Lelo IV., štev-16. V Celfu, cetntek due 9. februarja 1922. Foitnioa ptečaoa v gotovim. Stanc letno (18 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za //?/n višinc stolpca 40 p. Reklame nied tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamczua Stcvilka stane 50 p. Iztiaja I vsak lorek, čelriek in soboto. I Uredništvo Strossmajcrjeva ul. St. 1, l.nadstr. Telefon St. 53. IUpravnifitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. D=3 Račun kr. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Minister n. r. dr. Kukovec dokazuje potrebo koncentracije narodiiih in napreduih političnih si! nn Slovenskom !Z NJEiiOVEOA (jOVORA V SREDIŠCtl DNK 2. SVEČANA 1921. (Konec.) .jaz in nioj prijatelj dr. Zcrjav sva hotel» čuvati slogo iraiodnonaprednih krogov predlansko leto pred volitvami v narodno skup.ščino. Kmečkemu našjrmi sloju hotela sva prinesti vsako mogoeo osebno žrtev, take da bo svet strmel, ko .se bodo Ciile podrobnosti. Da bi napred- na kmečka misel zmagala, prepustila sva po sklenjenem dogovoru s kmetijsko stranko. ki ie zapisan in se lahko objavj, vsa kandidatska niesta v ljubljansk.ein in mariborskem volilnein okrožjn samo- stojni km-etijski straiiki. a pisnieno je bile dogovorjeno za deniokrale le to, da bode eden naš kandidat izmed vodilnih politikov na vsaki iuteligencni iisti. Pod (em predpogojem snio dali deinokraü svoje dobre kmečke krakviie organizosodili. Mi snio prešli tudi preko te&a, kcr -Sino se veselHi, da je vsai klerikalni ve- čini za Ireuntek odkknkalo. Moraino pa na nevzdržiio.st takšne morale na.1? kinec- ki narod opo/oriti za i>rihodnjo*t vsaj danes, ko slovenski d-einokrati s s^rbjo glodajo, kako breztwiznost vodstva s»- Miostojne stranke po porazu v JrmeOkiii obcinah ti-ra k porazu v ortfanizaeiji ve- lilcih županij in okrajev. Jasno je, da je to tfelo še mnogo težie in razpoloženjc množic za plitvo frazo dane.s nmoRo maniše. To deto zahteva miiop;o dušcv- nc sposobnosti in prakse, ki ne pride sa- nw ob sebi-, Le je kdo kmečkira posJan- cem izvoljen. Brez napora skrainih sil vseh nanrednili činiteljev okrožja sirio v veliki nevarnosti, da se izgubijo vsi u- spehi tako sjjajuo narasle kmečk^ samo- zavesti in narodn'Cga prepri^anjü na- prednih krogov. Mi moraino sicer gleda- ti, da isedi v Heogradu \- klubu sanio- stojnili knietov poslanec Popadie, kate- rega so zaradi uinazanih user izključile po visti razne srbske stranke iz svoje sredine, nas pozi\r na izpopolnitev orga- ni/.aeiji naprednili sil Slovenije Pa od- klanjajo. Mi, ki inianio v svoji sredi sre- Ji poieg slabotnih ljudi ninogo sposob- p.iii, rodoljubnili, strokovno prakiicniTi'. doživljanio i>"onižujocc. obnasanjo vod- stva saino.stojne kmetijske stranke, ki uas'O poni'Oe odklanja. Dr. Novačan. ki v »Na.si vasi« brez potrebe troši svajo e- nergijo v bojn one vrste kinetov zopei druifo v rsto, saino povecuje to splosno zinešnjavo in zato jaz inorani odlocno kilcati vso to gospodo pred sodni stoi rilovenske poštene kniečke/iavnosti, prc- dno je p.repozno za narod in napredek. N'asa poIKJka bodi predvscm kmečka. pa üidi obrtniška! Ka/unie se saino ob sebi. da mora biti siovenska naprcdiia i>olitika tudi v naprej v pivi vrsti knieeka politika. 'Tutsi vodstvo te politike naj ostane kmecko. lzvoljenih kmeekili posiancev nikdo ne namerava oin-ejcvati v n.iihovem kniee- kem dehi, Ce je kaj trtba sprcineniti na snieri naše politike, zgodi se naj prej v pojilobit\ i de-la v splošno gospodarski smeri. Nase razni«re m'so aicrarne v tern smislu, kakor v rodovitnih krajih drža- vc. Pri nas inia delo veeji delež negy zentija. Kmeeka delavnost ie. pri nas do polovice obrtniska. Zato pri rias ne lnor^ biti govora o Oisti kniečki gospodarski politiki, ampak se mi zdl pravllneje go- voriti o kmeekoobrtniskem značaju v>:&- ga luišega gospodarstva. Vsaka stranka ki hoee kaj vdjati, inora se naslanjati r;a poinoe izven doinaoe pokrajine, a RO- spodarska politika mora od'govarjati po- sebnim krajeviiim ra/iiKjrani. Tudi ne- pridonitni krajevni kroKi. uradništvo in trgovstvo, mora priznati naši politiki prvenstveno kmeekoobrtniški značaj in ga podpirati, kar bode posredno tudi dm- ftim koristno. Poglavje o narodiiih socijalcili. Rekel bi, da se mi zdi jednako važno, da se v iiiteresu našega na*rodnega na- predka pred zdravo socJbo naroda prečl- sti tudi vprašanie atomiziranja naSe na- predne držbe zvesto služil kot žival. Pozneje ga je vpričp stariäev zba- dala in mu prepovedala kričati. Zatjrozi- la mu je, da ga zapodi na cesto, ce bo komu le kolickaj omenil o njenih zaba- vah. Sama za se sta živela eisto drugo živijeuj«, kakor pa pred druguni ljudmi. Imela ga je za igraeo, ki jo ic hotela v rnzposajenosti ubJti, da bi vedela, kaj je notri. Ali ni bila vendar markiza, ki 3e videia ljudi pod nogami? Ker so ji dali tega malega človeka za igračo, vendar lahko ž njirn razpolaga, kakor ji narekit- je domišljavost. Kakor se je iiavclieaia vladati nad Colombelom na samem, tako io 12 mikalo trpin<5iti ga vpričo .številne družbe; včasih ga je moKjno sunila z no- go, včasi mu je zabodla igla v roko, ves Cas ga ie pa magnetizirala s svojimi te- mnimi oemi, da b,i se ne premaknil in jo izdiil. Colombel je prenaŠal to mučenižtvo z nemim uporom, ki ga jc kar prclresal znotraj, s povešenimi očmi je hodil o- krog in komaj premagoval skušnjavo, da n-e bi na lepem zadavil svoje gospodari- ce. NJcgov temperament ie bil skrit. u- gajalo mu je, da ga je mučila in tepla. I3il ! ran je grenek oddih, ko jo ie pripravü. M ga ie zbodla, pričakoval ve zbodljaj z ner- vozno mrzlico, zadostil ga je občutek zbodljaja igk, ter se je zgubljal v nasla- di maščevanja. Maščeval se ie včasih, se vrgel s Terezijo na tla, ne da bi se bal, da zlomi kak ud in se radoval, da se |t udariia. Ce ni zakričal, ko ga ie zbodla, je bil vzrok, ker se ni nihče vmešavat med nju. Samo eno mu je rojito mepre- stano po giavi, da bi odšel iz tožbe kot zmagovalec. Markizo je vznemirjalo hčerino na- sirno ebnasanje. Podobna ie bila enemu stiieu, ki je iskal celo življenje pustolov- sčin in ki je uinrl nasilne smrti na zlo- giasnem kTaju v srtdini mesta. Zgodovi- ua Marsanneov je bila zelo tragična. Vsi Claui rodbine so bolehali za hibo, ki jih je obdajala v podobi blaznosti, ki je izbrim- nila v perverziji čutov. Ta strupena pe- na je hotela zadušiti za nekaj časa vso roübino. Marki je iz previdnosti sklcnil vzgojevati Terezijo z odločnostjo in jo k poslal v samostan. Od redne sama- ' stanske vzgoje je pričakoval, da spopol- >"i:ar. 2. »> 0 V A O 0 Ü A« atev 16 Oovoi'ili so nadatje sc predsednik Slov. obrt. društva g. Novak, podžupan g. Roglič. ki je iia^lasal potrebo izobraz- be obrtuistva, ki bo le popolnorua izo- braženo inoglo uspešno konkurirati s tujci. trgovec g. Weixl, ki jc- xifisal tez- koče. s katerimi se morajo obrtniki in trgovci v Mariboru boriti. V dcbato je pose-gel tudi g. dr. Reisman. ki je po- vdaijal potrcbo -skupnega dela ter ntnc- iiil postopanje posianca Že-bota v obcln- skcin svetn, kar je izzvalo mod obrtni- ki veliko ogoreenje. Vsestransko zam- uiiva debata se jc niorala vslcd odhoda sc. ininistra dr. Kiikovca ob 23-15 za- ključiii. H koncu jc bila soglasno spre- jeta sledcča RESOLUCIJA mariborskih slovenskili obrtnikow zbranili na velikem scstauku due b. febr. 1922. v dvovani restavracije »Ma- in bor«. Zahvaijujemo se ministni n. r. g. dr- Vekoslavii Kukovcu za njegovo uspeS- tio dosedaujo podporo -v prid maribor- skih obrtnikov. zlasti pri zadnji raz- stayi. * Odobrniemo njegovo delovanjc v mhiistrslvu za socialno politiko, zlast» na pol.iu socialne zakonodaie in mn izrekamo za to s hvaležnostjo polno za- upanje. Prosiino g. ministra in ž njini vreti vse niegove tovariše v skupščini, cfa dosledno podpirajo naše težnje. ker smatramo domače obrtništvo y Marl- boru za skrajno važen državotvoren fn gospodarsko-družaben činitclj. Iz.iav- Ijarno pa. da bomo tudi mi vse svoje sile posvetili službi pozitivne državo- tvorne politike, ker smo mnenia, da bo le koncentracija vseh za obrtništvo od- krito vnctili naprcdiiih sjl mogla ustva- riti zadostne garancijc za zdrav razvoj obrfnikov. Naše jayne bolnišnice. V zadnjem času se nam od vseh stranii poroča o prenapolnjnosti bolni?- nic. Pri nas na Slovenskem Štajerskem prihajata zlasti v poštev dva velika za- voi'a. to ie bolnišnica v Mariboni in boltiišnica v Celju. ki stc obe trajno prc- uapolnjeni. Vzrok za ta po.iav ni samo staho zdravstveno sfanje našegri naro- da po vojski. močno iipliva tudi dejstvo da imamo v bolnišnicah domače sloven- skc zdrnvnike, s kojimi se narod Inhko v svojem jeziku sporaznme. bolnisnice ni$f' narodii več tiiji, ncdostopni zavodT kamor si ic poprej koinaj upal. TCoij ko kedai poprcj prihaja pa v poštev de*T- sfvr., da so zdravila neznosno draga in d,i so vslcd draginjskih razmer obiski zuravnikov na deželi tako- drngi. da yrnorcjo to danes Ic še premožnejS; sfo- ji. V tcli raznicrah jc izhod za večino prebivalstva, ki je revnn. da gr? v bol- nisnico. Ako tudi tie dosežo brezplačnega zdravljenja na račim državno nbnžnejra zaklada. plača v bolnišnici tako nizko oskrbnino., da šc prehrana ni plačana. Kie so izdatki za zdravila. obv-ezila, pc- r)lo. kiirjavo, razsvetljavo in druse re- ži.ie. tega navadno uiličc nc pomisli. Vsl:ed rastočc draKinjc vrse!i potreb» scin so daiies vse našc bojnišnice v nai- tfty.h finančni krizi. Brez zadostnih de- nasjiili sredstcv so ti najvažnejši sanl- tan;i zavodi že več meseocv navezani na dobrolioten kredii dobavitel.icv tcr ni slabotno naravo. Tam ie ostala do osemnaj.steKa leta. Ko se je Terezija vrnila. je bila zelo pridna in zelo velika. Njeni stariši so bill srecni, ko so jo videli spremenjeno in obetidovali njeno fcloboko pobožnost. V cerkvi je bila vedno sklonjena. z rokami je podpirala čelo. Donia ie razširjala vo- iijavo nedolžnosti in mini. Le eno napnr- ko so ji oponasali, bila je sladkosnedna, od julra do ^ečera .ie jedla bonbone. ki i.ih je ctizala napol odprtih oči. pri tem so >e inrzlicno prigibaii: njenc rudeče u- stnice. Nilice bi lie poznal tiheica. svoje- siavnega otroka, ki se je vračal z vrta. da bi vedel. s kako igro se je ukvjirjalä. Marki in markiza, zaprta že petnajst let od vsega sveta v dolgočasni pusti pata- ci. sta sklenila zopet odprcti salon. Po. vabila sta inteligenco okolice k obedom. Prjredila sta plese z namenom. da omo- žita Terezijo. I pf'inocnikov. Zadruga je prircdila v prc- Kklem letu 6-tedenski prikrojevahii te- eai v Celju. kuterega se jc pa udeležilo le 11 irekventantov. Radi šušmarstva je bilo liaznanienili 49 oseb, veeinonia iz ^t. liiria in Skofje vasi. Dohodkov je bilo K 6.930.26, izdatkov K S.802.80. Cisto zadvuzno |)i-cinr,žcnk brez inventarja in bvez ozira na vojno posojilo in na 20?o bone z;iasa da lies K 5.162.38. Zadružne pn.siojbiuc so se sledece zvišale: elan- ska vstopnina na 200 K. vajeniska vpls- M'iKi na 24 K in oprostnina na 60 K"; na- k!;ida za tekoee leto se ic doloei'a na 24 K xa vsakega člana. Zadrnžnim naeeJnl- kciin za dobo 3 let je zopet izvoljen gosp. Auion Selišek. ki bo tudi predsedoval preizkiisuim komisijam, njegovim na- mcstnikoni pa g. Alojz Pukmcister. Cevljarska obrtna zadrnga v Cel.ltl jc iiiiela cine 5. t. in. svoj redni letni ob- eni zl>or. Iz poročiia posnemamo. da sti'.'e zadrnga 9S Clanov, 31 pnnioCnikov in SI vajeiicev, ter je iinela v pretekleir. letu 4470.20 K izdatkoN- in 4343 K de br. Slavcu y kra'f- kem času po*srečilo sestavit>( in izuriti. Kai pa pevci? hUv. li> »A G * * ÜG8 A« ?tpan *' P#zor na Lasko! Telovadno društvo | *o"Koi v Laškem priredi v soboto. due j ;»... in., ob 8. uri zvečer v dništvcnili »Toswrih pri Hcnkej« svoj obicajni Pies, .»n katerem bo sodelovala vojna muzika \-i Maribora. Iz irga in tudi okoliee ]e pr:rakovati obtte udelezbe. Tef. dru&vo »SoWol« v Mozirju prf- jtdi v nedeljo 12. tin. v hotehi «Ilirija» ve1*ko maSkarado ob pol 8. uri zvecer- »Sokolski Glasnik«. Bro.i 2. Nejugo- $j#vensko Sokolstvo. —• Odgovor urea- nt&tva. ..... Dr. Viktor Mtirnik. -¦- Pod- mia-dak Crvenog Krsta. -— Jugosloven- sk» Sok. Savcz. — I. jugoslov. v-seso- küteki zJet v Ljubljani 1922. - CcSko- s'Gvacko Sokolstvo. - Beležki- Dijaški kotiček, Dijjaška družiua »Sloga« v Celju .U; skiemla v zadnji seji pripomoei k usta- novitvi i.iudske knjižnice v iPrckniurjn. Zato sc obrača do požrlvovalne javno- s;ti s prošnjo, da ii v ta natneii prispeva v denarjn ali kniigah. Ker je akcija ve- ¦lvvažn» za izobrazbo zanemarjenega pTCkmurskega l.iudstva. se naša orgtf- nijčiJija nadcja. da bo na.sla navduše- Heera odmeva pri vseh rodoljubnib slo- v/anskih sreih v Celju in izven Cclia. Dnevna kronika« Predsednik Deiuoki^atske stranke Ljttba Davidovič ie loliko okreval, da jc /apustil sobo. V Prekmuriu je za dekana evaiigelj- *kih občin izvoljen pastor v Mnrski So- btti L¦ Stefan Kovač. V Zadru je uinrl tc dni vodju dalma- tmskih Italijanov, dolgoletni zadrski žu- paii, poslanec v rimskem parlamcntn in ilalijaiiski senator dr. Ziliotto. Ruskih obuiejnih straž nc bo več 4:ret\fl. Finaiični minister je poslancn clr. flolinjecu na njegov protest proti porabi ruskih beguncev za obmejne straže izja- vil. da ie tiliotapstvo iz Slovenijc v Av- strijo in halijo popolnoma poncbalo. od- kar so na straži Rusi. To je znameuje, da so svojo službo opravljali točno in vcstno. Izjavil ie tudi, da se obmevnc stiaže lahko razpuste, ker jih ni vcC ta-bä. Avstrija in Češkoslovaška stc se «linole dni pwgajali zaradi posojila, ki bi ga dobila Avstrija od Ccškoslovaskc. Pogajanja so uspela in dobi Avstrija po- soü'o v zneskti 500 niilijonov eeškili kron (t- j. 75 milijard avstr. kron). Za povratek naših državilnnu'/ iz Rusije. Ministrstvo soeijalne politikc k poslal« na zunanje ministrstvo dopis, v katerem ^a naprosa, naj pooblasti dele- gate z,a niednarodno kouferenei» v Oeno- vi, da stopi.io v poKajanja s sov.ietskiml zaslopr.iki Klcde povratka nasili ciržav- Ijanov iz Rusije. Zboljšanje uradniških plač, ali kaj? izSt-1 je lernian: »Direkciji je čast zamo- Hti ministarstvo, da izda potrebna nz- redjenja svojim područnini orRanima, c!a oni nastanu. da se što više prctplatnika prikupe na Službcne Novine*. — Ti podrnčni orjrani bi naj zbirali naročnino za v.'asopis pri denarnili zavodih in ka- fc.aah I. reda ter dostavljali to narocnil- r»o državni tiskarni, za katero delo bi dobili 5% Torcj sijajen postranski zn- .s!užt«k. Državni uradniki. na notfe! Na^a dubovščina in Habsburžani. C-e se klerikalcem očitajo zvezc s Kar- listi ali sploh simpatije do HabsburŽa- uflv, završi v kterikahiem ffozdti op:or- čenjc uad »predrznimi liberalnimi la>- mi«. Kakšcn mentalitet v resnici vlada He danes v tem oziru med klerikalno Rospodo. nani dokazuk najboJie dejstvo da vidinio v mnogih farovžih se danes i/vešene sUke cesarjev Franca Jožefa in Karola. Vidimo jili celo v uradnili pro- storih takih duh-ovnikov, ki snio jih sir.n- jrali za dobre -higoslovanc. in ki se v svoji binavSčini niso sramovali priti sc klanjat našim javn:m ftinkciionarjem kakor n. i>r- kralkvemu namcstniku fvanu Hribar-.iu. Ali hooeto imena? Železnlčarska stavka v Nemčlji k popolnoma ponesrečila. Dne 8. tm. jc dc- lo zopet pričelo. Vlada bo kaznovala po- vzročiielje in voditclie stavke. Mlad inteUgwiten Rus, absolvent iehnične sok-, išcc službc kot strojntft ah v kakšni drugi lastnosti v katerem podiethi v Celiu aii okolici. Ponudbe sj^reiettia na§e urcdništvo. Veltkanskt sneini zameti v BosTii In Hercegovini ter v dru^ih južnih delih nasc države so nastali tninole dni. V I3o- sni in fieroegovini ie ustavljen ves žele- zniski promet, prckinjene so brzoiavnc in telefonske zveze; tudi v brvatskcm Primoriu je proinet oueniogočen. V Sa- rajcvu leži sne.tc meter visoko. Tudi v Orčiii je zapadel nad I meter visok sneR. Iz uradniških krogov smo prejeli: List» so v zadniem času prinesli zapo- red'tm pretresl.iivo vest, da bodo se dr- žavnini iiradiiikom s 1. februajem lz- plačali prejeinki v dinarjili. Obcinstvo je tfotovo vsled te^a miKii.ia. da so se tiradništvu place zvišale in da dobi sc- daj toliko dinarjev, koiikor prcj kron. Teinu pa ni talco. Place ostanejo ko doseda.i. samo da bodö se v racnn vpo- slav'le v diiiar.iH] nc več v kronah. To- liko v pojasnilo, da ne bi morebiti na Ta iiai>nčni račnn cene poskočile. Naj sc torej takšna poročila ob.iavlja.io v oblikl ki in; vzbuja kakih napaenili domncv. V Preknuir.ui so se prieela te dni tc- lniiOna dela razmejitve, t. j. zabijanie kolov. in sicer od Mure proti Dol. Len- davi. dalje proti Kobilju. Prosenjakov- cein. HodoSu in do avstrijskc meje. Meet prebivalstvom vlada veselje, ker je raz- mejitev^ koneno vendar'le definitivna Novi papež — PiJ XI. Po veckratnem brez-iispešnem glasovaiiju je bil četrtl dan konklava, due 6. tm.. v sednniin Kla- sovanju izvolien za papeža z veliko ve» čino dozdajni milanski nadSkof kardinal Achille Ratti. Nadel si ic inie Pij Xf. No- v! papcz je zastopnik koncilijantne cer- kvene politike, kakorSno ie zastopal tu- di unirli Benediki v nasprotju s svojim prrcinikom Pijeni IX.. ki jc bil zastopnik ncpomirljive cerkvene politike napram iialiianski cerkveni oblasli. Tudi Pij X». je seveda velik itaiofil. Star ie dancs <"•>" let. Niegovo izvolitev so podpirali poles italiianske vlade tudi Francozi. Do pi si. Sv. Jurlj ob jluž žel. Tu se vrši v ne- deljo 12. febr. ob 3. uri pop. v osnovni So- li ustanovni občni zbor podružnice Hi^. Matice. Obilne udeležbc pričakiije od- bor. Lasko. 5. tm- je mini lu no celem okraju dobro znani trški redar in tehtnl- ear Alojz Herman p. d. Bo^nar Lojz. Po- kojnik se je v avstrijskih časih moral u- pojrniti pod laškim iiemškiitarstvom m postati renewal. IJo prevratu sc je spa- nietoval in potniril. Zboj? svoie pristnc šaljlvosti je bil splošno pril.iubi.icii. PocK vaj v mini! Lasko. Prorokujeio, da bo Trbovc- ljska druzba v do^lednem easu začcia proizvajati pneinoff iz Hudejame. Tržanl p:>zdravljanio to, ker smo prepričani, cia bo oddelek za premojj pri pok'"ajins'kt upravi v Ljubljani imel potem k;ij veC srea za našo nbčino. kakor sedaj. ko jc lUtkazaJ za eclo zimo in y.u cclo občlno. z-.i nbrtnike, pisame itti. en ecl 10-tonsVi va.vron prcmoRa. — Oraffinia v našcm trzn je innojfo hujša kot v bližnjem Ce- i.iti. nil v Ljubljani, to občutimo zlasti pr( niesarjih in pekih. Tjč dol?:e niesece n! smo poskusili dobrc.cja volovske^a me sa. Ie ponižne stare «Katrce« uiorainn obirati. znaeilne po lepo nmieni masts place vat i pa moraino meso po isti cenl kot v Celju meso I. vrste. Ljubljano. Cc- lje. Zidanmost i. dr. inora naša nepo- srec'na okolica zalaRati z mesom. nasi mesarji ])a za nas ne najdeio mesa f- vrste. da bi sa prodajali Po isti ceni kot drugod. Pa bo tudi »Kater« zmanjkalo. in 5 po 2 K. v Celju so po 6 — 6J4 dkg težke, Ie na pol pečene iz moke št. 2 in 5 po 2 K, v Celju so po 6 — (\% dk& težke iz moke OO.po 2 K. — »Spanska« Je tiuli pri nas močno razširjena, pa smrf- nih slučajev dosle] še ni bilo. F.no in dnitfo bi se imel potožiti. pa prihranim za priliodnjic. Viianje. Krasna slovenska trobojni- ea raz poslopie ff. Teppey-ja je zadnjo nedeljo uaznanialii veselo vest, da se v našem trjru vrši nekaj izvanredncga. In res se je vr.šMa tukaj za naš trK izvan- redna svečanost: trtvoritev Narodne Či- talnice. DruStvo, kakor^na so se v na- rodno probujenih krajih oreživela, posta- lo jc \' našem trgu baš sedai nujno po- trebno, da se vzbudi in utrdi tudi pri na» slownska narodna in jugoslovanska dr- '^avna zavest. To >e bil tudi motiv za tiikaišnje rodoljube, da so ^b sodelova- nju našlli vrlih napred-nih akademikov ustanoviii za Vitanje fako Dotrebno drn- Stvo. Obiskalo nas je pri tej oriiiki lepo Stevilo fisexstov iz CeUa. Dobrne, Konhc Stranic. Vojnika in Zreč, katere ie v prisrenih besedali pozdravil predsednik drsištva g. Vester. V lepih besedali ie iinenom Kluba slovenskih napred. aka- demikov v Celju med. Luznik v svojem slavnostnem sovoru tolmačil vzvišeue naloge siovenskih kulturnih organizacij in /,el za svoje predavanjc buruo pohva- lo. Lepo je predavanje izpopolnil šolski nadzornik g. Send!, ki k svetoval, cla novo drustvo pusti ob strain stare zakrk- njeuoe. ki ne bodo nikdar z nami čustvo- vali, in posveti svoje delo v Klavnem do- bri vzgoji mladinc. Nas vitanjski rojaK komisar Založnik se je sponiinjal onih mož. ki so v Vitanju zadnja desetletja vkljub tukajšnjim težavnim razmeram na'§ slovenski prapor držali kviškn in so svojo slovensko narodnost ncustrašeno pri vsaki priliki očitno kazali kakor na5a tižana gff. Jankovic in Krančan. ki sta nastopala pri vseh naših volitvah kot «- tlina slovenska volilca v vitanjskem tr- «ii. V toplili besedali je nafflašal govor- nik zasIiiKe pokojnega dezelnega poslan- ca Josipa 2ickarja za, probujo slov.enskc zavesti nied vitaniskimi farani; ta mož je nanireč v Vitanju že pred 30 icti u- stano\ il bralno društvo. katero je žaTi- botj po njegovi snirti kmalu zopet zffmilo s površja. — Zelo primerna za to sve- čanost je bila deklamacija ?e. Zaloznu kove iz Celja »Naš čolnič otmimo'. ka- tero k govorMa s takim patosom, da so marsikateremu poslusalcu igrale solze v očeli. Slavnostnemu dehi otvoriive je slcdila prisrčna zabava v gostilniških prostorih g. Teppey-ja ob sodelovanju vrlili peveev Celjskega pevskega dnt- štva in oplotnižke godbe. O prireditvi S životinjstvo. >— Položai bilinoga sveta na zemlji. — Uloga tropizama i pitma pri ishrani larva ius-ekata. — Če- sljj'.gar. — Novi fosilni čovjek. — Borba o teoriji rdativnosti. -- Fridtiof Nansen. — Max Verwoni. — Pabirci. — Ra-zgo- vcri. — Izhaja v Zagrebu kot glasilo Hrv. prirodoslovnega društva. »Jadranka«. ŠL 2. Mar. Skrinjarje- yh: NašeiMu žciistvu! — Mara Tavear.ie- v.r Spomitiom. - Mar. Hregoriceva. Veronika Deseniška. Aleksandra. Srtčanjc — idrijčr.nka: 0 žcnski vr>- li'ni pravici. -— J. M.: Unhovniški celi- bat: postna postava. — Rosandra: Ljn- bezen tlo rodnc grnde. <— Marica Ste- pančičeva: Izprehod po Skandinaviji. — Mi'-a Kvedrova: Ob smrtni postelii. nvcbtine. Socijalna politika. ODGOJA IN ZASCITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEGA NARAŠCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec-) (DaÖe.) Pred vsem pripomnim. da pušČam pjpolnoma ncdotalfni'eiie vse one iista- nove. katere so manjšega obsega, lokal- nega pomena in kateTih današnjc ustroj- stvo tudi nc poka/-uje možnosti odnosno sposobnosti, da bi prišle v poštev za iz- graditev široke in močne organizacije, kakor io zabtevajo prei omeniene nalo- gc. Prezrl sem tudi vse one organizaci- je, katere se deloma bavijo že danes s to rmterije. ki so pa tako izrazito strankar- skega ali političrrega obiležja. da bi nji- hovo upoStevanje izzvalo Ie odpor iz nasprotnih taborov. Onieniui takoj v poeetku. da nima- ino v Jugoslavs ne jedne ustanove, ka- tera bi vsai približuo zadoščala zahte- vam odnosno nalogam, katero so pred- hodno očrtanc, da nimamo ne jedne o>- R'anizacije, katera bi imela raztegnjen svoj delokrog za nego in izobraževanje obrtnega in industrijalnega naražčaja po cefi državi. Ne samo to! Mi ne najde- mo niti najmanise inicijative za moderno gojence ali brigo tega perel^'a vpraša- nja, ne od strani države, lie od sirani humanitarnih dništev in ne od strani podjetništva ali delavstva. Prizadeti e- lement sam seveda ne pride kot inicija- tor v poštev, ker ima za to stvarjenje v bistvu premalo razumevaivia in zrelost- nega presojania. Vse kar bodein navedel. ie zelo pič- lega otsega, deloma zelo nasprotujoče zmiselncmu organizatorienemu delu. Do- kazal bom. da imamo ustanove, kateic se bavijo s skrbstvoni va.ieništva, a ka- tere delujejo naravnost v škodo zdravc- ga vaj'eniskega naraščaja. Omenim naj še. da se naslanjam tu na zbrani mate- ri.ial in obširna in temeljita poročila vseh in«5pekcij dela države. deloma tudi na zaključke tozadevno sklicanih anket. Ustanove, katere se bavijo posred- no a!i neposredno z vprašaniem nege vajenccv in mladolvtnili delavcev. so «ledece: A. Državnia zaščita dece in iiiladeži. Državna zaščita dece in niladeži je popolnoma državna inštitucija in ie pod- rejeüa neposredno ministrstvu soeijalne poütike. Oentralna uprava ie posebno odelenje tega ministrstva, katera pra vrši tu'.li nadzor in daje inicijative privatnim iistanovam zaščite dece in mladeži odnosno se poslužujc sredstev in organi- siacii tozadevnih privatuili ustanov. Di- žavna zaščita d'ece in mladeži se deli na- dalje v oblastnc, katere imaio s^dežc v glavnili mestih d.auašnjih poki'ajiu in ka- tere ustanavljajo po potrebi in na raz- ličnih mestih svoje okrožne in mestne zašcite decc in mladeži. Te ooslednje so glavni kader spiošme zaščite. katere vo- dijo različne domove. zbiraio matcrijal in nadzirajo vse ustanove, ki sc bavijo ¦/. zaščito dece in mladeži. Temeljem praviluika te državne u- stanove bavi se državna zaščita dece in mladeži s skrbstvoni za pravilno dusov- no in telesno gojenje narodnega narašča- ia in v izdajanjeni materirclnih podpor in potiebnih zaščitnih zakonskib oclredb v pogledu življenja, zdravia in napredka zapn^čene mladeži. Ustanova zbira po- datke in vrši popis vse dece. katera je vaistva potrebna, v prvi vrsti vojne si- roč.idi, proučuje in izdaja pomočne od- redbe proti obolenju in veliki umrijivo- sti. Njen delokrog se razteza v glavnem nad deco do dovršencga IS. leta, a v po- trebi tudi do polnoletnosti.* Iz teh podatkov je j-azvidno. da se dižavna zaščita dece in mladeži briga Ie v splošnem za skrbstvo pomoči potreb- nc dece, nima naročitih. širjib nalog v Pogledu spccijalnega varstva vajeništva in mladoletnih delavcev. Logično bi bi!o sk'epati, da sc tudi jjodrciene oblasti, ok.'ozno in mestne zaščite dodx>v&ž:nioe v Brežicah, Gorici, Kra^ju, Mariboru, Ptuju, Sarajevu, SpSitu i» Trstu. U2 50-3 Sprejema Vloge na knfižlce in feftiOČi jSEK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račun protl ugodnemu obresiovanju. ?%$% valut in dovoljuje VSaRovrsfcte Kredite. Pr»odLaJa specke državne pazpedne loter»ije. Regisirov. fcreditna in «tawbena xwipugazoin.zav. ffBttlsil fceJHernov« ul. 15 ¦* llwlJU "LASTNI DOM" Radun čekovnega urada fit. I0.3I6. Sppejema hnanilne vloge in jih obpetttuje po 41/2°/o *«¦•¦ «" pol KC od sto, proti odpovedi (5%) P©* od sto Obrttiu banka v Ljubijani jc ustano- vila podružnieo v Ljutomeru v hiši r. rriea Zemljiča. Nov trgovski greuiij se ustanovi 14. tin- v (iornji R;iciLoni za l.iutonierski po- litični okra.i. Dchodki naših rudnikov rastejo. Ka- kor jt razvidno iz objav mintstrstva za šunie in rude, se dohodki državnili rudo- kopov vcUno bo!j povišujejo. V poslov- nem letu 1918/19 so imeli rudniki defici- ta pol miljona Din, v letu 1919/20 pa Je dobička 5 milijonov Hin, a vr poslovnem letu 1920/21 2?. niMiioimv Din čisfetfa do- bička. jfcLo*?zLb 7. febr. Zagreb, devize: Berlin 149 — 151, BukafeŠta 240, Milan 1420-1435, London 1314-1318, Pariz 2570-2577, Praga 570- 577, Švica 5900- 5950, Dunaj 3.70 - 3.85, Bu- dimpešta 47-47'/,, Newyork Cek 300-301, valute: dolarji 299Va—300V2, avsrrij. krone 4-4.50, franki2525-2550, napoleondori 1100, marke 152-160. lejl 230-235. Curih, devize: Berlin 2.52. Newyork 5.11, London 22.18, Pariz 43.20, Milan 24.20, Praga 9.62, Budimpešta 0.77, Zagreb 1.65, VarŠava 0.I6, Dunaj 0.17, avstrijske iig. krone 0.08. Razne vesti. S trinajtstiiiii led nevesta. Prod sotl- nikom v MidUlctonu v Ameriki sta sto- pila v zakon 13-ktna Concentina Toneill in 18-lctni Fraucesko Talafi. Mlada žeim §p objskuje solo ter bo morala še skoro feto cini sedeti v šolski klopi. Hotela sta se tudi cerkveno poročiti, toda nek cer- kveni zakon določa, da ženske pred H. klom nc sinejo stopiti v zakon. Roparski umor pri Ptuju. V soboto 4. tm. popoldan so našli v njegovi. trgo- vinl v Budini pri Ptuju umorjencga in o- ropanega 36-letncga trsovca / žitom Rihärd«i Rosenfclda. Roparski umor se je jzvršil, kakor se je doslci ugotovilo, takole: V soboto zgatlaj zjntraj so priSli stirjc neznanci k Rosenfeldu, ko se ic 5c nahajal v postelji, v njegovo stanovanie ter g'd iiaprosili, naj pride v trgovino tcr prihese s scboj dciiar. ker bi mu radi prociali voz iaic Rosenfeld je res vstal ter se čez kake pol ure podal v trgovnio. Ko pa Je vstopil v trgovino, sta ga nena- üoina r.apadia dva izmod oetvorice, mu zadrgnila vrat z vrvjo ter ga z nekim topim predmetom ubila. Morilca sta na- to prciskala Roscnfelrtu vse žepe, mu vzela denarnico. uro, prstane in listnico s približno 10.000 K. Med teni, ko sta ta Jva vršila svoi slrašcn posel, sta druga dva stala pred trgovino na straži. Po iz- vrSencm zločinu so se vsi štirje odstra- nili ter brez sledn izffinili. Orožništvo je uvcdlo takoj najstrožjo preiskavo, ven- dar pa doslej še brez uspeha. NajtragivS- nejSe pri celi zadevi je, da s>e nahaja Rosenseldova soproga že nekaj časa bolna v nekern sanatoriju, njun edird o- trok pa v bolnici v Ptuju. Ekscesarja Viljema ženiio. Žc zopet se. je razn-üsla vest, da se Viljem ozctu. tokrat z baronieo Rochon. Ta je pa do- pisniku »Chieago Tribune« izjavila da o iern nič ne ve. IiiirsHl general Dewet — unirl. Tz angleško-burške voine dobro znani bur- skj general Dcwet je umrl v 69. letu sta- rosti v Blocrnfontainu. Po vojni se ie Dewet sprijaznil s položaiem m postal celo predsednik transvalske republike. KOLKUJTE VSA PISMA Z ŽALNIM RAPALLSKIM KOLKOM! Lastnica in izdajateljica: 2vc7.ua tiskarna v Celju. O'dgovorni urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskaroa v CcIJw» 5 teden. IzKdZ 0 zaklanih Živalih od 30. 1. do 5. 2. 1922 v mestni klavnici v Celju, Inns mesarja. ioo>.o^| ^N Junger Ludvik .------1------63------ Janžek Martin . ------ 1------1------ Gorenjak Josip---------2 1 —------ Kroflič AIojz .---------2 - 1------ Rebeuscheg Fr. 2 55 3 9 4---------- Suppan Ivan. . — 1 — — 1 —------ Zavodnik Andrej - 16 1 4-------------- Senič Franc . . |-----1------1------ Pavlinc Franc. .------12 7 1------ Potekal Ludv. .------2—2------- Voisk Adolf . .-------------1---------- Esih Matija . . - 1------1---------- i Lapornik Ivan. .-----1------—------ j Urbančlč Adolf.------8------1------ Zany Viktor, . .------6------------------ Stev. 735. Razglas. One 24. februarja 1922 ob 11. urj sc vr^i pri gradbeni direkoiji v Ljubljani, TurjaSki frg štev. 1. IT. nadstropje ponudna obravnava za dobavo niejnikov za. novo drzavrw mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovcneev ter republiko Avstrijo. Natančnejai podatki so na razpola^o pri 'gradbeni dirckciji med uradnimi urami. Zapečatenim ponudbain. kolkova- uim s kolkom za 20 Din je priložiti potr- dilo fhiančne deželnc blagaine v Ljub- ljani 0 vplačani kavciji v znesku 5% po- inidene vsote z izjavo, da ponudnik v ce!oli sprejme dobavne pogojc, dovolitcv ministra za gradbe, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacii tcr potrdilo nristojne davčiic oblasti, da so plačani vsi davki. Vse priloge morajo biti pravft- J10 kolkovane. Namesto dovolitve za udeleževanic pri javnih licitacijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja na ministr- stvo za gradbe, kolkovaua in opremlje- na v zrnislu razglasa gradbene direkcije štev. 3776 z dne 17. aktobra 1921, Ur. I. štev. 129 z dne 26. oktobra 1921, in pra- vilno frankirana kuverta, naslovljena na minisirstvo za gradbe. Gradbena direkcija si izrecno pridr- žuje pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovaae ali pomanl- kljivo oprcmljene ponudbe se ne bodo | vpoštevale. Gradbena direkcija za SloveniJo v Liubljanl, dne 4. februaria 1922. Gradbeni direktor: 149 2 inž. A. iKlinar, s. r- Ha hrano so spx>ejme več oseb. 132 Nasiov v upravi »Nove Dobe«. Proda se ^ poštnl voz, lahek s streho ter sanke, tudi za pošto pripravne. Zglasiti se je pri g. Jurij Savršn.k, Št, Peter, Sav. do'ina. Hazšlrfaite »Novo Dobog" ObLinski redai* Einožen slovenskega in nemškega jezika, z lepo ročno pisayo, z dobrimi spriČevali, «© cprejsne s 15. rnarcem 1922. — Inv^lidi imajo prednost. GI>L!nsfei urad Tcharje. 155 Jožef Rebov s. r. VlZUM za potne liste preskrbljujem že skoz 3 leta ter se prjporočam cenjencnni občinstvu tudi za naprej. Potnl listi se preskrbijo takoj E. Bltamict Aškerčeva uiica štev. 5, zraven hotela ^Pri pošti«. 154 Kontorisfinja samostojna moč, zniDina slovenske hi nemSkc korespondencc, strojepisja in knji- govodstva, se sprefme. — Piača dobra, eventuelno participiranje na obratu, Pismene ponudbe na Dragotin Herzog, za- stopnik dravogradske mineralne rafinerije. 152 Celje, poštni predal 42. 2—t '- loriül ža spile in lokal äsl pisai»no na promctnem prostoru v Celju Ponudbe na Dragotin Herzog« zastopnik dravogradske mineralne rafinerije v Celju, 15! poštni predal 42. 2-1 Lesni trgovci pozor! Tvornica kola i industrija drvene robe dioničko društvo MARIBOR, kupuje vsakovrsten ies, rezan ali okrogel in sicer: hrastov, brestov: javorov jasenov. bukov in akacijev na da Bje večjo mhožino suhih smrekovih desk 30 m/m, 4 m, 20—30 cm širokih, paralelno rezanih k « k o r* tudi smrekove hlode od 25—50 cm srednjegä premera in bukove cepanice (Prügelholz) 1 m dolg. in 9—10 cm srednjega premera Ponudbe za kubični meter franko vagon z navedbo nakla- dilne železnične postaje na naslov ; 151 Tvorkola MARIBOR, postni pred. 27. 3-2. fflolla! Naznanilo! Modo! Cenjenim damam naznanjam, da sem otvoril modni % salon tudi za dame. Špecijalistično delo v kostimih, I plaščih, jahalnih, športnih oblekah in fantazijah. ! Najmodernejše mode. Izdeluje se ravno tako, če se < prinese blago seboj. Ravnotam se sprejme. prwo- ! vrstna pomo6ntca za kräla. Franc M@sko Aleksandova ulica šf. 3, Celje. 123 5-5 | 6DSTI0HIG1SK9 BilNKJt U BEOGRADU ! 133 3-3 Nem»nji>ia ulica 42. ; (Dpustvena glavnica 5,000 QQ3 ditiara.) ofpočela je svoj rad. Bavice se batikai*skim9 trgovačkim, finansiskim i industriskim posloiriraia9 Prima uloge na štednjii i plsJa 7°lo hamate. Adresa za brzojave : BOStlOnifolFSllB Bänha BBOgratf"