Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 23, 7. junij 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Se bo »zgodila« še civilna iniciativa za pitno vodo? Uporabniki vodovodnega sistema Letošč smo bili v mesecu maju dvakrat zapored deležni izpa- da dobave pitne vode, kar nas je – po kar dolgem času – spomnilo, da omenjena dobrina ni samo- umevna, čeprav se običajno obnašamo tako, kot da je. Družbena omrežja so bila v tistih dneh pol- na komentarjev na to temo in nekateri občani so se pokazali v svoji pravi luči: z nestrpnostjo, bre- zglavo kritiko in bentenjem nad komunalnimi de- lavci, ki niso delali nič drugega kot samo to, da so se maksimalno trudili za čimprejšnjo odpra- vo okvare. Oskrba s pitno vodo je v skladu z določbami za- kona o varstvu okolja obvezna občinska gospo- darska javna služba. Objekti in naprave, potreb- ni za izvajanje te javne službe (javni vodovodi), so infrastruktura lokalnega pomena. Občina je dolžna zagotoviti izvajanje javne službe skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. To sem zapisal zaradi tega, da se ne ukvarjamo z dilemo, kdo je dejansko odgovoren za stabilno in kakovostno oskrbo s pitno vodo. Občine mimo te zadolžitve, ki jim jo je z zakonom naložila drža- va, preprosto ne morejo. Pri tem velja opozoriti še na dejstvo, da smo v Sloveniji pravico do pitne vo- de leta 2016 zapisali v ustavo. Dodan je bil novi 70. a člen, ki med drugim določa, da ima vsakdo pra- vico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro. Ob vseh teh zakonskih obvezah se človek ču- di, kako je mogoče, da so odgovorni dopustili, da je vodovodni sistem, ki oskrbuje prebivalce občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in delno Šmar- tno ob Paki, Gornji Grad in Ljubno, gre za okoli de- set tisoč občanov, v takšnem stanju, kot je. V času omenjenih izpadov pitne vode je Andrej Kladnik iz Komunale Mozirje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, na facebooku zapisal: »Vodovodni sistem je v svojih skoraj 60 le- tih pač takšen, kakršen je, in dokler ne bo v ce- loti zamenjan, lahko pričakujemo, da bo v bodo- če takšnih dogodkov vedno več in se bo, kot ka- že, nanje potrebno navaditi in pokazati malo strp- nosti in zavedanja, da ni samoumevno, da na pipi priteče čista pitna voda.« S takšno obrazložitvijo se ni mogoče strinja- ti. Uporabniki vodovoda se zavedamo, da se vo- dovoda ne da zamenjati en-dva-tri, toda niti slu- čajno se nismo pripravljeni navaditi na to, da na naših pipah ne bo čiste pitne vode. Občine so dolžne zagotoviti kakovostno oskrbo s pitno vodo in v ta namen izvesti vse potrebne ukrepe. Noben meter asfaltne ceste ne bi smel imeti prednosti pred potrebno obnovo vodovoda. Ali se bo mora- la »zgoditi« še civilna iniciativa za pitno vodo, da se bodo pristojni tega zavedeli? Aktualno: 7 . Festival gorskega lesa v znamenju oglarjev ................................................................................ 6 Zgornjesavinjski zdravstveni dom: Prizidek obstoječemu ali celo nov zdravstveni dom na novi lokaciji? ...................... 6 Obvoznica Luče: Svetniki odločno proti predlogom Direkcije RS za infrastrukturo ................................ 8 11. golažijada v Mozirju: Na sejmišču brbotalo v tridesetih kotlih ....... 16 Zakonca Slapnik: 60 let zglednega skupnega življenja ................ 18 Primož, Lenart: Eden voznik zapeljal v jarek, drugi trčil v transformatorsko postajo ................................... 23 (ŠS) (BR) (ML) Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 4 Damjan Nerat, Radmirje Radmirje ima svoje zajetje in lahko rečem, da je naša voda zelo kakovostna. Prekinitve doba- ve vode me niso nikoli skrbele. Sicer pa gasil- ci skrbimo tudi za tiste kmetije, ki jim v poletnih mesecih primanjkuje vode. Vse bolj opažam, da ljudje za zalivanje svojih vrtov zbirajo deževnico in tako varčujejo s pitno vodo. V preteklosti smo imeli sicer nekaj onesnaženja, sedaj je že mnogo let voda neoporečna. Irena Budna, Nazarje Voda je dobrina, s katero moramo vedno preudarno delati. Že iz otroštva sem se navadi- la, da zalivam le z oporečno vodo, saj smo do- ma imeli zajetje, na katerega so bili vezani tu- di drugi kmetje. Ob suši ali pozimi ob zmrza- li smo se morali pač znajti. Sedaj živim v bloku in imam na zalogi vedno kakšno plastenko vo- de doma. Ob sedanji moteni dobavi me je zmotila pozna obveščenost. Sicer pa mi nedavna motena oskrba ni delala pretiranih skrbi. Že se- daj sem kar nekajkrat opazila, da je voda klorirana, kar je normalno, saj jo morajo prečistiti. Stanka Matek, Ljubno ob Savinji V preteklosti je bil na Forštu velik problem z vodo, tako da je oče naredil posebno zajetje, iz katerega so potem naši gostje uporabljali vodo. Sedaj smo lahko zadovoljni, saj imamo urejeno dobavo vode brez kakršnih koli prekinitev. Doma zbiramo deževnico in z njo zalivamo vrt, tako da se mi zdi, da ne porabimo veliko vode. Vsi bi se morali zavedati, da je voda dobrina, brez katere ni življenja, in bi se te- mu primerno morali obnašati. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Tema tedna, Anketa Naša anketa Je voda v dolini kakovostna? Pitna voda je nenadomestljiva dobrina, ki jo uporabljamo v vsakdanjih opravilih. Žal se njenega bistvenega pomena za kvali- teten vsakdan zavemo šele takrat, ko tega udobja nimamo na vo- ljo. Kaj voda pomeni Zgornjesavinjčanom? Branko Lenko, Solčava Solčavani imamo vodo iz zajetja pod Icman- kovo planino. Lahko rečem, da je zelo kvalitetna in dostopna vsem. Da bi pretiravali z njeno rabo v naši družini, ne bi rekel. Uporabljamo jo le za kuhanje in pri vsakdanjih opravilih. Za zalivanje je pri nas meteorna voda. Zavedam se, da je pi- tna voda še kako pomembna, in lahko smo ve- seli, da je imamo dovolj. Predstavlja neprecenljivo bogastvo, ki je po- membno v našem vsakdanu. Ko pride do kakšne okvare, smo pravočas- no obveščeni. Prav tako se je že zgodilo, da je prišlo do onesnaženja, a to je tako poredko, da je zanemarljivo. Katarina Herček Podlesnik, Homec Voda je v našem okolju samoumevna in prepo- gosto z njo ravnamo zelo neracionalno. Uporablja- mo jo za prav vse, hkrati pa kupujemo plastenke vode za pitje. Sem med tistimi, ki se jih nedavna prekinitev oskrbe z vodo ni dotaknila. Sem pa v teh dneh, ko so delavci okvaro odpravljali kolikor hitro so le lahko, pogosto slišala, kako neprijetno, da ne rečem kar grozno, je bilo ljudem preživeti ta čas brez nje. Ja, postali smo razvajeni. Morali bi se zavedati, da se svet okoli nas spre- minja, česar smo krivi izključno sami. In morda bo precej prej, kot si drzne- mo pomisliti, tudi voda postala težje dostopna, slabše kakovosti, občutno dražja. Ni tako težko spremeniti načina življenja. Z majhnimi koraki in pred- vsem spoštljivejšim odnosom do tega, kar nam narava še nudi, lahko vodo obdržimo v taki obliki, kot jo poznamo zdaj. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Kakovost pitne in kopalne vode pod vprašajem V drugi polovici maja si je lep del Zgornjesavinjčanov malce »sku- sil«, kako je biti dan in več brez pi- tne vode. Pipe so bile suhe, tušira- nje je odpadlo, ljudje so kuhali s pomočjo ustekleničene vode. Tudi te je v nekaterih lokalnih trgovinah hitro začelo primanjkovati. Težave z dobavo vode so za sedaj prese- žene, a ne bi smele biti povsem po- zabljene. Slovenci živimo v vodno bogati deželi, dostop do pitne vode pa ni povsem samoumeven, kot ni- kakor ni samoumevna dobra kvali- teta pitne vode. Tudi v Zgornji Sa- vinjski dolini ne. VPRAŠLJIVA KAKOVOST VODE NA DIVJIH KOPALIŠČIH Z junijem se pričenja kopalna sezona, s 1. junijem na morju, na celinskih vodah bo uradni začetek 15. junija. Kopanje v vodah z neu- strezno kakovostjo lahko pred- stavlja nevarnost za zdravje, zato na Nacionalnem inštitutu za jav- no zdravje (NIJZ) kopanje priporo- čajo le tam, kjer se spremlja kako- vost vode. V Sloveniji je trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah, na katerih se spremlja nji- hova kakovost z državnim monito- Težave z dobavo vode so za sedaj presežene, a ne bi smele biti pozabljene. (Fotodokumentacija Komunale Mozirje) Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 5 Tema tedna, Aktualno ringom. Med njimi ni nobenih zgor- njesavinjskih kopališč, pravzaprav v monitoring ni vključena celotna Savinjska regija. Torej imajo Zgor- njesavinjčani in obiskovalci doline na razpolago zgolj divja kopališča, ki nimajo upravljavca. Prav tako ni nikogar, ki bi skrbel za varnost ko- palcev. Gre za nenadzorovane vod- ne površine, v katerih je neznana, torej vprašljiva kakovost vode. DOSTOP DO MIKROBIOLOŠKO KAKOVOSTNE PITNE VODE POD POVPREČJEM V raziskavi NIJZ Zdravje v obči- ni je bil lani objavljen podatek o mikrobiološki kakovosti pitne vo- de po posameznih občinah od le- ta 2013 do 2017. V tematski karti je prikazan delež prebivalcev, ki ima- jo dostop do pitne vode dobre mi- krobiološke kakovosti. V sloven- skem povprečju do kakovostne vo- de dostopa kar 91 odstotkov drža- vljanov, To povprečje presega zgolj ena zgornjesavinjska občina. To je občina Nazarje, kjer do mikrobio- loško kakovostne pitne vode do- stopa kar 98 odstotkov vseh pre- bivalcev. Povsem drugačno stanje je v luč- ki in solčavski občini. V Lučah je v omenjenem obdobju dostop do ka- kovostne vode imelo zgolj 36 odstot- kov občanov, v Solčavi pa 38 odstot- kov. V ostalih zgornjesavinjskih obči- nah se rezultati gibljejo okoli 80 od- stotkov, kar je še vedno pod sloven- skim povprečjem. To je zaskrbljujoče, saj, kot opozarjajo na NIJZ, ima dobra mikrobiološka kakovost pitne vode odločilno vlogo v preprečevanju na- stanka, razvoja in širjenja črevesnih nalezljivih bolezni. VODOVODNA INFRASTRUKTURA DOTRAJANA, IZGUBE VODE VELIKE Mednarodni cilji trajnostnega razvoja na področju ravnanja z vodnimi viri predvidevajo, da se do leta 2030 vsem ljudem zagoto- vi dostop do pitne vode in sanitar- ne ureditve. Zato je vlaganje v ra- zvoj infrastrukture in obnavljanje obstoječe vodovodne infrastruk- ture izrednega pomena. Prav na tem področju pa močno zaosta- jajo ne le zgornjesavinjske obči- ne, ampak tudi številne druge po vsej državi. Po zadnjih podatkih sloven- skega statističnega urada se za- radi dotrajanosti vodovodne- ga omrežja v Sloveniji vsako le- to izgubi ogromna količina vo- de, v letu 2017 so bile izgube vo- de 46,9 milijonov m3, to je 3,8 od- stotka več kot v letu 2016. Sicer pa je bilo za javni vodovod v letu 2017 v Sloveniji iz vseh vodnih vi- rov načrpanih 169,4 milijona m3 vode, gospodinjstva so je porabi- la 79 milijonov m3, kar je približ- no toliko kot v letu prej. Poslovni subjekti so leta 2017 porabili 37,6 milijona m3 vode ali 11,4 odstotka več kot v letu prej. Tatiana Golob OBČINE Prebivalci z dostopom do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v odstotkih Nazarje 98 % Rečica ob Savinji 82 % Gornji grad 80 % Ljubno ob Savinji 79 % Mozirje 78 % Solčava 38 % Luče 36 % Slovenija 91 % (Vir: NIJZ, Zdravje v občini 2018) Mikrobiološka kakovost pitne vode, povprečje 2013–2017 3. DAN ZA SAVINJO Obiskovalci spoznavali življenje ob Savinji v ljubenski občini Mojca Tomažič je povedala, da so bili izvajalci delavnic strokovnjaki z različnih področij, katerih delovno področje je vezano na naravo. Otroci so z zanimanjem prisluhnili ribiču in si ogledali ribiške sladkovodne trofeje. Celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave je v sodelo- vanju z Občino Ljubno in ljubensko ribiško družino organizirala 3. dan za Savinjo. Po besedah strokovne delavke na območni enoti Mojce Tomažič so se po dveh organiza- cijsko uspešnih predstavitvah Sa- vinje v občini Rečica ob Savinji le- tos odločili, da otrokom približajo to čudovito reko tudi gorvodno. STROKOVNJAKI PREDSTAVILI NARAVNO RAZNOLIKOST Od Vrbja do ribiškega doma so pripravili številne delavnice, v ka- terih so udeležencem približali na- ravno raznolikost. Med drugimi so se predstavili splavarji, ribiči, goz- darji, jamarji ... Izvajalci delavnic so tako bili strokovnjaki z različ- nih področij, ki so vezana na nara- vo. Številni obiskovalci in zgornje- savinjski osnovnošolci so spozna- vali, na kaj vse morajo biti v naravi pozorni, kako se v njej obnašati in jo čuvati za zanamce. USTVARJALNE IN EKSPERIMENTALNE DELAVNICE »Dan je bil namenjen šolam in širši javnosti s ciljem, da bolje spoznajo reko Savinjo, njeno oko- lico, rastlinske in živalske vrste, ka- mnine in procese v naravi. Pa tudi posledice posegov človeka in nje- govih dejavnosti ter širši življenjski prostor, kamor vse pogosteje vsto- pamo ljudje,« je povedala Tomaži- čeva. Dogodek je bil poučen, za- baven in družaben z ustvarjalnimi in eksperimentalnimi delavnicami, s tematskimi in vodenimi spreho- di po območju, orientacijo in prika- zom spretnosti. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 6 Aktualno, Zdravstvo JAVNI ZAVOD ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Prizidek obstoječemu ali celo nov zdravstveni dom? Ta mesec se bodo zgornjesavinj- ski županji in župani sešli z direkto- rico Javnega zavoda Zgornjesavinj- ski zdravstveni dom Nazarje Darjo Es in vsemi zdravniki, tudi koncesi- onarji, ter prisluhnili njihovim pobu- dam in težavam. Gornjegrajski žu- pan Toni Špeh je predlagal, da na skupni sestanek županov z zdrav- niki povabijo podjetnika, ki je zain- teresiran za gradnjo novega zdra- vstvenega doma na drugi lokaciji. Menil je, da je prav, da mu prisluh- nejo in vidijo idejni načrt. S tem so se vsi strinjali, tako bo projekt pred- stavljen na skupnem srečanju. POZITIVNO POSLOVANJE ZAVODA PO UVEDBI SANACIJSKEGA NAČRTA Učinki sanacijskega načrta, ki so ga z januarjem začeli izvaja- ti v zavodu, so pozitivni. V prvem tromesečju je bil namreč rezul- tat pozitiven, presežek prihodkov nad odhodki v zavodu je bil sko- raj osem tisoč evrov. Takšen trend pričakujejo tudi v prihodnje. ŽUPANI POHVALILI PRVE RE ZULTATE Največji prihranek se je poka- zal pri izplačilu nadur. Teh v sa- nacijskem obdobju razen ob izre- dnih primerih in nadomeščanjih ni možno izplačevati. K temu je nekaj prispevalo tudi elektronsko beleženje delovnega časa. Dejav- nost prevozov sanitetnih in dializ- nih bolnikov so z marcem odda- li in tudi na tem področju se do konca leta pričakuje velik prihra- nek pri izplačilu nadur. Županji in župani so na seji sve- ta ustanoviteljic zavoda, ki je bila 30. maja, pohvalili prve rezultate. Direktorici so svetovali, naj nada- ljujejo z varčevanjem na področjih, ki dajejo učinek. Dogovorili so se, da se za drugo tromesečje sesta- nejo in preverijo rezultate še pred dopusti, da bodo občine ustanovi- teljice lahko sproti ocenjevale, kaj prinaša prihranek in bodo po pot- rebi tudi spreminjale ukrepe. IZBOR IZVAJALCA REVIZIJE V TEKU Na osnovi sklepa ustanoviteljic je Občina Rečica ob Savinji prido- bila ponudbe za revizijo poslova- nja zavoda za obdobje od leta 2015 do 2018. Stroški za letno revizijo so okrog štiri tisoč evrov. Ponudnike bodo ponovno pozvali za ponudbo izdelave revizije za štiri leta in na- to sklenili pogodbo z enim od njih. S 1. junijem je dežurni zdravnik v mozirski dežurni ambulanti dosegljiv neprekinjeno od sobote do ponedeljka, od 7. do 7. ure, in ob praznikih od 7 . do 7 . ure naslednjega dne. SOLČAVSKO 7. Festival gorskega lesa v znamenju oglarjev Med udeleženci vseslovenskega srečanja oglarjev sta bila tudi vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Breznik (tretji z leve) in predsednik Društva oglarjev Slovenije Jože Prah (peti z leve). (Foto: Marija Šukalo) Pretekli vikend so v Solčavi izvedli 7. Festival gorskega lesa. Tega so pričeli v petek s predstavi- tvijo razstave Spekter v lesu in nadaljevali s kon- certom nazarske glasbene šole. Soboto so name- nili druženju ob oglarski kopi in nedeljo poho- dništvu ter spoznavanju lesenih iger in igrač. VEČER OBARVALI S KULTURO Na zadnji dan razstave je pripravil njen voden ogled Jože Strmčnik Šlanger – avtor sam. Po- vedal je, da v lesu ustvarja zato, ker je ta živ, to- pel in skrivnosten ter dodal: »Ko delaš z lesom, je, kot bi spoznaval človeka.« Večer so zaključili s koncertom v cerkvi Mari- je Snežne. Program so pripravili učenci in učite- lji Glasbene šole Nazarje. POUČNO DRUŽENJE Soboto je zaznamovalo deseto vseslovensko srečanje oglarjev ob Domu planincev v Logar- ski dolini. Na njem sta o delu javne gozdarske službe in o oglarjenju spregovorila Anton Bre- znik in Jože Prah. O četrt stoletja dela v gozdu je misli »nani- zal« vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Breznik. Povedal je, da so lastniki gozdov v tem času posekali 90 mi- lijonov m3 lesa, zraslo pa ga je dva krat toliko. Njihova služba je zavezana k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodar- jenju, gozdovi pa so kljub številnim ujmam v dobri kondiciji. POPULARIZACIJA OGLARJENJA Predsednik oglarjev Slovenije Prah je pozval obiskovalce, da se včlanijo v društvo, ki je pri- čelo s svojim delom v preteklem letu. Ker je nji- hova poglavitna naloga informiranje javnosti in izobraževanje članov za boljše gospodarjenje z gozdom in krajino, so pripravili tudi predavanje, kjer so izpostavili, kako popularizirati oglarjenje v Sloveniji in širše. Dogodek je s kulturnim programom obogatil moderator programa in kantavtor Dejan Ikovic Buši. S slavnostnim prižigom kope, ki sta jo op- ravila Breznik in Prah, so uradno odrli družab- ni del srečanja. POHODNIŠTVO IN IGRA Z LESENIMI IGRAČAMI Festival gorskega lesa so zaključili pohodniki. Ti so se zbrali v Matkovem kotu in se ob vodnikih PD Solčava podali do Matkovega škafa. Otroci so lahko uživali ob igri z lesenimi igra- čami v Centru Rinka. Jasmina in Jure Poličnik sta na ogled postavila lesene izdelke za otroke in starše Lesek po načrtih Montessori. Zraven sta dodala nekatere materiale in knjige za starše, ki jih lahko ti prelistajo, medtem ko se otroci igrajo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 7 Zdravstvo, Organizacije Županji in župani so se dogovorili za srečanje z zdravniki in zasebnikom, ki ima pripravljen idejni načrt gradnje novega zdravstvenega doma. (Foto: Štefka Sem) KRATKE NOVICE Na prejšnji seji so se župani od- ločili, da se za ortodontijo razpiše koncesija. Glede razpisa koncesi- je za ortodontijo je Esova prido- bila informacijo, da ta dejavnost spada v sekundarni nivo zdra- vstva, kjer lahko koncesije razpi- suje le država. S 1. junijem v Nazarjah ne delu- jejo več dejavnosti rentgen, pul- mologija in slikanje zob. Za pre- bivalce Zgornje Savinjske doline je za slikanje zob sklenjen dogo- vor z Zdravstvenim domom Vele- nje. Te dejavnosti so prinašale iz- gubo, ukinjene so bile na pobu- do sveta zavoda in s soglasjem županov. S 1. avgustom prihaja v zobno ambulanto v Nazarje zobozdrav- nica, ki bo zamenjala koncesio- narja Željka Bejata. Nekdanja ambulanta zdrav- PRAVICA DO POPRAVKA OBJAVLJENEGA OBVESTILA Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov (CI) Zaradi nekaterih netočnosti v članku Štefke Sem v Savinjskih no- vicah št. 22 z dne 31. maja 2019 z naslovom Direktorica Darja Es po- dala izčrpen odgovor na očitke Ci- vilne iniciative prosimo za objavo naslednjega popravka in v nada- ljevanju nekaterih stališč CI, ki jih članek ne omenja. 1. Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov (CI) nikoli ni zahtevala revizije Javne- ga zavoda Zgornjesavinjski zdra- vstveni dom Nazarje (JZ ZZD) za obdobje 10 let, kot je zapisala vaša novinarka, temveč za zadnja 4 leta. Ta zahteva je razvidna v objavi CI na facebook strani z 12. maja 2019 ob 12.37 , nadalje iz zahtev CI potrje- nih na shodu občanov Zgornjesa- vinjske doline 14. maja 2019 in na- to naslovljenih na direktorico Darjo ES, na župane 7 občin Zgornjesa- vinjske doline in na Svet zavoda. V okvirjenem poudarku znotraj član- ka je zapisano, da naj bi stala 10 letna revizija kar 50 tisoč eur, kar posredno napeljuje na zaključek, da zahteve CI iniciative povzroča- jo povečevanje stroškov, kdorko- li jih bo pač pokrival. To pa seve- da ne drži. 2. Predstavnik vodstva g. Ločič- nik je na samem sestanku dobil odgovor CI o protizakonitem delo- vanju JZ ZZD Nazarje. Predstavni- ca CI mu je v repliki ob njegovi raz- pravi dejala, da se to nanaša na od- ločitev Državne revizijske komisije, ki je s sklepom 018-25/2019-6 dne 20.03.2019 razveljavila javni razpis za Nakup urgentnega reševalnega vozila zaradi napak pri izbiri izvajal- ca. Novinarka v svojem članku tega ne omenja. 3. V podnaslovu v članku »CI ni bila ustanovljena za pogovore« je lapsus in se mora pravilno glasiti »CI ni bila ustanovljena za pogaja- nja«, kar izhaja tudi iz same vsebi- ne zapisa. 4. Novinarka ni zapisala ugoto- vitev predstavnikov CI na tem se- stanku, da je JZ ZZD Nazarje po vi- šini izgube v vrhu med zdravstve- nimi domovi Republike Sloveni- je. To izhaja iz poročila Direktorata za zdravstveno ekonomijo Ministr- stva za zdravje Republike Sloveni- je za l. 2018, objavljenega na njiho- vi spletni strani. a.) Med 57 Zdr. domovi v Repu- bliki Sloveniji ki so ustanovljeni kot Javni zavodi, jih je v l. 2018 13 izka- zovalo primanjkljaj prihodkov nad odhodki v bilanci uspeha, ali po domače izgubo in med njimi je Na- zarje na 7 . mestu po višini izgube, ki je znašala samo za l. 2018 94.799 €. Ostalih 44 domov (!) je imelo pre- sežek prihodkov nad odhodki. b.) Kumulativna izguba za ob- dobje 2011 do 2018 znaša v JZ ZZD Nazarje 900.023 €, kar ga uvršča na neslavno 3. mesto od 16 JZ Zdr. domov v Republiki Sloveniji, ki za to obdobje izkazujejo primanjkljaj prihodkov nad odhodki. c.) In še en katastrofalni poda- tek: V tabeli Komulativni poslovni iz- id v primerjavi z vrednostjo premo- ženja zavzema JZ ZZD Nazarje prvo mesto v Republiki Sloveniji. Kar 85 % vsega premoženja JZ ZZD Nazar- je predstavlja celotna izguba v viši- ni 900.023 € (podatek iz istega vira). Na omenjenem sestanku ni bil dan odgovor, kako bo JZ ZZD Na- zarje izplaval iz tega nezavidljive- ga položaja. Učinki izvajanja sa- nacijskega programa na letni rav- ni ne vlivajo pretiranega optimiz- ma, iz razprav županov ni bilo ču- titi pretirane zagnanosti za pokri- vanje primanjkljaja, župan Mozirja je v neformalni razpravi po koncu sestanka (na samem sestanku ni razpravljal) ponovil tezo, da občine niso dolžne ukrepati ob izkazani iz- gubi in da 16. čl. Odloka o ustanovi- tvi JZ ZZD Nazarje ne govori o kritju primanjkljaja s strani občin, kar pa seveda ni res. Zvone Zupan Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov nika Klemna Pozniča deluje re- dno, v njej se začasno izmenju- jejo drugi zdravniki nazarskega ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE V drugem polletju več kot 17 tisoč delovnih mest Na podlagi ankete, ki je bila izve- dena med tri tisoč delodajalci, je re- publiški zavod za zaposlovanje ob- javil, da so napovedi glede gibanj na trgu dela za drugo letošnje pol- letje spodbudne. Delodajalci, ki za- poslujejo 335 tisoč oseb, so napo- vedali 2,6-odstotno rast števila za- poslenih. V povprečju se je preteklega pol leta s pomanjkanjem ustreznih kad- rov srečalo 44,6 odstotka delodajal- cev. Velika podjetja so se s pomanj- kanjem ustreznih kandidatov srečala skoraj v 66 odstotkih primerov. Delo- dajalci, ki so sodelovali v anketi, na- črtujejo, da bodo v roku šestih mese- cev potrebovali 31.100 delavcev. Delo- ma bo to zaradi nadomeščanja, delo- ma zaradi povečevanja števila zapo- slenih zaradi večjega povpraševanja po izdelkih ali storitvah oziroma za- radi širitve dejavnosti. V prihodnjega pol leta naj bi se tako odprlo približno 17 .300 novih delovnih mest. Najbolj spodbudne napovedi gle- de rasti zaposlovanja so bile v grad- beništvu in drugih dejavnosti. Iska- lo naj bi se predvsem voznike tež- kih tovornjakov in vlačilcev, delav- ce za preprosta dela v predeloval- nih dejavnostih, zidarje, varilce, pro- dajalce … Marija Lebar zdravstvenega doma in konce- sionarka. Štefka Sem Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 8 Organizacije, Iz občin PD CELJE - MATICA VZDRŽUJE 20 PLANINSKIH POTI V NAŠIH ALPAH Markacisti pred pričetkom planinske sezone ne stojijo križem rok Pohodniki in planinci včasih kar pozabijo, koliko dela je potrebne- ga, da so poti označene in pravil- no varovane. Markacisti pri Planin- skemu društvu Celje - Matica vzdr- žujejo 20 planinskih poti v Kam- niško-Savinjskih Alpah v dolžini okrog 60 km. NAJVEČ ŠKODE NAREDIJO VODA IN NEOBZIRNI PLANINCI Pred pričetkom sezone ne gle- de na sredstva in stanje na tere- nu izdelajo načrt potrebnega ma- teriala in obsega del. Največ ško- de na poteh naredijo voda in neob- zirni planinci, ki se poslužujejo ne- označenih bližnjic, v visokogorju pa skalni podori in sneg. Na grebe- nih je takšen nepridiprav tudi stre- la, ki uničuje ali, kot rečejo marka- cisti, »skuri« jeklenice. V nižje le- žečih predelih pa je potrebno re- dno odstranjevati podrta drevesa in čistiti zaraščene poti. ČIM MANJ POSEGOV V NARAVO Markacist lahko postane vsak, ki opravi tečaj za markacista, na- to na pet let poteka licenčno uspo- sabljanje. Kot pravi načelnik mar- kacistov in član upravnega odbo- ra PD Celje - Matica Tone Žagar, jih vseskozi pesti pomanjkanje ka- dra, saj je delo volontersko, hkra- ti pa naporno in odgovorno. Opre- ma markacistov je težka, zadnja le- ta jim pri prevozu materiala in ra- znovrstnega orodja pomaga vojaš- ki helikopter. Pri vzdrževanju po- ti poskušajo čim manj posegati v naravo. Poleg terenskega dela, kamor spada tudi markiranje poti in pos- tavljanje smerokazov, se zadnja le- ta ukvarjajo tudi s kartografijo. Nji- hov dolgoročni načrt je z GPS-i prehoditi vse poti in elektronsko obdelati podatke, ki jih bodo lahko uporabljali tudi drugi planinci. Pri- zadevajo si, da bi izdelali elektron- sko knjižnico vseh križišč in smer- nih tabel. PRED PRIČETKOM GORNIŠKE SEZONE OPOZORILO NI ODVEČ Poletna planinska sezona, ki traja od junija do septembra, v gore privabi največ obiskovalcev. Pred obiskom gora je potrebno prisluhniti napotkom Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije in policije za var- nejši obisk gora. Na pot se ne gre brez obvezne planinske opreme in toplih obla- čil, saj se v gorskem svetu vre- me zelo hitro spremeni, nizke temperature in sneg pa tudi po- leti v gorah niso nič nenavadne- ga. Na pot naj se obiskovalec go- ra odpravi dovolj zgodaj, da se izogne poletni vročini in popol- danskim nevihtam. Pred vzponom naj se vsak vpra- ša o svoji psihofizični pripravlje- nosti in primernosti izbrane poti ter preveri vremensko napoved in odprtost planinskih koč. Zavedati se je potrebno, da smo na vrhu šele na polovici poti, naš cilj pa je varen povratek v dolino. PRI NAS SE UPORABLJA KNAFELČEVA MARKACIJA Markacija je znak, ki označu- je planinsko ali pohodniško pot, oznake pa se med državami razli- kujejo. V Sloveniji se za označeva- nje planinskih poti uporablja mar- kacija z belo piko obdano z rdečim kolobarjem, imenovana Knafelče- va markacija. Naj bi bila na desni strani poti, od ene do druge mora biti vidno polje v višini oči, kar je na terenu včasih težko zagotoviti, še posebno v visokogorju. Barbara Rozoničnik Markacisti med popravilom med planinsko sezono zelo obljudene poti na Okrešelj (fotodokumentacija PD Celje – Matica) 20 planinskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah v dolžini okrog 60 km vzdržujejo markacisti PD Celje – Matica. OBVOZNICA LUČE Svetniki odločno proti predlogom direkcije V aprilu je lučka občina prejela vabilo za udeležbo na sestanku v zvezi z izgradnjo obvoznice Luče in povezane protipoplavne varnosti. Sestanek je sklicala Direkcija RS za infrastrukturo. Na njem so bili po- leg predstavnikov direkcije in ob- čine prisotni predstavniki Društva Luč – za trajnostni razvoj Luč. TRIJE NOVI PREDLOGI Potem ko so svoja stališča po- dali še ostali udeleženci sestanka na direkciji, med njimi tudi Rok Fa- zarinc glede poplavne varnosti, so na direkciji oblikovali tri zaključke: Aktivnosti z vodenjem postopkov po veljavnem državnem prostor- skem načrtu (DNP) mirujejo do pri- dobitve novega dokumenta idejne zasnove, vendar največ do konca leta 2019. Na nivoju idejne zasnove se naroči dve dodatni varianti, in sicer rekonstrukcijo obstoje- če ceste skozi Luče in traso ob- voznice po levem bregu Savinje. Po pridobitvi te dokumentacije se skliče ponovni sestanek o na- daljevanju ureditve državne pro- metne infrastrukture na obmo- čju Luč. DEVET LET OD SPREJETJA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA O poteku sestanka in zaključ- kih, ki jih je oblikovala direkci- ja, je na majski seji občinskega sveta župan Ciril Rosc sezna- nil svetnike. Povedal je, da je na prej omenjenem sestanku na di- rekciji predstavil stališča obči- ne, rezultate referenduma in svo- je osebno gledanje na problema- tiko. Prav tako je tam prisotne seznanil s sklepi občinskega sve- ta iz prejšnje seje, ko so se sve- tniki zavzeli za čimprejšnji priče- tek uresničevanja že devet let sta- rega državnega prostorskega na- črta o umestitvi in izgradnji obvo- znice s poplavno varnostjo. Z navedenimi zaključki sestan- ka na direkciji, o katerih se niti ni glasovalo, se predstavniki Občine Luče niso mogli strinjati, ker tu- di niso imeli mandata občinskega sveta, kot najvišjega organa v ob- čini, ki se bo do tako predlaganih zaključkov opredelil na tokratni se- ji, je povedal župan. 9 svetnikov je glasovalo in vseh 9 je bilo proti predlaganim rešitvam Direkcije RS za infrastrukturo. Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 9 Iz občin, Gospodarstvo, Šolstvo ZAKAJ PONOVNO O ŽE ODLOČENI ZADEVI? Na seji občinskega sveta, na ka- teri so bili prisotni tudi predstavni- ki zainteresirane javnosti, se je po županovi predstavitvi razvila vroča razprava. Svetnice in svetniki so bi- li ogorčeni nad zaključki direkcije. Ponovno pridobivanje dokumenta- cije je izguba časa in davkoplače- valskega denarja, so menili. »Ali dosedanje podlage, ki so bile naročene in plačane, niso bi- le strokovne?« je vprašala svetni- ca Marjeta Robnik. Marko Klad- nik je dejal, da doslej še ni slišal resnega argumenta proti obvo- znici. Promet skozi kraj je neob- vladljiv, prav ta dan se je zgodila prometna nesreča v najožjem de- lu starega vaškega jedra. Boštjan Robnik je menil, da je potrebno preveriti, na kaki zakon- ski osnovi so sedaj oblikovani novi zaključki glede izgradnje. Andre- ja Podlesnik Moličnik pa je bila mnenja, da bi bilo potrebno ven- darle pridobiti študijo o ureditvi prometa skozi Luče, dokler obvo- znice še ne bo. ODLOČNI »NE« PREDLAGANIM ZAKLJUČKOM V razpravi je bil ponovno pou- darjen referendumski izid glede obvoznice in sklepi sprejeti v vseh prejšnjih mandatih občinskega sveta, ki so bili prav tako v prid iz- gradnje predlagane obvoznice. Župan je pozval svetnike, da se s sklepom izrečejo glede zaključk- ov, ki jih predlaga direkcija. Na se- ji je bilo prisotnih deset svetnic in svetnikov. Glasovalo jih je devet in vseh devet se je izreklo proti pre- dlaganim rešitvam. Menili so tudi, da je treba na direkcijo poslati ja- sen odgovor, da se z njenimi sta- lišči občinski svet ne strinja, kar je občina že tudi storila. Marija Lebar Seji so prisostvovali tudi predstavniki zainteresirane javnosti. (Foto: Marija Lebar) DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Štirje znaki kakovosti in številna priznanja za dobrote iz zgornjesavinjskih kmetij V minoritskem samostanu na Ptuju je potekalo 30. ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij. Priredi- tve, katere namen je spodbuja- ti rast kakovosti izdelkov sloven- skih kmetij, se že po tradiciji ude- ležujejo številne kmetije in posa- mezniki z našega območja. Tudi letos so posegli po visokih prizna- njih in s tem dokazali znanje in iz- kušnje pri pridelavi in predelavi. ZNAK KAKOVOSTI Znak kakovosti prejme izdelo- valec, ki je tri leta zapovrstjo v po- samezni kategoriji osvojil dovolj točk za zlato priznanje. Takšen us- peh so dosegli kar štirje razstav- ljavci z našega območja: Milena Marolt iz Podveže za slivovo mar- melado, Mihael Fajfar iz Slatine za dišeči traminec – pozna trga- tev in Antonija Govek iz Okonine za medenjake. Kipec kakovosti je osvojila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina za sok jabolka in aronije. Ker to pomeni, da so tret- je zlato priznanje prejeli tudi letos, jih pri posameznih izdelkih nismo še enkrat omenjali. PRIZNANJA ZA MESNE IZDELKE Zlato priznanje za savinjski že- lodec je prejel Edi Jurjevec (eko- loška kmetija Prodnik, Juvanje), Marija Ermenc (izletniška kmeti- ja Štorgelj, Florjan) je s svojim sa- vinjskim želodcem osvojila srebr- no priznanje. Z bronastim prizna- njem so bili nagrajeni savinjski želodec Mihaela Fajfarja (Sla- tina), solčavski želodec kmetije Matk (Logarska dolina) in savinj- ski želodec Tomaža Špeha (kme- tija Špeh, Krnica). SADJEVCI, SOKOVI, MARMELADE IN KISI Tomaž Podlesnik (ekološka kmetija Podlesnik, Ter) je s svo- jim tok'cem posegel po zlatu. Ja- nez Rosc (Kmetija Spodnji Strmč- nik, Strmec) je za mošt dobil sre- brno, za domači jabolčni kis pa zlato priznanje. Jožica Lenko iz Tera je dobila bronasto priznanje za gosti jago- dni sok, malinova marmelada Mi- lene Marolt (Podveža) je bila na- grajena z zlatom. IZDELKI IZ MLEKA Po zlatu sta posegla Jeršetov jogurt Martine Pečnik Herlah (kmetija Pri Jeršetu, Radegunda) in navadni jogurt s kmetije Pe- tek (Tirosek). Za navadni teko- či jogurt je srebrno priznanje os- vojil Janez Rosc (kmetija Spo- dnji Strmčnik, Strmec), za mla- di sir »Ta mlad« pa zlato. Jerše- tova skuta Martine Pečnik Her- lah (kmetija Pri Jeršetu, Radegun- da) in domača skuta kmetije Pe- tek (Tirosek) sta prejeli zlati pri- znanji. Kmetija Petek je osvojila še zlato priznanje za domači sir za žar z grško mešanico ter za poltr- di sir kamutko. IZDELKI IZ ŽIT Ivica Pustoslemšek (Florjan pri Gornjem Gradu) je za polbe- li kruh dobila srebrno priznanje, odlična pa je bila orehova potica Marije Ugovšek (Spodnje jame, Florjan pri Gornjem Gradu), ki je osvojila je zlato priznanje. Marija Lebar ŠOLSKI CENTER VELENJE Podelili priznanja in prejeli donacijo podjetja Odelo Slovenija Podjetje Odelo Slovenija je Viš- ji strokovni šoli Velenje donira- lo finančna sredstva za izboljša- nje materialnih pogojev oziroma za nakup sodobnejše opreme, kar bo povečalo in še dodalo vrednost izobraževalnemu procesu. Šolski center Velenje je v novici na svoji spletni strani izrazil zahvalo za do- nacijo in hkrati sporočil, da imajo dijaki in študenti pri podjetju Ode- lo Slovenija možnost opravljanja praktičnega izobraževanja in kas- neje morebitne zaposlitve. V četrtek, 30. maja, je v Domu kulture Velenje potekala sveča- nost, na kateri so podelili letošnja priznanja Šolskega centra Velenje dijakinjam in dijakom, ki so s svojo odličnostjo na različnih področjih dosegali vidne uspehe. Razglasili so izjemne dijake posameznih šol in izjemnega dijaka celotnega cen- tra, kar je postal Kamil Kosi, sicer dijak Elektro in računalniške šole. Marija Lebar Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 10 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Na nacionalni nivo dve inovaciji iz Zgornje Savinjske doline Zlato priznanja za inovacije so prejeli inovatorji za projekt električni izvenkrmni motor za plovila – EIM podjetja Podkrižnik d.o.o. Ljubno ob Savinji. Inovatorji, ki so prejeli srebrno priznanje za ročni mešalnik z lučko podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je opozoril na ključno vlogo regionalnih gospodarskih zbornic pri spodbujanju inovativnosti na lokalni ravni. Na slovesnosti v Velenju so v ponedeljek, 27. maja, razglasili letošnje rezultate za inovacije, ki so bile prijavljene na razpis Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Trije od inovacijskih pro- jektov so bili nagrajeni z zlatim priznanjem. Le- tošnja podelitev priznanj je bila dvajseto leto za- povrstjo, zbornica pa je hkrati obeležila 40-letni- co delovanja. INOVACIJE ZA VEČJO KONKURENČNOST NA MEDNARODNI RAVNI Na slovesnosti je bil prisoten tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Po- čivalšek. V nagovoru je poudaril pomen inova- cij za konkurenčnost slovenskega gospodar- stva na mednarodni ravni, predsednik Gospo- darske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup pa je opozoril na ključno vlogo regionalnih gospodar- skih zbornic pri spodbujanju inovativnosti na lo- kalni ravni. TRI ZLATA PRIZNANJA Na letošnji razpis SŠGZ za najboljše inovacije je prispelo 20 predlogov, to je 25 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Od tega sodijo štiri v kate- gorijo brez profesionalne podpore, ostalih 16 pa je imelo profesionalno podporo v podjetjih. Ko- misija za ocenjevanje inovacij je trem prijavlje- nim projektom dodelila zlato priznanje, osem jih je prejelo srebrno, pet bronasto priznanje, dva sta prejela priznanje za prispevek na področju inovativnosti in dva zahvalo za prispevek na po- dročju inovativnosti. Zlato priznanja za inovacije so prejeli projek- ti: 100-odstotno biorazgradljiv cvetlični lonček, izdelan iz odpadnih žitaric, inovacijo je prijavi- lo podjetje Evegreen, nova generacija pralnih in sušilnih strojev WaveActive Gorenje in električni izvenkrmni motor za plovila – EIM podjetja Pod- križnik d.o.o. Ljubno ob Savinji. ŠTIRIKRAT SREBRO ZA BSH-JEVE INOVATORJE Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je prejelo štiri srebrna priznanja, in sicer za konfiguracijo kuhinjskega aparata s strani kupca in proizvo- dnjo po naročilu MyMUM, za vakuumski mešal- nik (blender) hrane, za lasersko markiranje pro- dajnih škatel in za ročni mešalnik z lučko. V kategoriji inovacij brez profesionalne pod- pore je zahvalo za prispevek na področju ino- vativnosti prejel inovator in samostojni razisko- valec Srečko Pisnik iz Krope za blazino za ak- tivno sedenje. ŠTIRI INOVACIJE V NASLEDNJI KROG Za najvišja priznanja na nacionalnem ni- voju se bodo tokrat potegovale štiri inovaci- je iz SAŠA regije, in sicer ročni mešalnik z luč- ko podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, 100-od- stotno biorazgradljiv cvetlični lonček, izdelan iz odpadnih žitaric Eve Štraser, nova generaci- ja pralnih in sušilnih strojev WaveActive Gore- nje in električni izvenkrmni motor za plovila – EIM podjetja Podkrižnik. Prva priznanja za inovacije je tukajšnja zbor- nica podelila leta 1999. Od takrat so inovator- ji prijavili, komisija za inovacije pa ocenila 376 inovacij, ki jim je botrovalo 2.198 inovatorjev. Marija Lebar, fotodokumentacija SŠGZ Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 11 Oglasi Festival zelišč Zgornje Savinjske in Šaleške doline LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline v mesecu juniju organizira 2. Festival zelišč Zgor- nje Savinjske in Šaleške doline, ki bo potekal na območju obeh dolin. Otvoritev Festivala bo 15. junija v Fidovem gaju, v Logarski dolini, zaključ- ni dogodek pa bo potekal v soboto, 22. junija, v Gornjem Gradu. Skozi celoten teden Festivala se bo izvajal bo- gat program delavnic na temo gojenja in pre- delave zelišč na različnih lokacijah po obeh do- linah. Za zaključni dogodek je pripravljen bo- gat kulturni program s predstavitvijo zeliščnih zgodb, zeliščno tržnico, ogledom katedrale, za zaključek pa koncert skupine Kvatropirci. Organizacija in izvedba Festivala zelišč Zgor- nje Savinjske in Šaleške doline je ena od ak- tivnosti operacije sodelovanja Lokalne akcij- ske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doli- ne z naslovom »Integralni turistični produkt ze- liščarske dediščine«, ki jo izvaja v sodelovanju s še petimi lokalnimi akcijskimi skupinami iz Slo- venije. Tekom operacije, ki se izvaja od septembra 2017 do novembra 2019, bodo izvedene še dru- ge aktivnosti, in sicer izvedba izobraževanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije ze- liščar, priprava zeliščnih zgodb, zasnova eno- dnevnega in tridnevnega turističnega produkta na področju zeliščarstva, promocijski filmi, sple- tna platforma … Vse informacije daje Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma, kot vodilni partner LAS ZSŠD in izvajalec aktivnosti. Preko operacije se pripravlja tudi mreža ponudnikov, zato so k so- delovanju še vedno vabljeni vsi zeliščarji z ob- močja Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vabljeni k udeležbi! Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 12 Organizacije, Iz občin VETERANSKI VEČER Z GENERALMAJORJEM DR. ALOJZEM ŠTEINERJEM Domoljubje ne bi smelo imeti političnih barv Z gostom večera, upokojenim generalmajorjem dr. Alojzom Šteinerjem se je pogovarjal mag. Franci Kotnik. (Foto: Tatiana Golob) OBČINA LJUBNO Za lepo življenje novorojenčkov se bo trudila vsa skupnost Županovega sprejema se niso mogli udeležiti vsi starši s svojimi novorojenčki, so bili pa prisotni dobro razpoloženi. (Foto: Marija Lebar) MURSKA SOBOTA Uspešno na srečanju mladih raziskovalcev Sredi maja je v Murski Sobo- ti potekalo 53. državno sreča- nje mladih raziskovalcev. Velenj- sko gibanje je na tem srečanju osvojilo skupno 11 zlatih, 13 srebr- nih in 15 bronastih priznanj. Med prejemniki tokrat ni nobenega od učencev iz zgornjesavinjskih šol, kot je bilo to večkrat v preteklosti. Najboljšim mladim raziskoval- cem in njihovim mentorjem bodo priznanja podelili na slovesni pri- reditvi Zotkini talenti. Ta bo v so- boto, 8. junija, v Cankarjevem do- mu v Ljubljani. Marija Lebar Območno združenje vetera- nov vojne za Slovenijo Zgornjesa- vinjsko-Zadrečke doline je v Gale- riji Nazarje v Jakijevi hiši predza- dnjo sredo v maju pripravilo tradi- cionalni veteranski večer v spomin na upor proti oddaji orožja Teritori- alne obrambe Jugoslovanski arma- di leta 1990. Tokratni gost večera je bil upokojeni generalmajor dr. Alojz Šteiner. VOJAK OD ZAČETKA DO KONCA Dr. Alojz Šteiner je predsednik Zveze slovenskih častnikov, med osamosvojitveno vojno pa je bil na- čelnik pokrajinskega štaba Teritori- alne obrambe (TO) za vzhodno Šta- jersko. Ob 50-letnici TO je s kolegi iz uredniškega odbora pripravil zbor- nik Nastanek in razvoj slovenske Te- ritorialne obrambe – del nacional- ne vojaške tradicije. V obdobju 2009 do 2012 je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske, pred tem pa celo poklicno kariero vojak. MLADI NIMAJO VEČ PRAVEGA VZGLEDA, KAJ JE DOMOLJUBJE Z gostom večera se je pogovarjal mag. Franci Kotnik. Tema pogovora se je začela z ustanovitvijo TO leta 1968, končala pa z oceno stanja da- našnjih razmer na področju obram- be v naši državi. Vmes je bil vsebin- ski poudarek na osamosvojitvenih aktivnostih v obdobju 1990-1991. Srečanje z veterani je dr. Šteiner zaključil z mislijo, da domoljubje ne bi smelo imeti političnih barv, izra- zil pa je tudi zaskrbljenost nad dej- stvom, da danes mladi nimajo več pravega vzgleda, kaj je domoljubje. VEČER SKLENILI Z DRUŽENJEM Uvodoma sta udeležence večera, med katerimi so bili tudi člani mo- zirskega odbora Policijskega vete- Od lanskega 1. maja do letošnjega 30. aprila se je v občini Ljubno rodilo 30 novorojenčkov. Da skupaj podeli- jo veselje, ki ga v družine in skupnost prinaša vsako novo rojstvo, je župan Franjo Naraločnik družine z novoro- jenčki povabil na tradicionalni spre- jem. Ta je potekal v kulturnem domu v četrtek, 23. maja. ZA ČIM BOLJŠI START V ŽIVLJENJE Župan je družinam z novimi čla- ni čestital in izrazil prepričanje, da se bodo tako starški kot sorodni- ki, pa tudi občina in celotna lokalna skupnost trudili, da jim bo pot v živ- ljenje čim bolj gladka. Izrazil je upa- nje, da bodo tokratni novorojenč- ki kmalu obiskovali domači vrtec in nato osnovno šolo, ki sta oba znana po dobrem delu z malčki in učenci. V NAČRTU TUDI VEČJE OTROŠKO IGRIŠČE Da bo življenje v skupnosti čim boljše za vse, občina izvaja ali pa bo izvajala mnoge naložbe, med njimi bo prenova kulturnega do- ma, v katerem je potekal sprejem. V programu letošnjih investicij je tudi širitev otroškega igrišča. Župan je s sodelavkami občin- ske uprave voščil vsaki od pri- sotnih družin in jim razdelil spo- minska darila. Živahni utrip doga- janja je popestrila glasba, s kate- ro je prisotne razveseljevala mlada mojstrica na harmoniki, domačin- ka Tanja Podkrižnik. Marija Lebar ranskega društva Sever za celjsko območje, nagovorila predsednik območnega veteranskega združe- nja Maks Slatinšek in župan obči- ne Nazarje Matej Pečovnik, po ura- dnem delu pa je sledilo sproščeno druženje. Tatiana Golob Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 13 Kultura, Gospodarstvo RAZSTAVA UMETNIKOV SAVINJSKE DOLINE Tukaj. Nekoč in danes. Skupini umetnikov, ki so prisostvovali na odprtju, so se organizatorji zahvalili za njihovo delo, ki ga je mogoče videti na razstavi. Mag. Alenka Domjan: »Projekt ni le predstavitev likovne prakse, ki nastaja v prostoru Savinjske doline, temveč sega globlje in je kompleksnejše narave.« V baročnem dvorcu Novo Celje je v petek, 24. maja, potekala otvoritev velike razstave umetnikov Savinjske doline. Naslov razsta- ve, ki ponuja pregled ustvarjanja v prejšnjem stoletju in aktualne umetniške prakse, je Tu- kaj. Nekoč in danes. Razstavo, ki bo na ogled do 12. oktobra, je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s savinj- skimi občinami, med drugimi z mozirsko, lju- bensko in rečiško. PREKO STO UMETNIN 47 AVTORJEV Celotna razstava obsega preko sto raz- ličnih umetniških del, ki so plod ustvarja- nja 47 umetnikov. Med drugimi so na ogled postavljena dela Kristine in Terezije Bastelj iz Gornjega Grada, Cirila Cesarja iz Mozirja, Gorana Horvata iz Nizke, Simona Macuha iz Nazarij, Jožefa Muhovica iz Lenarta pri Gor- njem Gradu ter že pokojnih Zgornjesavinjča- nov Ivana Cesarja, Jožeta Horvata - Jakija, Li- ze Lik, Miroslava Modica, Frana Tratnika in Alojza Zavolovška. Za razstavo so bili izbrani avtorji s področij slikarstva, kiparstva, grafike, instalacije, foto- grafije, performensa do kostumografije. Njiho- va dela segajo od romantičnih sledi 19. stole- tja, prek ekspresionizma in poetičnega realiz- ma prve polovice 20. stoletja, različnih slogov- nih izrazov in avtopoetik modernizma druge polovice 20. stoletja do sodobnosti. PROJEKT KOMPLEKSNEJŠE NARAVE, KI KAŽE ZANIMIVA STANJA UMETNIKOV »Projekt ni le predstavitev likovne prakse, ki nastaja v prostoru Savinjske doline, tem- več sega globlje in je kompleksnejše nara- ve. Z njim se dotikamo topografije likovne ustvarjalnosti skozi čas celotnega stoletja, z njimi odpiramo védenje in vrednotenje naše kulturne dediščine ter žive ustvarjalnosti te- ga prostora,« je o razstavljenih delih poveda- la mag. Alenka Domjan, vodja projekta, ki je nastal po zasnovi kustosinj Karin Požin, dr. Mojce Puncer, mag. Andreje Rakovec in Mi- lene Zlatar. Razstava v odnosu do prostora kaže zanimi- va stanja umetnikov, ki zavzemajo sebi lastno pozicijo in z njo oblikujejo vmesni, nevtral- ni prostor za odstiranje svojega početja, je še med drugim dejala Domjanova, ki se je zahva- lila številnim slovenskim galerijam, muzejem, zavodom in zasebnim lastnikom umetniških del, ki so jih posodili za razstavo. Odprtje razstave sta popestrila Tandem An- Ko (Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki) s per- formansom Tihožitje/Still Life ter Pihalni kvin- tet Sakstet. Razstavo je svečano odprl žalski župan Janko Kos. Tekst in foto: Primož Vajdl VODOVODNI SISTEM LETOŠČ Po zadnjih defektih pred vrati pogovor uporabnikov V pretekli številki Savinjskih novic smo pisa- li o dogodkih, ki so se na vodovodnem sistemu Letošč dogajali med 23. in 25. majem. Po zaprtju magistralnega vodovoda v Šmartnem ob Dreti in ponovnem odprtju je namreč prišlo do dveh defektov, najprej pri Športni dvorani Nazarje, na- to se je dan kasneje zgodil še večji v Kokarjah. OPOZORILA Z DOLGO BRADO Prebivalci Nazarij, Spodnje Rečice, Mozirja in okolice so bili skoraj dva dni brez vode. Defekta sta pokazala na dotrajanost salonitnih cevi, sko- zi katere še vedno teče največji del pitne vode izpod Menine. Na dotrajanost že dolga leta opo- zarja direktor JP Komunala Mozirje, ki upravlja s sistemom, Andrej Ermenc. DEFEKTA POVZROČILA DOMINO EFEKT Župani občin, katerih občani uživajo čisto vo- do izvira Letošč, so sicer seznanjeni s proble- mom dotrajanih cevi, a pravega dogovora, kako se zadeve lotiti, ne sklenejo. Zadnja dva defekta pa, vsaj tako zaenkrat kaže, bosta kolesje ven- darle premaknila v pravo smer. V prihodnjih dnevih se obeta sestanek upo- rabnikov Letošča in direktorja Ermenca, da ven- darle začnejo iskati prave rešitve. Pričakovati je namreč vedno nove in nove situacije, ko bodo občani ostajali brez vode. V KOKARJAH GRADNJA OBVODA? Zelo ranljiv je del sistema v Kokarjah, na ka- terem se je zgodil zadnji defekt. Jamo, ki so jo skopali, da so lahko zadevo rešili, bodo posto- pno zasuli. Bo pa potrebno resno razmišljati o gradnji obvoda v tem delu, ker se lahko zade- va hitro ponovi, je pa za reševanje izredno ne- varna. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 14 Kultura OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE Zlati na regijskem tekmovanju v Šentjurju Zlati pevci OPZ OŠ Nazarje z zborovodkinjo Katjo Gruber: »Zlato priznanje pusti trajne sledi v vseh nas, ki se za uspeh trudimo skozi vse šolsko leto.« (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) V maju so po Sloveniji potekala regijska tek- movanja otroških in mladinskih pevskih zborov. Tekmovanja za celjsko in koroško regijo v Šen- tjurju so se udeležili tudi pevci Otroškega pev- skega zbora (OPZ) OŠ Nazarje z zborovodkinjo Katjo Gruber, za svoj nastop pa prejeli zlato pri- znanje. POSEBNA NAGRADA ZA IZVEDBO SLOVENSKE LJUDSKE PESMI V Šentjurju se je predstavilo enajst otroških in deset mladinskih pevskih zborov. Spored vsa- kega zbora je vseboval izvirno pesem sloven- skega skladatelja, slovensko ljudsko pesem in eno ali dve pesmi po lastni izbiri. OPZ OŠ Nazar- je je poleg zlatega priznanja z osvojenim dru- gim mestom med otroškimi zbori prejel tudi po- sebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. NA TEKMOVANJU KAR 29 IZVEDB SKLADB GRUBERJEVE Zborovodkinja Gruberjeva je za tekmovalni nastop izbrala tudi svojo skladbo Hrabra pesem, ki je bila predstavljena kot noviteta. Sicer pa je bilo v tekmovalnem programu slišati kar 29 iz- vedb njenih pesmi. »To mi daje novega zagona za skladanje, saj vidim, da so moje skladbice po- pularne, ker so primerne nivoju osnovnošolskih zborov,« ponosno dodaja. NAČRTNO DELO Z MLADIMI PEVCI SE OBRESTUJE Regijsko tekmovanje poteka na dve leti in je odskočna deska za uvrstitev na državno tek- movanje v Zagorju ob Savi. OPZ se že dve leti ni udeležil tekmovanja, a kot pravi Gruberjeva, če ni večjega izziva, nivo pade. To se prenese kasneje v mladinski pevski zbor, zato je potreb- no delo skrbno načrtovati. Obrestuje se tudi na- črtno delo Javnega sklada RS za kulturne dejav- nosti in Zavoda RS za šolstvo na področju mla- dinskega zborovskega petja. Tudi Gruberjeva je vodila številne delavnice za zborovodje ter po- magala z nasveti na območnih revijah in tekmo- vanjih. Barbara Rozoničnik NA PESMI POMLADI V BOČNI NASTOPILO ŠEST PEVSKIH ZBOROV Zborovsko petje povezalo več kot sto pevcev Nastop domačega ženskega zbora pod vodstvom Jožeta Pustoslemška. (Foto: Štefka Sem) V Bočni zborovsko petje živi že več kot sto let, 24. rojstni dan pa je praznovala njihova tradicio- nalna majska prireditev Pesem pomladi. Nasto- pilo je šest pevskih zborov, ki so prepevali ljud- ske, narodne, umetne pesmi in priredbe znanih skladb. Po uradnem delu je pesem zvenela še dolgo v noč, saj je tudi druženje po prireditvi del tradicije. STALNICA DOMAČA ZBORA Nastopila sta moški in ženski pevski zbor iz Bočne, ki na prireditvi nastopata redno in jo tudi skrbno organizirata. Ženski zbor vodi Jo- že Pustoslemšek, moškega Matjaž Železnik. Predstavil se je Moški pevski zbor Društva upo- kojencev Miklavž na Dravskem polju. 12-članska zasedba je lani praznovala 30-letnico, vodi jih Petra Beršnjak. Prepevali so tudi Ljudski pev- ci iz Tuhinjske doline. Nastopajo dobrih pet let, njihov zborovodja je Janez Klopčar. PEVCI ŽIVIJO Z GLASBO Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šo- štanj aktivno in neprekinjeno dela že 69 let in pri- hodnje leto jih čaka okroglo praznovanje. Njihova zborovodkinja je Metka Atelšek Oman. Članice Ženskega pevskega zbora društva upokojencev in Medobčinskega društva invalidov Velenje se družijo že 37 let. Čeprav je njihova povprečna sta- rost več kot 70 let, v prepevanju in druženju uži- vajo. Njihova zborovodja je Manja Gošnik Vovk. Vsem pevcem, bilo jih je več kot sto, je glas- ba del življenja, zato radi nastopajo, kjerkoli jih povabijo. Prireditev je povezovala Tina Krebs. Štefka Sem Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 15 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi KONCERT MATICA TEVŽA IN RADOŠA BONEJA Večkrat nagrajena tolkalista navdušila s sproščenim nastopom Tolkalista Matic Tevž (levo) in Radoš Bone sta s svojim nastopom požela bučen aplavz. (Foto: Tatiana Golob) Glasbena šola Nazarje je maja v nizu osmih glasbeno obarvanih do- godkov pripravila koncert dveh tol- kalcev, bivšega učenca Matica Tevža in Radoša Boneja. Oba obi- skujeta prvi letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Zbrane v dvorani šole sta glasbenika v torek, 21. maja, navdušila s koncertom na tolkalih. GLASBENO PRESENEČENJE Matic in Radoš sta po prvotnem programu nameravala zaigrati pet skladb, nato pa sta eno nadomesti- la s presenečenjem. Na oder sta po- vabila pianista Iva Gustinčiča. Lju- bitelji glasbe so tako uživali v glas- beno pestrem večeru, ki so ga glas- beniki začinili še s skupnim nasto- DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci gostje na šolski kulturni prireditvi Učenci so uživali, ko so jim gostje prebirale pravljice. (Fotodokumentacija centra) Učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad so v okviru izvajanja projekta Starejši bere- jo otrokom, otroci berejo starejšim na kulturno prireditev ob podelitvi bralnih značk povabili stanovalce DEOS Centra starejših Gornji Grad. PO PRIREDITVI BRANJE Otroci od 1. do 5. razreda matič- ne in podružničnih šol so pripravili kulturno prireditev. Navzoče so na- govorili z lepo besedo o knjigah, nato so zaigrali, zapeli in zaple- sali. Po zaključku so se stanovalci pridružili učencem v razredu, kjer so jim prebirali zgodbe o sloven- skih literarnih junakih Petru Nosu, Kekcu, Martinu Krpanu. Stanovalci so bili nad prireditvijo navdušeni in očarani nad branjem otrok. LEP NAČIN MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA Dogodek je del projekta Starejši berejo otrokom, otroci berejo sta- rejšim, ki je nastal na pobudo DEOS Centra starejših Gornji Grad v želji po sodelovanju in okrepitvi vezi med generacijami. Projekt se izva- ja kot sodelovanje centra z vrtcem in šolo. V centru so mnenja, da je za uspešno opismenjevanje otrok pomembno tudi spodbujanje otrok in prenašanje veselja starejših do branja nanje. Štefka Sem pom. Tolkalista sta tekom koncerta predstavila dela skladateljev N. Ro- saura, M. Glentwortha, E. Sejourna in I. Trevina. TEVŽEVI ZAČETKI V GŠ NAZARJE Številni iz občinstva so z zani- manjem spremljali koncert prav zaradi domačina Matica Tevža. Na glasbeno pot se je podal leta 2009 z vpisom v razred pripravnice na GŠ Nazarje. Leto kasneje se je za- čel učiti tolkala pri Marini Golja. Svojo nadarjenost je izkazal s šte- vilnimi nagrajenimi nastopi. Od le- ta 2015 je tudi član Godbe Zgornje Savinjske doline, s katero se ude- ležuje tekmovanj slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji in med- narodnih tekmovanj. Leta 2017 se je drugič udeležil tekmovanja TEMSIG, kjer je na državni ravni os- vojil zlato plaketo in prvo nagrado. V tem šolskem letu Matic zaklju- čuje 1. letnik na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Simona Klavžarja. Tatiana Golob Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 16 Organizacije, Ljudje in dogodki 11. GOLAŽIJADA V MOZIRJU Na sejmišču brbotalo v tridesetih kotlih Prvega mesta in prehodnega pokala 11. golažijade se je razveselila skupina Pri vročem kotličku iz Nove Cerkve (v sredini), drugo mesto je pripadlo domačinom, skupini Mizarstvo Stopar (levo) ter tretje mesto Lessi baru iz Liboj (desno). (Foto: Barbara Rozoničnik) Vsi golaži so bili po besedah ocenjevalcev zelo okusni. (Foto: Ciril M. Sem) Na zadnjo soboto v maju je s sejmišča v Mo- zirju dišalo po golažu. V organizaciji društva Pust Mozirski se je kar trideset ekip iz vseh kon- cev Slovenije, ena celo iz Hrvaške, trudilo sesta- viti zmagovito kombinacijo mesa in začimb ter si priboriti, ali bolj rečeno prikuhati prehodni po- kal za zmagovalca 11. golažijade. ŠČEPEC PRAVIH ZAČIMB ZA PRAV POSEBEN OKUS Na sejmišču je bilo živahno že vse od 10. ure, ko so se pričele zbirati skupine za ku- hanje golaža, sledil je žreb številk in ureja- nje stojnic ter delovnega prostora. Organiza- tor je vsaki skupini preskrbel meso, čebulo in osnovne začimbe, za kotel z ostalimi pripo- močki in ščepec posebnih začimb, ki so vsa- kemu golažu pričarale svojstven okus, pa so priskrbele skupine same. NAJBOLJŠI GOLAŽ PRI VROČEM KOTLIČKU IZ NOVE CERKVE Kuharji so se trudili tri do štiri ure, kar dob- ro uro pa je za ocenjevanje in okušanje pot- rebovala komisija, ki je imela ob tolikih dob- rotah težko delo. Vsi golaži so bili po bese- dah ocenjevalcev zelo okusni, manjše različi- ce je bilo čutiti predvsem v začinjenosti, go- stoti in barvi. Ko se je dan prevešal v pozno popoldne, je sledila težko pričakovana razgla- sitev najboljših. Po besedah strokovne komisije so bili re- zultati tesni. Prvo mesto je pripadlo skupi- ni Pri vročem kotličku iz Nove Cerkve, dru- go Mizarstvu Stopar iz Mozirja in tretje sku- pini Lessi bar iz Liboj. Poleg zmagovalnih go- lažev so razglasil najboljše tri skupine v kate- goriji urejenosti stojnice, osebja in izvirnosti promocije. ZMAGOVALCU PREHODNI POKAL GOLAŽIJADE Nagrajenci so prejeli lepe nagrade, kuhar- jem najboljšega golaža pa je lanskoletni zma- govalec Flosarsko društvo Ljubno ob Savinji predalo prehodni pokal. Rezultate je razgla- sil Robert Klemenak, nagrade pa sta podeli- la pustni župan Drago Poličnik in predsednik društva Marko Presečnik. Ker je golaž potrebno kuhati dolgo in počasi, so na prireditvenem prostoru za tekmovalce in obiskovalce potekale družabne igre vključno z gosjo ruleto, za prešerno vzdušje pa je poskr- bel ansambel Kratek stik. Barbara Rozoničnik Maja Pred 40 leti 80 LET ZADRUŽNIŠTVA Letos mineva 80 let od ustanovitve kmetij- skega društva Rečica in hranilnice v tem kra- ju. Že pri prvem uradnem dnevu hranilnice in posojilnice, dne 31. avgusta 1899, so zna- šale hranilne vloge za tiste čase visoko vsoto 20.000 forintov. 17. junija 1899 se je v Rečici ob Savinji ustanovila zadruga kmetijsko dru- štvo v Rečici ob Savinji. Izvolilo se je sledeče načelstvo: Zorko Melhior kot načelnik, Zdrav - ko Deleja kot namestnik, Franc Štiglic, Flori- jan Veninšek, Matija Jeraj, Franc Goličnik, Ja- nez Beršnak, Franc Rakun in Franc Kolenc kot člani. Znano je, da so trgovci videli v združe- vanju kmetov in njihovega denarja veliko ne- varnost za mastne dobičke. Nasproti temu pa so bili seveda tudi nemško misleči, ki so dobro vedeli, kaj pomeni osamosvojitev slovenske- ga kmeta od njihovega kapitala. Pred 30 leti NEZAPOSLENOST JE KREPKO NARASLA Val nezaposlenosti se širi tudi v naši občini. Število iskalcev zaposlitve se je glede na lan- sko leto povečalo za več kot polovico. Ob kon- cu leta 1987 je bilo v naši skupnosti za zapo- slovanje prijavljenih 61 iskalcev zaposlitve, ob koncu lanskega leta pa že 103. Največji je porast iskalcev na IV. in V. stopnji zahtevnosti. Mladih je 28 (ali 27 %), kar je relativno manj kot v sosednjih občinah. To je verjetno tudi re- zultat dejstva, da mladi, ki ne dobijo zaposli- tve v naši občini, ne čakajo stalno na službo v občini, ampak se v veliki meri zaposlujejo v sosednjih občinah. Pred 20 leti LETO IZVRSTNIH ŽELODCEV Po dolgotrajnem tehtanju razlogov za in proti tradicionalnemu ocenjevanju zgornje- savinjskih želodcev na Rečici ob Savinji so se prizadevni člani TD Rečica ob Savinji s podpo- ro zgornjesavinjskih županov le odločili, da to akcijo izvedejo tudi letos. Odločitev se je po- kazala kot pravilna, saj so izdelovalci na Re- čico prinesli 40 želodcev, med katerimi pa je komisija »odkrila« tudi dva, ki sta dobila na- ziv zlata. Izmed 40 prinesenih je kar 35 vzorcev do- seglo oceno nad 15 točk in s tem priznanje o kakovosti. Zamera izdelovalcem gre letos le na račun močnejšega soljenja in predolgega sušenja na svetlobi. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 17 Šolstvo, Vojska DOBRODELNI KONCERT SKUPAJ ZMOREMO Za enake možnosti in enake poti v širni svet Članice skupine MJAV so prepevale z mladinskim pevskim zborom. (Foto: Štefka Sem) Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Gra- da je v četrtek, 23. maja, organizirala dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen šol- skemu skladu. Poleg šolskih instrumentalistov in pevskih zborov so nastopili glasbeni gostje, ki so se honorarju odpovedali v dobro šolarjev, ki potrebujejo pomoč pri plačilih obšolskih de- javnosti. Izdatno šolarjem pomagajo tudi števil- ni donatorji. Obiskovalce koncerta je nagovorila ravnateljica mag. Blanka Nerad. ZA ENAKE MOŽNOSTI Letos so se na šoli odločili, da koncert prip- ravijo že maja, saj bodo zbrana sredstva v šol- skem skladu učence, ki prihajajo iz socialno šib- kejših družin, čakala že ob vstopu v novo šolsko leto. Sredstva, ki jim odpirajo enake možnosti in poti v širni svet, bodo namenili nakupu šolskih pripomočkov in izvedbi številnih dejavnosti. Ta- ko nastopajoči kot obiskovalci koncerta so do- kaz, da skupaj zmoremo olajšati stiske posame- znikov in družin, so povedali učenci. BOGAT IZBOR NASTOPAJOČIH Moderatorji prireditve so bili učenci, ki so us- pešno krmarili med nastopajočimi. Občasno jim je na pomoč priskočil izkušeni Dejan Ikovic Bu- shi, ki je z nasveti v zaodrju pomagal, da je vse teklo kot namazano. Gostje dobrodelnega kon- certa so bili Otroški in mladinski pevski zbor, šolski instrumentalisti, Skupina MJAV, Altissi- mo, Tona vokala, Duo Opala, Udarna muzikanta ter kitarista in pevca Dejan Ikovic Bushi in Fi- lip Pfeifer. Štefka Sem OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pikapolončki veselo peli že enajsto leto Predstavili so se pevci iz vseh vrtcev in nekaterih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. (Foto: Tatiana Golob) Iz športne dvorane OŠ Rečica ob Savinji se je v petek, 17 . maja, sliša- lo veselo prepevanje iz otroških grl. Navihane in igrive pesmice je pos- lušalo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvora- no. Predstavili so se prisrčni pevci iz vseh vrtcev in nekaterih osnov- nih šol Zgornje Savinjske doline. NASTOPILI TUDI MLAJŠI OSNOVNOŠOLCI Pikapolonček, kot je poimenova- no Območno srečanje otroških pev- skih zborov vrtcev in osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, se je letos odvijal že enajstič. Danes se lahko glavni organizator prireditve, mo- zirska območna izpostava Javne- ga sklada RS za kulturne dejavno- sti (JSKD), pohvali z dobro zasidra- nim pevskim srečanjem, ki se ga zgornjesavinjski vrtci radi udeležijo. Zbrani na prireditvi so tako prisluh- nili petju otroških pevskih zborov iz vrtcev Rečica ob Savinji, Bočna, Luče, Gornji Grad, Ljubno ob Savi- nji, Nazarje in Mozirje. Občinstvu so se prvič predstavili še mlajši otro- ški pevski zbori osnovnih šol Nazar- je, Rečica ob Savinji in Gornji Grad. GLASBENA PODLAGA UČITELJEV GŠ NAZARJE Poleg mozirske območne iz- postave JSKD so dogodek po- magali organizirati OŠ Rečica ob Savinji, Vrtec Mozirje in Glas- bena šola Nazarje. Pevske zbo- re vrtcev je spremljala glasbe- no-instrumentalna zasedba uči- teljev GŠ Nazarje. Petju je pris- luhnila tudi strokovna spremlje- valka prireditve Manja Gošnik Vovk. Na prireditvi sta zbrane še posebej pozdravili ter se jim zah- valili za obisk Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave JSKD, in rečiška županja Ana Reber- nik. Program je povezovala Va- nja Kretič. Tatiana Golob MEDNARODNA VOJAŠKA VAJA JADRANSKI UDAR 2019 Ob Domu na Menini nastanjena manjša skupina vojakov Med 2. in 8. junijem poteka na območju Slovenije že osmo leto zapored mednarodna vojaška vaja Jadranski udar. Na njej Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniški- mi državami in ob podpori voja- škega letalstva izvaja usposablja- nje kontrolorjev združenega ognja. Na vaji je več kot 700 udeležencev iz različnih držav. Na območju Kamniško-Savinj- skih Alp glavne aktivnosti pote- kajo na lokacijah Menine, Rovta pod Menino, Šmartnega ob Dre- ti in proti Ojstrici. Ob Domu na Me- nini je nastanjena manjša skupina vojakov s tremi vozili. Zračni pros- tor nad planino in Ojstrico preleta- vajo letala in helikopterji. Aktivno- sti na terenu potekajo po vnaprej določenem scenariju in naj bi bi- le za okolico, kolikor je to mogoče, nemoteče. Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 18 Ljudje in dogodki BISERNA POROKA ZAKONCEV SLAPNIK IZ ROBANOVEGA KOTA Šest desetletij zglednega skupnega življenja Ida in Izidor Slapnik v krogu najdražjih na biserni poroki ob solčavski cerkvi Marije Snežne (foto: Marija Lebar) Leta 1959 sta bili v Solčavi opravljeni dve po- roki. Eden od teh parov, to sta Ida in Izidor Sla- pnik, je imel to srečo, da je letos v soboto, 18. maja, spet stopil pred oltar domače cerkve. Bi- serna ženin in nevesta sta ob prisotnosti svojih najdražjih ponovila zakonske obljube. LJUBEZEN IN SKRB ZA DRUŽINO Ida, z dekliškim priimkom Kramar, in Dorko, kot Izidorja kličejo prijatelji, sta se spoznala v osnov- ni šoli v Solčavi. Začetna medsebojna nagajivost je sčasoma prerasla v zaljubljenost in ljubezen, sledila je poroka. Skupno življenje sta zastavila v Idini rojstni hiši pri Cestnerju v Robanovem ko- tu, kjer živita še danes. Hišo sta med tem s pri- dnostjo in skrbnostjo obnovila in z medsebojnim razumevanjem ustvarila topel in varen dom svo- jim trem sinovom, ki imajo zdaj že sami vnuke. PROSTI ČAS NAMENJEN KONJIČKOM. Poleg službe je bila družina tista, ki sta ji na- menila največ svojega časa. V skromnosti sta vzgojila svoje tri sinove v poštene in zavedne Slovence, na katere sta oba zelo ponosna. Kljub tolikim obveznostim sta se rada družila z domačini in imela tudi vsak svojega konjička. Izi- dor je ljubitelj narave in je že več kot pol stoletja član Lovske družine Solčava, Idi pa je veliko po- menilo petje in že več kot tri desetletja sodeluje v solčavskem ženskem pevskem zboru. Za svoje za- nimanje imata več časa, odkar so se sinovi osamo- svojili in ko sta v letih 1991 in 1992 odšla v pokoj. PLETENE LEPOTE IN PEČENE DOBROTE Prva se je invalidsko upokojila Ida. Vedno se je rada ukvarjala z ročnimi deli in težko bi prešteli pa- re nogavic, ki jih je iz solčavske ovčje volne spletla v teh letih. Velikokrat je sodelovala na solčavskih in drugih prireditvah, kjer je s svojim kolovratom pri- kazala, kako se dela volnena preja. Dobro so po- znane tudi njene pečene dobrote, ki jih dela po iz- virnih domačih receptih. Že od nekdaj jo je zanima- la tudi lepa solčavska govorica, ki jo ohranja še se- daj, piše in objavlja pa tudi prozo. Dolga leta je ne- pogrešljiva članica Kulturnega društva Slap. Tudi pri slovesnosti ob biserni poroki je brez treme prebrala svojo pesem, ki jo je posvetila ljubljeni družini, otrokom, vnukom in pravnukom, zbrani pa so bisernemu paru zaželeli zdravja in še dolga leta življenja v medsebojni slogi. Marija Lebar MOZIRSKI GAJ Srednjeveški popoldan v začarani vasi Obiskovalci parka so si z zanimanjem ogledovali kostume srednjeveške gospode. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski park cvetja in etnografije je na zad- nji majski nedeljski popoldan doživel prav po- seben obisk. Skozi časovna vrata je v park vstopila vrsta srednjeveških obiskovalcev, ki so se med obiskovalci in vilami začarane va- si prav dobro počutili. ZAČARANI POPOLDNEVI Skrbniki Mozirskega gaja na čelu z Darkom Beletom se trudijo obiskovalcem parka vedno znova ponuditi kakšno novo doživetje ob spre- hodu med gredicami. Tako je nastal dolgoročni projekt, ki so ga poimenovali Začarani popol- dnevi v Mozirskem gaju. PRESKOK V ČASU Prvi dogodek iz tega sklopa je bil 25. maja, ko je skozi časovno hišico v park vstopila sre- dnjeveška gospoda. Vile iz začarane vasi skrbi- jo za park, cvetje in živali, ki prebivajo v njem. Skozi poučno zgodbo dogodka so obiskovalci izvedeli za neljubi dogodek. Nevestni obisko- valec je v vodo odvrgel sod s strupeno vsebino, ki se je razlila po vodi. Žabec je sicer sod pote- gnil iz vode, pri tem pa se je tudi sam zastru- pil. Vile mu niso mogle pomagati drugače, kot da so naredile preskok v času in v preteklosti poiskale zdravilne rastline za njegovo tegobo. Tam so se srečale s srednjeveškimi vitezi, gos- podo in vojaki. Vsi ti so se nato sprehodili sko- zi park in s svojimi bogatimi kostumi navduši- li obiskovalce. ZANIMIVO ZA VSE Dogodek so izvedli člani srednjeveške sku- pine Turističnega in kulturnega društva Celje. Seveda, kdo bi to lažje in bolje izpeljal, kot rav- no prebivalci knežjega mesta. Bilo je zanimivo, tako otrokom kot starejšim. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 19 Ljudje in dogodki, Šolstvo DAN MLADOSTI V KOKARJAH Tito ponujal rešitve za današnje čase Organizator moto piknika in predsednik Moto kluba Rdeča armada Boris Volk (tretji z desne) je v Kokarje privabil veliko število ljubiteljev motorjev. (Foto: Marija Šukalo) Moto klub Rdeča armada Kokarje je v sobo- to, 25. maja, pripravil piknik lastnikov enosle- dnih vozil. Četrto srečanje ljubiteljev motorjev so povezali s spominom na praznovanje ome- njenega datuma, ki je v nekdanji Jugoslaviji ve- ljal kot dan mladosti. Na ta dan so s predajo šta- fete voščili rojstni dan predsedniku države Josi- pu Brozu Titu. Spomin na tiste čase med številnimi jugo- nostalgiki ostaja, zato ni naključje, da se je do- godka v Kokarjah udeležil »predsednik Tito osebno«, se sprehodil med »bajkerji« in obujal spomine na drugo polovico dvajsetega stole- tja. Komentiral je politično dogajanje in pred- lagal rešitve za aktualne probleme. Na vpraša- nje, kaj meni o današnjih časih, je odgovoril, da je vedno naročal »čuvajte bratstvo in eno- tnost, kot punčico svojega očesa,« vendar se državljani tega niso držali in so za situacijo v domovini krivi sami. Ob svojem 127. rojstnem dnevu je prejel štafeto mladosti. To mu je izro- čil predsednik kluba Boris Vovk. Z rokerskimi ritmi so dogodek obogatili in- strumentalisti Dreta River Band in Slaba Vada. Marija Šukalo OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Kako nastajajo Savinjske novice Učence z učiteljico Ksenijo Fänrich Vuga je izvršni urednik Igor Solar seznanil z oblikovnimi stili Savinjskih novic, ki so se spreminjali tekom petdesetih let izhajanja. (Foto: Helena Kotnik) Učenci 9. a in 7. a razreda nazarske osnovne šole, ki obiskujejo izbirni predmet šolsko novi- narstvo, so z učiteljico Ksenijo Fänrich Vuga v petek, 24. maja, obiskali uredništvo Savinjskih novic v Nazarjah. Izvršni urednik Igor Solar jih je seznanil s potekom priprave časopisa in nje- govo zgodovino. ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS V PETDESETEM LETU IZHAJANJA Osnovnošolci so z zanimanjem prisluhnili razlagi, kako nastaja edini zgornjesavinjski ča- sopis – vse od naročil prispevkov, redakcijskih obdelav le-teh do oblikovanja in priprave za tisk. Skozi leta sta se izgled in pogostost izha- janja Savinjskih novic spreminjala. Učenci so si ogledali stare številke, tudi iz leta 1969, ko je ta- kratna Skupščina občine Mozirje dala natisniti prvo številko. V ČASOPISU ŽE BILI IN SEDAJ SPET SO Med drugim so izvedeli, da proces priprave poteka prve tri dni v tednu do oddaje v tiskar- no, sicer pa veliko avtorjev ustvarja prispev- ke in spremlja dogodke vse dni v letu. Pove- dali so, da so se tudi že sami in sošolci znaš- li na straneh časopisa. Po poziranju za skupin- sko fotografijo jim je urednik predstavil še po- stopek obdelave prav te slike in njeno postavi- tev v računalniški program za oblikovanje Sa- vinjskih novic. IS TEKMOVANJE V KONSTRUKTORSTVU IN TEHNOLOGIJAH OBDELAV Rok Travnikar odličen Devetošolec Rok Travnikar je s svojim izdelkom dosegel 8. mesto. (Foto: Nataša Krk) Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je 18. ma- ja potekalo državno tekmovanje v konstruktor- stvu, ki se ga je udeležilo več kot 400 osnov- nošolskih otrok. OŠ Nazarje in celjsko regi- jo je zastopal devetošolec Rok Travnikar pod mentorstvom Nataše Krk. V panogi »Iz učen- čeve domače delavnice« je predstavil amfibij- sko vozilo in s svojim izdelkom dosegel odlič- no 8. mesto. To je Roku lepa popotnica za pri- hodnost. Nataša Krk Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 20 Ljudje in dogodki VRTEC MOZIRJE Izlet v Ljubljano Kolaž utrinkov iz metropole (fotodokumentacija vrtca) Z barvito paleto dejavnosti, ki jih izvajamo v vrt- cu Mozirje, poskušamo dosegati tudi najrazličnej- še cilje projektov, v katere smo vključeni. V letoš- njem šolskem letu smo se s predšolskimi otroki iz skupine Lisičke odločili za sodelovanje tudi v pro- jektu Turizem in vrtec. SPOMINKE PONUDILI NA STOJNICI PRED GAJEM Rdeča nit je bila turistični spominek mojega kra- ja. Potem, ko smo se z značilnostmi našega kraja dodobra spoznali, smo pričeli z izdelovanjem raz- ličnih spominkov. Magnete, obeske, slike in voščil- nice smo ponudili na stojnici pred Mozirskim ga- jem in v garderobi vrtca. Nekaj jih je odkupila tudi Kmečka hiša iz Mozirskega gaja. ZBRAN DENAR NAMENILI ZA IZLET Otroci so na vprašanje, kaj bi lahko naredili z zbranim denarjem, podali različne ideje, najpogo- stejša pa je bila, da bi se z avtobusom odpeljali na izlet. Torej smo šli. V sredo, 8. maja, smo se odpra- vili na izlet v Ljubljano. Tam smo najprej obiska- li Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo si ogle- dali predstavo Jure in Jaka. Sledil je ogled nekate- rih znamenitosti mesta, kot so Tromostovje, Mesar- ski in Zmajski most, Prešernov trg, grad od daleč in še in še. Seveda nismo pozabili na spominke. Vsak VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA Zaključek bralne značke Anja Černevšek nam je pripovedovala svojo življenjsko zgodbo in nas skušala vsaj malce popeljati v svet slepih. (Foto: Renata Humar) Branje knjig je kot potovanje, kjer raziskuje- mo nek nov svet in odkrivamo nove stvari. Ko beremo, se učimo novih besed, knjižnega jezika, bogatimo besedni zaklad in pridobivamo znanje o okolju, ki nas obkroža, ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini … Ta znanja potrebujemo zato, da bolje razumemo svet okoli sebe. PRAVILEN PRISTOP OTROKA TRAJNO NAVEŽE NA KNJIGO V predšolskem otroku je skrito zanimanje za branje, usvajanje bralne tehnike in oblikovanje takih bralnih navad, da bodo posamezniki po- segali za knjigo z željo po globljem razumeva- nju sebe in sveta okoli sebe. Le pravilen pristop je namreč tisti, ki otroka trajno naveže na knji- go, nepravilen pa mu za vselej odvzame zani- manje zanjo. Vsega tega se v našem vrtcu dobro zave- damo, zato vseskozi spodbujamo branje in s tem povezane aktivnosti, med katere spada tudi bralna značka. Poteka v vseh skupinah, seveda pa je način izvedbe prilagojen staros- ti otrok. OBISK ANJE ČERNEVŠEK V mesecu aprilu za podelitev bralnih diplom medse vedno povabimo kakšnega posebnega gosta. Letos je bila naša gostja domačinka Anja Černevšek. Že od rojstva je slepa, zato ima pri svojih vsakodnevnih aktivnostih številne prila- goditve, ki se jih drugi niti ne zavedamo. Anja nam je predstavila svojega psa vodnika, nam pripovedovala svojo življenjsko zgodbo in nas skušala vsaj malce popeljati v svet slepih. Ot- roci so se zato preizkusili tudi v obuvanju, obla- čenju in sprehajanju z zavezanimi očmi, pri če- mer so imeli vodnika. Zelo zanimiva za nas je bila knjiga z Braillovo pisavo, ki nam jo je nato Anja tudi brala. V tem kontekstu nam je svoje delo predstavi- la tudi sodelavka Monika Benda, ki je pri svo- jem študiju izdelala čutno knjigo. Anji smo hvaležni za obisk in si želimo, da se še večkrat srečamo. Petra Krajnc in ravnateljica Blanka Nerad otrok je tako domov odnesel magnet s simbolom Ljubljane, s katerim mu bo ta izlet ostal v prijetnem spominu. Anja Brecl Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 21 Šport 25. MEDNARODNI ATLETSKI MITING MLADIH V KRANJU Mihalinčeva v svojih disciplinah brez konkurence Maja Mihalinec je zmagala v teku na 100 m, prav tako je blestela v teku na 200 m. (Fotodokumentacija MM) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Z zlatim nizom do obstanka v prvi B ligi Mozirjanke so v kvalifikacijah uspele in ostale v prvi ligi. (Foto: Benjamin Kanjir) Predstavnica OK Mozirje Vida Skok: »Neobičajno je, da igra kvalifikacije za obstanek ekipa, ki je zasedla 6. mesto med 10. ekipami na prvenstveni lestvici, pa vendar se je letos to zgo- dilo. Kljub dokazovanju, da je bil sklep o spremem- bi sistema igranja nezakonit, v nasprotju s pravi- li OZS. In ob tem, da je protestirala večina klubov 1. B DOL. Osebno sem si nezakonite sklepe prizade- vala ovreči na skupščini OZS, vendar kljub prizna- nim napakam v postopku do sprememb ni prišlo. Kako pomembno je bilo tekmovanje za popolni- tev 1. B za obe nastopajoči ekipi, je pokazalo števi- lo gledalcev in vzdušje na obeh zaključnih tekmah. Ekipa Mozirja je bila uspešnejša in ohranila mesto v prvoligaški konkurenci, je pa podaljšanje tekmo- valne sezone pomenilo bistveno višje stroške od prvotno načrtovanih.« Po koncu dvokrožnega sistema v 1. B držav- ni odbojkarski ligi za dekleta so Mozirjanke pristale na četrtem mestu. To jim je prines- lo dodatne kvalifikacije za obstanek v tej li- gi. V dveh tekmah so se pomerile z igralkami ŽOK Braslovče, ki so bile zmagovalke druge li- ge. Mozirjanke so uspele in ostale v prvi ligi. NA TESNO DO ZMAGE Prva tekma je bila na parketu Športne dvo- rane Mozirje. Gostje so jo začele s preveč na- pakami, kar so domače igralke hitro kaznova- le. Obvladovale so igro na mreži in brez težav ustavljale napade gostij. Prvi set se je končal na -17, drugi na -18 točk za Mozirjanke. V tret- jem so vodile že s 11:3, ko se je položaj obrnil. Vrstile so se napake na servisu, za mreži ni bilo nobenega odgovora, gostje so jo popol- noma prevzele. Obrnile so rezultat in zmaga- le z -22. Četrti set je bil najtežji. Mozirjanke so sicer večji del srečanja vodile, a zgolj za toč- ko ali dve. Braslovčanke so pred koncem obr- nile zadevo v svoj prid, a jim je zmanjkala pi- ka za zmago v setu. Domače igralke so imele kar štiri zaključne žoge, ki pa so jih gostje ob- ranile in na koncu zmagale z -28. Sledil je pe- ti, skrajšani niz, ki so ga z malce več sreče do- bile Mozirjanke z rezultatom 15:12 in tako za- beležile skupnih 3:2. PO REDNEM DELU REZULTAT ISTI KOT V MOZIRJU Obetalo se je vroče srečanje v Braslovčah. Obe ekipi sta potrebovali zmago. Mozirski je bila dovolj minimalna, Braslovčanke pa so morale za preboj v prvo ligo zmagati zgolj z enim izgubljenim nizom. Prvi niz so domače igralke začele zelo dob- ro. Ves čas so vodile in brez težav zmagale z -15. Drugi niz se je začel bolj izenačeno, na- to so Mozirjanke prevzele pobudo. Domačin- ke so jim sicer sledile, a več kot 20 točk niso mogle zbrati. Podobno je bilo v tretjem nizu, v katerem so se domače igralke gostjam prib- ližale do -22. V četrtem nizu je igra Mozirjank zopet popolnoma padla in domačinke so brez težav prihajale do točk. Gostje so jih dosegle zgolj 7 . Sledil je peti niz, ki je prinesel izenače- no igro in minimalno zmago domačink s 15:13. ZA ZMAGO POTREBEN ZLATI NIZ Ker se je tekma končala z istim rezultatom kot v Mozirju, je bil potreben še zlati niz. Bolje so začele domačinke, ki so povedle, nato pa so se izkušenejše Mozirjanke zopet spravile v red in obrnile rezultat. Več sreče in par dobrih po- tez je bilo potrebnih, da se je zlati niz končal z rezultatom 15:10 za Mozirje in s tem obstanek Mozirjank v 1. B državni odbojkarski ligi. Benjamin Kanjir Atletski klub Triglav Kranj je prvo soboto v juniju organiziral 25. mednarodni atletski mi- ting mladih. Članica ljubljanskega Atletskega društva Mass Maja Mihalinec v svojih pano- gah ni imela konkurence. Mozirjanka je namreč zmagala v teku na 100 m, prav tako je blestela v teku na 200 m. Na krajši razdalji je ob neugo- dnih vetrovnih razmerah dosegla rezultat 11,66, na daljši pa 23,08. Z omenjenim rezultatom se približala svoje- mu osebnemu rekordu na 200 m, ki je 23,01, a za normo za svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Dohi, ni bil dovolj. »Z začetkom sezone sem zelo zadovoljna in upam, da mi bo kmalu uspelo uloviti tudi nor- mo za svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Ta je namreč 22,80,« je ob koncu tekmovanja po- vedal Mozirjanka. Marija Šukalo Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 22 Kronika, Šport MIZARSTVO KOVAČ, LJUBIJA Ogenj uničil obrat za izdelavo pelet Da so lahko uspešno pogasili požar v notranjosti proizvodne hale, so morali gasilci narediti luknjo v fasadi objekta. (Foto: Benjamin Kanjir) Miren nedeljski dopoldan na go- renjskem klancu je prekinilo tulje- nje gasilskih siren, saj se je ognje- ni petelin zakadil v eno izmed po- slopij Mizarstva Kovač. Zagorelo je v obratu, v katerem so izdelovali pelete. Ogenj so gasilci iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev hitro obvladali, kljub temu pa je nastala ogromna materialna škoda. OČE MIHA OPAZIL DIM Mladi gospodar podjetja Luka Kovač je zjutraj rutinsko pogledal proti proizvodnim obratom, iz kate- rih se je valila rahla para iz sušilnic. To je normalno in dobro za proizvo- dnjo. Kot vsako nedeljo dopoldan so se z družino pripravljali na odhod v mozirsko župnijsko cerkev. Kar na- enkrat pa mu zazvoni telefon. Oče Miha mu pove, da se iz obrata za iz- delavo peletov močno kadi. Hitro so bili na pomoč poklicani gasilci, takoj so se klicu odzvali tudi policisti. OGENJ V NOTRANJOSTI OBJEKTA Predvidevajo, da je zagorelo v ventilatorju oziroma nekje pri stroju za izdelavo pelet. Ogenj je hitro za- jel močne motorje in celotno izde- lovalno linijo. Iz notranjosti se je va- lil gost dim, mesto požara pa je bilo zelo nedostopno za gašenje. Gasilci so podrli del zunanje stene in sko- zi odprtino začeli z gašenjem ter re- ševanjem sosednjih objektov. Zara- di hude vročine, ki je nastala, je bila večina strojev takoj uničenih. Luka je skozi dim vstopil v obrat in iz nje- ga rešil samo viličar. PROIZVODNJA BO STALA VEČ MESECEV Mojstri mehaniki so naslednji dan pričeli s pregledom in odstra- njevanjem proizvodne linije. Či- ščenje bo dolgotrajno, še dlje bos- 9. VZPON NA FARBANCO Nov hitrostni rekord v zgodovini tega tekmovanja Športnega dogodka se je udeležilo 20 tekmovalcev različnih generacij. (Foto: Tatiana Golob) Planinsko društvo Nazarje je 9. leto zapored pripravilo hitrostni vzpon do društvene koče Farbance, ki se nahaja na severnem delu Dob- roveljske planote. K vzponu, sedaj tekaško-po- hodnem, so bili v netekmovalni kategoriji po- vabljeni tudi rekreativci. Udeležba je bila dob- ra, zato tudi huda konkurenca. Matej Letojne je s časom 13:55 dosegel nov hitrostni rekord in s tem postal absolutni zmagovalec vzpona. Med ženskami je najhitrejši čas (18:30) dosegla Ber- narda Čeplak Poznič. DVAJSET UDELEŽENCEV Športnega dogodka se je v soboto, 25. ma- ja, udeležilo 20 tekmovalcev različnih generacij. Navijači so na 2.100 m dolgi, pretežno gozdni po- ti in višinski razliki 321 m spremljali tako otroke, mlade tekače in tudi precej takšnih, za katere se lahko reče, da se njihove noge ne zavedajo, ka- ko siva je že glava. APLAVZ TUDI OTROKOM Organizacijski odbor, ki ga vodi David Er- menc, je poskrbel tudi za podelitev priznanj in nagrad sponzorja. Zmagovalcu je sledil Nejc Blatnik, tretji je bil Milan Vivod. Zmago- TEKMA Z MALOKALIBRSKO PIŠTOLO DRULOV Zmaga Grudniku, v kombinaciji vodi Trogar Gornjegrajsko strelsko društvo je na strelišču Zagradišče v nede- ljo organiziralo tretjo tekmo z ma- lokalibrsko pištolo drulov. Streljali so na 50 m v tarčo 50 x 50 cm po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Zopet so se izkazali strelci, ki so bi- li zelo dobri že na prejšnjih tekmah. Zmagal je Jože Grudnik (95 kro- gov), drugi je bil Ivan Rihter (93) ta trajali dobava in montaža novih strojev. Kljub temu v podjetju upa- jo, da bo proizvodnja pelet stekla še letos. SREČA V NESREČI Sreča v nesreči je bila, da je za- gorelo takrat, ko so bili domači do- ma in so požar opazili kmalu po za- četku. Lahko bi bili zdoma ali pa bi zagorelo ponoči. V tem primeru bi bila škoda bistveno večja, ogenj pa ne bi povzročil škode le na enem, ampak bi se lahko razširil na sosed- nje obrate. Benjamin Kanjir in tretji Boris Purnat (88). Ker se za končno oceno šteje najboljši dosežen rezultat v eni od treh te- kem, je bil prvi Grudnik, drugi Rih- ter in tretji Tomaž Trogar. V kombi- naciji je po končanem streljanju z zračno puško in malokalibrsko pi- štolo drulov trenutno vodi Trogar pred Rihterjem in Purnatom. Janez Kolar valki je sledila Špela Zupan, tretja je pritek- la Zvonka Bobnar. Med otroci je bil prvi Nejc Finkšt, sledili pa so mu Neja Finkšt, Jela Špeh in Eva Vovk. Tatiana Golob Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 23 Zahvale, Kronika, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata in starega ata Jožeta REMŠAKA iz Šokata 1, Gornji Grad 16. 1. 1933 – 25. 5. 2019 se iskreno zahvaljujemo osebju Reševalne postaje Mozirje, osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebju Centra sta- rejših Gornji Grad - DEOS, gornjegrajskemu župniku gospodu Ivanu Šumljaku, pevcem in praporščakom, govornici gospe Tereziji Bastelj in pogrebni službi Morana. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih zadnjega slovesa stali ob strani, se poslovi- li od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni smo, ker te več ni ... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni ... Ivanu MLAČNIKU iz Podvolovljeka 9. junija mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in dedi. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njego- vem grobu. Vsi njegovi Kogar nosiš v srcu, ta ne umre. Ostaja ljubezen in spomin na skupne dni. Ostaja upanje na snidenje tam nad zvezdami. • VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA ZAPELJAL V JAREK Primož: 29. maja v popoldanskih urah je 24-letni voznik osebnega vozila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal z vozišča in se prevrnil v jarek. V prometni nesreči se je lažje poškodoval. • OLJE NA CESTIŠČU Lepa Njiva: 31. maja so bili gasilci PGD Mozirje ob 19.32 s stra- ni ReCO Celje preko pozivnikov obveščeni, da je v Lepi Njivi priš- lo do razlitja motornega olja po cestišču. Na kraj je izvozila enota petih gasilcev. Zavarovali so kraj dogodka, z absorbentom posu- li onesnaženo cestišče in s tem nevtralizirali razlito snov ter ces- tišče očistili. Vplivov na okolje ni bilo. • OGENJ V PROIZVODNI HALI POVZROČIL OGROMNO ŠKODO Ljubija: 2. junija ob 9.28 je zagorelo v mizarskem podjetju v Ljubi- ji, v hali za predelavo lesnih pelet. Posredovali so gasilci PGD Mozir- je, Letuš, Nazarje, Šmartno ob Paki in Paška vas, ki so požar omeji- li ter pogasili. Ogenj je uničil okoli polovico hale ter poškodoval stro- je za predelavo lesa in izdelkov. Do požara je prišlo v sistemu za od- vajanje pare med postopkom izdelave pelet. Tuja krivda je izključe- na. Nastalo škodo na napravi še ocenjujejo, po prvi oceni naj bi zna- šala okoli 100.000 evrov. • V GOZDU SE JE POŠKODOVAL DELAVEC Luče: 3. junija ob 16.25 se je na območju planine Vodole v obči- ni Luče pri delu v gozdu poškodoval delavec. Gasilci PGD Luče, zgor- njesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) in gorski re- ševalci GRS Celje so poškodovanca oskrbeli na kraju in prenesli na klasičen način do lokacije, kjer sta ga lahko prevezala posadka Slo- venske vojske in združena ekipa GRS-HNMP Brnik ter s helikopterjem prepeljala na nadaljnjo zdravljenje v UKC Ljubljana. • VOZNIK TRČIL V TRANSFORMATORSKO POSTAJO Lenart: 4. junija ob 7 .47 je v Lenartu pri Gornjem Gradu 77-letni vo- znik osebnega avtomobila zaradi zdravstvenih težav z vozilom zape- ljal s cestišča in trčil v transformatorsko postajo ob vozišču. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. Gasilci PGD Nazarje so zavarova- li kraj dogodka in odklopili akumulator na vozilu. Reševalci NMP so obolelega oskrbeli na kraju dogodka in ga prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE V SPOMIN Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 24 Za razvedrilo ČUDEŽNI DALJINEC ZA UPRAVLJANJE ZBORA Na oder Doma kulture Nazarje je med koncertom pevskih zborov ob 20-letnici OŠ Nazarje prišel zastopnik podjetja BSH Hišni apara- ti Nazarje (Vid Kos Čeplak). Gledalcem je predstavil njihov vrhun- ski dosežek na področju daljinskega upravljanja glasbenih aparatur. Premierno ga je preizkusil na mladinskem pevskem zboru. Skladbi- co Čuk se je oženil so z ukazom na daljincu pevci izvajali zdaj hitro, zdaj počasi, spreminjali glasnost ter nadaljevali z večglasjem in ka- non verzijo. Prava revolucija je izbira glasbenega stila: s pritiskom na gumb je zbor Čuka zapel v klasičnem in romantičnem stilu ter v so- dobni in rap različici. S pomočjo daljinca so v Čukovi osvajalski me- lodiji pričarali celo glasbene značilnosti različnih držav širom sveta. PREVIDNO S PRIPRAVLJALNIMI MANEVRI Amadej Kolenc, učenec Glasbene šole Nazarje: »Profesor, dajva udarit s pestmi za čim bolje izvedeno točko.« Tomaž Guček, učitelj na glasbeni šoli: »Takole si vedno »nagliha- va« roki, da potem usklajeno igrava. Včasih sva tleskala z dlanmi, pa se ni obneslo. Še preden sva iz harmonik iztisnila kak ton, so se nama pridružili poslušalci in začeli ploskati.« ENKRAT LETNO ŠE PRIDE NAOKOLI Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito (Roman Jerry Zelič) na pra- znovanju dneva mladosti v Kokarjah: »Draga moja pionirka, tudi če nimaš titovke, te bom naučiti pozdravljati.« Tadeja Marko Bastl: »Pa saj tole ne bo to dolgo trajalo. Jutri vas že ne bo med nami in se bomo lahko posvetili sedanjosti.« (Foto: MŠ) (Foto: BR) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 7 . junij ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Folklorna prireditev Veseli, razigrani, nagajivi ... Sobota, 8. junij ob 8.00. Vrtec Rečica ob Savinji Pohod na Kuglo ob 10.00. Turistična kmetija Gradišnik v Logarski dolini Lokostrelski turnir Karlijev memorial 2019 ob 12.00. Prihova Srečanje ameriških vozil - Days of Thunder 2019 ob 17 .00. Dom kulture Nazarje Izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozirje Nedelja, 9. junij ob 9.00. Nogometno igrišče Lepa Njiva Pohod po Lepi Njivi ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Revija učencev Primoža Zvira Torek, 11. junij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje: V družini imamo najstnika - kako ga razumeti? Sreda, 12. junij ob 13.00. Prostori podjetja Kronoterm, Gomilsko Svetovna premiera nove Kronoterm toplotne črpalke ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.00. Dom kulture Nazarje Odprtje stalne razstave Doma kulture Nazarje in družabno srečanje ob prazniku KS Nazarje Četrtek, 13. junij ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor z občani: poštne storitve v prihodnosti ob 17 .00. Gozdna šola Mozirje (Loke) Turnir ulične košarke Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo- zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ ODDAM POSLOVNI PROSTOR V NAJEM Na Rečici ob Savinji 107a v izmeri 65 m2 (pošta v zapiranju), pri- tličje in lastni vhod; gsm 041/354-505. Ivan Potočnik s.p., Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ VZDRŽEVANJE STAVB Manjša krovska in kleparska dela, čiščenje žlebov, obnove mansard, izolacije, sestavljanje pohištva, polaganje podov, hi- šniške storitve. Ivan Štiglic 041/710-873 Vzdrževanje stavb Ivan Štiglic sp, Radmirje 115, 3333 Ljubno ob Savinji ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče, najboljše mesnate pa- sme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Ugodno prodam kozo molznico, gsm 031/349-368. Prodam prašiče domače vzreje, raz- ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Piščance brojlerje za nadaljno rejo, te- že od 1 do 2 kg, za večje količine možna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619 372. Prodam dva bikca križana čb-ls, stara 10 dni; gsm 041/318-442. Teličko križanko rj/lim, 3 mesece staro, prodam; tel. št. 03/58-45-197 . ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Peč tam stadler in toplotno črpalko gorenje prodam; gsm 041/675-730. Obračalnik pajek sip, 4,5 m delov- ne širine, prodam za 750 eur; gsm 041/372-040. Silažne bale, lanske, 2. košnje, ugo- dno prodam; gsm 051/364-174. Prodam rotacijsko kosilnico sip 165, odlična, domače orehe in domače žganje; gsm 041/614-818. DRUGO – KUPIM Kupim traktor štore, zetor, univer- zal ter ostale traktorje, dobro plači- lo; gsm 030/419-790. Vile za silažne bale kupim; gsm 031/695-208. NEPREMIČNINE Poslovni prostor, primeren za različ- ne dejavnosti, v centru Mozirja od- dam; gsm 041/650-151. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. Urejena gospa išče stanova- nje v Zgornji Savinjski dolini; gsm 051/766-115. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za te- kočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lah- ko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male ogla- se naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset be- sed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo na- pisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 23, 7 . junij 2019 28 Oglasi