Tudi v društvih vzgajajo mladino
Organizacija Zveze socialistične mladine pripravila obsežno analizo — Začrtati programsko in idejno orientacijo
V sklopu Zveze sociatlstične mtadine imajo družbene orga-nizacije in društva izreden vzgojni pomen. V teh organiza-cijah se mladi namreč združu-jejo na podlagi lastnih intere-sov in hotenj, kar je zelo po-membno pri usmerjanju mla-dih v vzgojnem procesu, saj se pri tem oblikuje mladostnikova osebnost neprisiljeno, skladno z zadovoljevanjem njegovega tastnega interesa.
Prav ta osnovni element (drugt element je bila celotna problematika družbenih orga-nizacij in društev) je vzpodbu-dil ZSMS, dazačneširokoakci-jo razprav o vlogi družbenih organizacij in drustev pri idejnt in akcijski enotnosti mladih. S to razpravo, ki na) bi se odvijaia v vseh osnovnih organizacij-skih oblikah ZSMS in v vseh oblikah organizlranja družbe-nih organizaclj in društev. na podlagi gradiva, kigajepripra-vila RK ZSMS, naj bi dobili smernice in osnove za nadalj-nje delo na tem področju.
Ugolavljamo namreč, to velja v cefott tudiza našo občtno da celo trl leta po kongresu ZSMS. ko je bilo kolektivno Članstvo sprejeto, le-to Se vedno ni vzpostaljeno. še danes so pri-sotna mišljenja. da družbene organizacije in društva niso v celoti kolektivni člani ZSMS, temveč je to samo tisti njihov del. ki ga tvorijo mladi do 27 let. Kolektivno fitanstvo se v teh prlmerih pojmuje torej kot naj-
bolj neposredno organizacij-sko vprašanje, ne pa kot vpra-šanje dogovarjanja. planiranja, usmeritve, vodenja in skupne aktivnosti družbenih organiza-cij in društev ter ZSMS na enot-nih osnovah v skupnih akcijah ali pa v specifičnih akcijah po-samezne organizacije, ki so usmerjene k skupnim ciljem.
Zato je nujno potrebno, da vprašanjem dela družbenih or-ganizacij in društev ter njihovi družbeni vlogi posvečamo še večjo pozornost. predvsem pa njihovemu izobraževanju. Po drugi strani pa je treba tudi članstvo in vodstva ZSMS na vseh nivojih usposobiti tako, da bodo poznali vsebino dela posameznih družbenih organi-zacij in društev in da bodo k posameznim vprašanjem s po-dročja problematike družbenih organizacij in društev pristopa-li z več odgovornosti, dosle-dnosti in ne nazadnje mobilno-sti.
Celotna problematika dejav-nosti družbenih organizacij in društev. predvsem pa ugotovi-tve, da 5e vedno ni doseiena zadovoljiva kvaliteta v pro-gramskt in idajni orientaciji, da je v družbenih organizacijah in društvih Se vedno včlanjenih premalo mtadih iz združenega deta, da ZSMS in druge druž-benopolitične organizacije ni-majo vpliva na odprtost druž-benih organizacij in društev do združenega deta, da delegatski Sistem, dogovarjanje in spora-zumevanje kot instrument sa-moupravnega sistema v druž-benih organizacijah in društvih še nisozaživeli, siMZSMS in vse druge družbeno-politične or-ganizacije, predvsem paSZDL, v akcijo na tem področju.
OK ZSMS si je zadaia nalogo, da začne z akcijo, ki bo poteka-la v dveh (azah in na dveh nivo-jih- Najprej naj bi potekala v obliki dogovorov z občinskimi zvezami in združenji družbenih organrzacij indruštevocelotni problematiki v občrni, da bi do-bili približno sliko stanja, nato pa naj b< tekla konkretna akci-ja, katere nosilec bodo osnov-
ne organizacijeZSMS, navezali bodo stike in vzpostavili kolek-tivno članstvo posameznih osnovnih organizacijskih oblik družbenih organizacij rn dru-4tev.
Sledilo bo ustanavtjanjeakti-vov ZSMS v vseh tistih družbe-nih organizacijah in društvih, kjer za to obstajajo pogoji. da bodo ti aktivi v bodoče nosilci transformacijskega procesa družbenih organizactj in dru-štev ter ustvarjatci kolektivne-ga članstva. Naloga teh aktivov je tudi, da ob pomoči osnovnih organizacij ZSMS odpravijo slabosti pri oblikovanju vod-stev, da bodo vodstva resnično odražala strukturiranosl orga-nizacije in upoStevala merila o
reelekciji in rotaciji. Z dosego ciljev načrtne kadrovske politi-ke bo treba oblikovati tudi ka-drovske evidence, ki so potreb-ne za družbene potrebe ka-drovskega planiranja.
Pred mladimi v občinl stojl torej odprta problematika, ki bo od vseh vodstev ZSMS za-htevala maksimalno angažira-nost. Vendar pa akcija ne bo obrodila uspeha, če bodo osta-li mladi v tej pomembni akciji osamljeni, brez pomoči drugih družbenopolitičnih organiza-ctj, predvsem pa, čene bo razu-mevanja za tako akcijo v samih družbenih organizacijah in društvih oziroma v njihovih ob-Činskih asociacijah.
V. L.