcrifiOH&i