276 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, koncem decembra 1921.
— (Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani ukinjeno.) Ministrski svet je z ukazom od 5. oktobra t 1. razrešil drja. Vladimirja Ravniharja dolžnosti poverjenika za pravosodje v Ljubljani, ker je sploh ukinil to poverjeništvo, kakor tudi predstojništvo za pravosodje v Splitu, odredivši, da naj opravljata njiju dosedanje posle neposredno in edino zavisno od ministra pravde, oddelka ministrstva pravde v Ljubljani
Razne vesti. 277
in v Splitu. Oddelka poslujeta pod nadzorstvom ministra pravde in po njegovih naredbah. Za svoje predloge splošnega značaja ali ki se nanašajo na službeno osebje, je vprašati za mnenje pokrajinskega namestnika pred ministrovo odločbe. Vodstvo oddelka v Ljubljani je poverjeno dvornemu svetniku dr. Janku B a b n i k u.
— (Novi pravosodni minister.) Z ukazom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 24. t. m. je bil namesto odstopivšega ministra Marka N. Trifkoviča postavljen za ministra pravde dr. Lazar Markovi č, minister na razpolagi in narodni poslanec.
— (Osnutek zakona o odvetnikih in zakona o sodnikih.) Izmed načrtov novih zakonov, po katerih naj bo urejeno pravo-sodstvo v naši državi, sta bila izdelana med prvimi zakon o odvetnikih in odvetniških pripravnikih ter zakon o sodnikih. Da seznani svoje člane z določili teh novih zakonskih predlogov, je sklicalo društvo »Pravnik« diskusij ske sestanke, ki so se vršili dne 22., 24. in 27. septembra t. 1. pod predsedstvom scd. dv. svetnika Bežeka, ker je bil društveni načelnik dr. Maja-ron na dopustu.
O novem odvetniškem redu je poročal podrobno dvorni svetnik dr. Milan Škerlj. (Glej njegov referat v »Slov. Pravniku« na str. 145 nasl. in 237 nasl.)
V debati se je razpravljalo najobširneje o možnosti prestopa iz državne službe v odvetniški stan. Poročevalec dr. Škerlj je povdarjai, da je za obrano neodvisnosti sodnikov absolutno potrebno, da ima sodnik možnost, če bi ga uprava preganjala, prestopiti v odvetniški stan. Odvetniki pa so se izjavili proti temu, da bi mogel kdo biti vpisan v imenik odvet-kinov brez predpisane vežbe in odvetniškega izpita. — Dr. Pire je nagla-šal, da to absolutno ne gre, in se je prav posebno zavaroval proti odločbi, da bi smeli postati penzijonisti odvetniki. — Dr. T r i 11 e r je bil mnenja, da se popolnoma pač ne bo dala izljučiti možnost prestopanja sodnikov k odvetništvu. Da bi se pa to vendar kolikor toliko zajezilo, je treba, da da država sodnikom primerne plače. Glede vpisa sodnikov v imenik odvetnikov naj bi ostalo po starem. — Vseučiliški profesor dr. Dolenc se ie zavzemal za to, da bi se razdelilo odvetništvo tudi pri nas v dve vrsti po zapad-no-evropskem vzoru (avocat-avoue). Najmanj pred vrhovnim sodiščem in pred upravnim sodiščem naj bi smeli zastopati le advokati, ki samo pledirajo pred sodišči. Če se ta ločitev izvede, bi bil on za to, da bi bilo dopuščeno tudi univerzitetnim profesorjem zastopati, in sicer samo kot prvo navedeni odvetniki. Drugi so bili mnenja, da naše razmere ne bi opravičevale te ločitve. Stvarne pripombe k osnutku so (osobito dr. T r i 11 e r j a, dvorn. svetn. Milčinskega) bile še naslednje: Določbo, da advokat ne sme postati oni, ki ima plačano državno ali drugo javno ali privatno službo razun službe honorarnega vseučiliškega profesorja ali nastavnika strokovnih šol, bi bilo treba precizirati in kolikor mogoče omejiti na podrejene javne in privatne službe. Določiti bi se moralo, da je dopustna praksa samo pri
278 Razne vesti.
državnih sodiščih. Vpisi v imenik odvetnikov naj bi se objavljali tudi v uradnih listih domačih pokrajin, če taki obstojajo. Doba za hranitev spisov naj bi se skrajšala na 2 do 3 leta. Kot substituta bi bilo dopustiti tudi javnega notarja. Določeno naj bi bilo vsaj minimalno število članov zborničnega cdbora, v odbor sam pa bi bilo pripustiti tudi zastopnike odvetniških pripravnikov za reševanje zadev, ki se tičejo njih. Kot disciplinarni pregrešek naj se smatra tudi, ako je podpisal odvetnik spis, katerega je sestavil zakotni pisač. Treba bi bilo doseči, da bona fides oprošča. Jako cster je § 76., ki dovoljuje začasno suspendiranje v teku disciplinarnega postopanja, a ne pripušča pritožbe zopet to. Izrečeno bi moralo biti tudi. da Je prihod prič, ki pripadajo sodniškemu stanu in odvetniškim nameščencem, pred disciplinarno sodišče obvezen. Določba glede izbrisa popolnoma plačane denarne kazni do 600 Din, naj bi se izpremenila tako, da bi cc brisala samo prva denarna kazen ne pa tudi naslednje. Odvetniški kandidati so pcvdarjali, da je zahteva nepretrgane pripravljalne prakse pri sodiščih neupravičena. Vsakomur naj bi se dalo na prosto, kdaj absolvira to prakso. —
O načrtu zakona o sodnikih je poročal sodni svetnik P. K e r š i č. Po kratkem uvodu o zgodovini načrta ie prešel k sistematiki in posameznim določilom osnutka. Iz njegovega poročila posnemamo: Sodnik more postati vsak, ki ima poleg drugih potrebnih pogojev za državno službo tudi sodniški izpit. Izpit se napravi po izvršeni triletni pripravljalni službi pri sodišču ali pa po petletni drugi državni službi, in sicer pri apelacijskem sodišču. Razen tega more postati sodnik tudi odvetnik, ki izvršuje že najmanj dve leti advokatsko prakso. Predpisana je starost 25 let. Predsedniki okrožnih sodišč in apelacijski sodniki morejo postati samo sodniki, ki so bili že najmanj pet let stalni sodniki ali sekretarji pri višjih sodiščih, redni vseučiliščni profesorji civilnega in kazenskega prava, dalje odvetniki z najmanj sedemletno prakso. Za višje sodnike se zahteva najmanj desetletna praksa. Sodniki okrajnih, okrožnih in apelacijskih sodišč se postavljajo potom konkurzov. Konkurz prične teči z onim dnem, ko je bil objavljen v »Službenih Novinah« ukaz, da se je gotovo mesto izpraznilo. Kandidat mora vložiti tekom 30 dni prošnjo pri apelacijskem sodišču. To izbere izmed vseh kandidatov v občni sednici dva z absolutno večino in jih predlaga kasacijskemu sodišču. Če se ta večina ne doseže, se volitev ponovi, če je tudi ta brezuspešna, odločuje kocka. Sicer je volitev pismena. Kasacijsko sodišče izbere zopet dva kandidata in jih predloži ministrstvu pravde. Minister mora imenovati ali pa predložiti kralju imenovanje izbranega kandidata najkasneje v 30 dneh. Če se izprazni mesto predsednika apelacijskih sodišč, predsednika odelenja pri tem sodišču ali sploh mesto sodnika pri apelacijskem sodišču, izbere kasacijsko sodišče samo izmed sposobnih sodnikov dva kandidata in jih predloži ministru pravde ali pa razpiše konkurz. — Stalnost sodnikov je izrecno določena. Premestitev sodnika brez njegovega privoljenja je dopustna le tedaj, kadar se ukine
Razne vesti. 279
sodišče, pri katerem je nameščen ali pa če se predrugači ustroj sodišč. V tem poslednjem primeru zadene premestitev najmlajše. Selitveni stroški se povrnejo vselej. — Sodnik se ne sme baviti z zvanjem, ki ni združljivo s sodnikovo častjo, ali pa ki bi ga .zadrževalo pri izvrševanju njegove službe, dalje ne sme biti član upravnih in nadzornih svetov pridobitvenih družb in zadrug razun uradniških. — Politična svoboda sodnikov je zelo omejena. V svojem okrožju ne sme kandidirati, zabranjen mu je tudi vsak javni nastop na političnih zborovanjih. — Za sindikatne tožbe je treba privoljenja apelacijskega, odnosno vrhovnega sodišča. — Cim dovrši sodnik 65. leto življenja (predsedniki apelacijskih sodišč in vrhovnega sodišča 70 let), se mora upokojiti. Pred tem časom sme iti v pokoj, ako ima 30 let v pokojnino vračunljive službe. Proti njegovi volji sme biti upokojen pa le tedaj, ako telesno ali duševno tako oslabi, da ne more izvrševati svojih dolžnosti. To mcrajo izreči trije zdravniki, in sicer soglasno. O upokojitvi sami odloča vrhovno sodišče. Pokojnina se odmerja po desetih letih službe z 10 % vseh dohodkov, iza vsako nadaljno službeno leto se prišteje 2-5 %, tako da dobi sodnik po dovršenih 30 službenih letih polno pokojnino. — Kot disciplinsko sodišče fungira za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč apelacijsko sodišče, za predsednika okrožnih sodišč in vse druge sodnike pg^ kasacijsko sodišče. Senat obstoji iz petih članov, izmed katerih je najstarejši predsednik, in ki se določijo vsako leto s kocko. Razprava se vrši po predpisih kazenskega postopka; dopuščen je branitelj obdolženega, kot tak sme nastopati samo sodnik. DiscipUnske kazni so: pismeni ukor, denarna kazen do višine trimesečne plače, premestitev, stavljanje na razpoloženje za drugo državno službo (sodišče izreče pri tem samo, da obdolženi za sodniško službo ni sposoben), upokojitev in odpust iz sodniške službe. Izrek apelacijskega sodišča na zadnje štiri kazni je pridržan odobritvi občne seje vrhovnega sodišča. Če bi bil sodnik po kazenskem zakonu obsojen na izgubo državljanske časti ali pa na zapor, presegajoč šest mesecev, izreče vrhovno sodišče, da je dotičnik službo izgubil. Obnova disciplinarnega postopanja je dopustna tudi na predlog najbližjih sodnikovih sorodnikov. — Poslednji oddelki govore o plači, o dokladah k plačam, o stanarinah, predujmih in vrstnem redu. Minimalna plača je določena na letnih 12.000 Din; napredovanje po treh letih, predsedniki okrožnih sodišč so glede plače zenačeni z apelacijskimi sodniki, predsedniki oddelenj pri apelacijskem sodišču s kasa-cijskimi, predsedniki apelacjskih sodišč so enaki onim oddelenj pri vrhovnem sodišču, predsednik vrhovnega sodišča je stavljen enakO' predsedniku državnega sveta. Vrstni red določa plača, odnosno službena doba. —
Soporočevalec, državni pravdnik dr. Munda, se je pečal s hibami tega načrta. Glavni nedostatek osnutka je njegova nepopolnost Osnutek ne ureja vsega službenega razmerja, ampak se poziva na druge zakone, kakor na splošno službeno pragmatiko, ne ureja pa tudi službenega razmerja vseh, ki služijo pri sodiščih, t. j. državnih pravdnikov, upravnih sodniških uradnikov in sodnih pripravnikov, o katerih osnutel^ at. omenLaniti bese^ce-
280 Razne vesti.
Cirkulacija med temi stanovi in sodniki v ožjem pomenu besede je pa naravnost potrebna. Sodnik ne more postati oni, ki ni prebil določene vežbe, ravnotako ne more postati dober državni pravdnik oni, ki ni bil nikdar preiskovalni sodnik. Mogoča pa je cirkulacija le tedaj, ako so službene razmere za vse imenovane kolikor mogoče enotno urejene. Ako se to ne zgodi, potem bo dobila pravosodna uprava težko sposobnih kandidatov za državno pravdništvo in za upravo. Priporočljivo tudi ni, da načrt sam ne ureja vsega službenega razmerja sodnikov. 2e po določilih ustave ima sodnik izjemno stališče, ker mu je poverjena vzvišena naloga, da izvršuje sodstvo. Radi tega je utemeljeno, da se uredi njegovo službeno razmerje v celoti s posebnim zakonom. Osnutek sam ne pozna kvalifikacije sodnikov, govori le pomankljivo o splošnih dolžnostih in pravicah, ne ustanavlja ničesar o uradni molčečnosti, o nedeljski službi, vojaški službi itd. Določila o upokojitvah in pokojninah so Jako pomanjkljiva, o preskrbninah za obitelj ni niti besedice. Izstop iz državne službe ni urejen; ravnotako so nepopolne in nezadostne določbe o disciplinskem postopanju, kakor n. pr. o stroških disciplinarnega postopanja in o rokih. Nič ni povedanega o odškodovanju sodnika, ki je bil disciplinsko po nedolžnem obsojen. Za viseče disciplinske stvari manjkajo prehodne določbe. Manjkajo pa tudi določbe o suspenziji, katera je včasih neobhodno potrebna. Z ozirom na vse to daje poročevalec pred tem načrtom prednost osnutku, ki ga je izdelalo društvo slovenskih sodnikov. Ta osnutek ureja celo snov, dal bi se hitro popraviti in spraviti v sklad s specijelnimi določbami srbskega zakona o sudijama. Sprejela so ga za podlago tudi vsa udruženja sodnikov v državi.
V debati je povdarjai vseučiliščni profesor dr. Skumovič, da so določbe glede upokojitev preveč komplicirane in da bi bilo treba dopustiti pritožbo priti odločbi vrhovnega sodišča na državni svet. Sedanji predpisi civilnega pravdnega reda glede sindikatnih tožb se mu zde primernejši in umestnejši, kajti možno je, da smatra sodnik stvar že za prejudicirano, ako je dopustilo apelacijsko sodišče sindikatno tožbo. Temu bi se dalo izogniti, ako bi se določilo za razpravljanje sodišče v drugem okolišu. Vseučiliščni profesor dr. Dolenc je pogrešal potrebne določbe, da imej sodnik tudi pravico presojati, ali nasprotuje kak zakon veljavni ustavi. Predsednik viš. dež. sod., K a v č n i k, je temu pripomnil, da je dolžnost kasacijskega sodišča v Beogradu, da naslovi na ministra pravde spomenico, v kateri opozori, če kak zakon ni v skladu z ustavo. Dr. S.