712                                                                 Listek,
Dekameron. S tem imenom je začela letos izhajati v Sremskih Kar-lovcih zbirka pripovesti najslavnejših pisateljev svetovne književnosti. Razen francoske, angleške, ruske, nemške in italijanske književnosti bode v »De-kameronu« zastopana tudi češka, poljska, hrvaška, slovenska, bolgarska, ru-munska, madjarska, španska, danska, švedska, holandska, norveška, grška in finska književnost.
Ta dragocena zbirka najlepših proizvodov svetovne beletristike bode ogledalo življenja in duševne sile raznih narodov, ona bode kazala duh in srce najmodernejšega in najprimitivnejšega ljudstva. Razen nekaterih prevodov, kateri so bili že objavljeni v listu »Brankovo kolo«, bode donašala v zvezkih povsem nova dela književnikov, ki so si dosedaj pridobili svetovno slavo.
»Dekameron« izide v 15 zvezkih in bode zložen v dve knjigi. Vsaki zvezek stane naročnike 20 nov. Denar je pošiljati na: »Upravu srpske ma-nastirske štamparije u Srem.  Karlovicima«. Prvi zvezek je že izšel.
Vrlemu podjetju želimo prav veliko uspeha ter priporočamo krasno zbirko vsem izobraženim Slovencem, ki znajo citati cirilico.
Popravka. V spisu »Herbard X. Turjaški« na strani 613. v 11. vrsti od zgoraj naj se čita »državnik« namesto »zdravnik«, pod sestavkom »Josip Pagliaruzzi Krilan* (v listku) pa ocenjevateljevo ime »Jos. Golob« namesto   »Op. krit.«.
Listnica uredništva. Gorska. Ker sami želite, Vam povemo na tem mestu odkrito mnenje svoje. Iz poslanih pesmic smo spoznali, da imate lirsko žilo; prvenci Vaši pa tudi pričajo, da ne stojite še dovolj trdno na svojih nogah, nego da ste še vse preveč v oblasti tistih vzorov, katere ste čitali. Da niste še izvirni, to morate pač čutiti sami; kar pa ni krepko izvirno, to ne sme dandanes več v javnost! Ako Vas veseli poezija v verzih in Vam verzifikacija ne dela težav . . . no, saj Vam bode življenje — svoje in tuje - že dajalo dovolj snovi. Kaj pa je v življenju sploh poetično in umetniško-zanimivo, to boste morali občutiti sami; ustvarjanje se učiti ne da. Nadaljujte torej, ako Vas veseli, toda, če hočete napredovati, treba, da si razširjate duševno obzorje s študiranjem znanstvenih knjig . . . Svarimo pa Vas in vse začetnike še enkrat pred vsemi stalnimi pesniškimi oblikami, kakršen je n. pr. sonet. Skoro vse takšne stalne oblike si je iznašel in izmislil dogmatično-formalistični duh romanski. Svoboden in pravi pesniški duh si dandanes ne da več vezati peroti! Oblika se mora ravnati po misli, ne pa misel po obliki! Navdušene moderne pesmi si ne moremo misliti v pedantično - okorni in neokretni sonetni obleki. Oblika v pesmi nikdar ne zakrivaj in ne zatemnjuj ideje! Oblika ne odvračaj čitateljeve pozornosti od vsebine — in to se ravno pri »sonetu« tako rado zgodi. Pri marsikaterem pesniku je že bila takšna zastarela in pedantična zunanja oblika znak notranje,  idejne — dekadence   . . .