Nadvojvoda Albrelit in Hrvati naši brati. Avstrijsko-ogerski ministri so sicer izrekli, da glede msko-tarške vojske Avstrija ostane začasao neatralna, t. j. nobeaostranna. Miaistii dajejo nam tedaj vedeti, da bi Avstrija ateguila tudi iti v boj. Toda zoper koga, zoper Turka ali zoper Rasa? Ustavoverci žclijo niir, ali pa boj zoper Rnse, če Augleži ia piaska Neničija pomagajo ; Magjari bi pa kar hitro radi z svojiiui bonvcdi ua strani avsirijske vojskc vdrli Taika biaait. Slovaui, večiaa avstrijskib prebivalccv, še smo aajbolj tuirni ia tibi, Čeravno bi iiueli z vsemi avstrijaaskimi douiorodi vred uzrokov dovolj, svoj glas povzdigaiti za osvobodjenje kiščauske raje aa Taiškem, za Avstriji ugodao rešeaje aevaraega turškega prašanja v porazumu z Rusijo. Toda Poljaci aečejo, Čebi, Slovenci, Siovaki iu Srbi sedaj ae morerao zdatno beaede spregovoriti, Hrvatje pa so molčali v oger8kem zboru, v svojem hrvatskem saboru, v aovinab. Dragi Slovaai saio žalostui mislili, da 80 se rojaki slavaib Zriaijev, baaa Jelačiea itd. svojej zgodoviui, svojeaiu slovaaskema poklicu izneverili. Ali bvala Boga, v tem smo se varali. Hrvatje so pretečeai tedea slovesno, sijajao pa tadi modio vsema svetu aaznanili, da teinujunaškema naroda se vcdno živo bije piavo, staio hivatskn, zvesto avstrijsko ia iskreao slovftnskp sice. Poslažili so se v ta uamea prihoda svitlega aadvojvode Albiebta v Zagreb. Ta slavai ad aaše svitle cesaiske rodbiae slaje kot aaš prvi geaeral (kajti oa ediai se zamore ponašati, da je sovražnika v veliki bitki premagal, kar je storil 1. 1866. pri Custozzi), kot avstrijski doniorod, kot prijatelj Slovaaov ia kot posebea ljabimec ruskega cara ter kot zagovornik poiazatna iu zveze Avstrije z mogočao Rasijo. Ali ta sloves o ajem je tadi kriv, da ga uaši astavaki, še bolj pa Magjari aiso tako veseli, kakor bi morebiti bilo prav. Tem bolj se ga pa veselimo vsi piavi avstrijski doraorodi, celo posebno pa Slovani, kar so te dni Hrvatjc, uaši soscdai bratje, kaj sijajao sveta pokazali. V sredo 9. maja se je nadvojvoda Albrebt, kot višji iašpektor nase vojae, okoli 11. are do- poldae pripeljal iz Belovara po železaici v Zagreb. Na kolodvora, ki je bil ves opleteu ia okiačan, so ga spiejeli z gromovitimi ,,živiou klici in z svi- raajem cesarske bimne; Mažaranič baa ga je po- zdravil kot slavaega aiaršala in dobitaika v imeua cele Hrvatske, aadškof Mibajlovič v imeuu brvat- ske duhovsčine ia župaa dr. Aadrijevič v imenu mesta Zagreba. Zupanii je aadvojvoda, od sijaj- nega sprejeraa vidao geajea, rekel poruealjive besede: ,,Hvala Vam srdačua! Neča propastiti, da ovaj izraz vieraosti i odaaosti priobčim Nj. ces. kralj. Veličaastva na zaaaje. Ja sam uvjereu kako o vieraoj privržeaosti hivatskoga naroda prema piev. prestolu, tako i o njegovoj lnabrosti i požrtvov- aosti; avjeram sani kauo što sa Hrvati dosada da 6e oni ia a baduče v dobrih ia zlib daaa vierno stajati az svoga vladara i monarhiju". Ta odgo- vor je pouzročil živahne rživio" klice. Potem se je slavai gost peljal od več sto kočij sprcmljau skozi Ilico k gostilaici pri navstiijskern cesarju". Ulica je bila uatlačena z ljudmi, vsa okua, vsi prozori bili so polai gledalcev; vse hiše opleteue, kakor na sv. Telovo. Gromovito nživio" klicanje se je od vseb straai razlegalo. Pred gostilaico bili so aastavljeai vseučilisčni dijaki, veterani, so- kolci, gasilci, vsi v lepi aarodni obleki. Nadvoj- voda jih je prijazao pozdravljal. Priše.dseaia v gostilaico piikaže sc 60 krasuo opleteaib devic, ki 8o aosile v rokab veace, ovite v aarodae boje. Gospodična Milka Draškovičeva mu je poklonila krasen veaec in ga nagovorila: nCarska Visosti! Kčeri glavuoga grada kraljeviae llrvatske pozdrav- ljaju viernimi sici svietlo lice Vaše carske Visosti, radajuči se, što se je k aam sviatio toli azvišen gost, dičaa giaaa prejasne carske porodice. S aaj- iskrenijim oduševljeajem kličemo iz daa srdaca nasih: Bog poživio, Bog blagoslovio prejasaoga nadvojvoda Albrehta; vazda ma cvala janaška sreča na branika aioaarbije. Zivio!" Nadvojvoda se je dcvicam aakloail rakši: nZabval jujem Vam se", poteni je stopil aa prozor ali balkou ter se. prikazal vsemu ljudstvn. V tem trenutkn zadoui raska carska liimaa, nčim je izražena hrvatska želja, da sadanjc prijateljstvo izmedju dvijnh careva, kojoj je prejasni nadvojvoda nosioc, trajno ostane na sreca obijuh carevina i da ouo povrati našn bračn n Bosni i Hercegovini nakon otrgnuča i stradanja tolikih stolječa, staroj kraljevini Hervatskoj"*). Gromoviti ,,živio" ia nslava" so spremljali sviranje raske himne. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno ia uadvojvoda počeščea z sijajao bakIjado, pri katerej je 180 pevcev zapelo Zajčevo koračaico: nU boj, n boj, — nek Tarčin zaa, kako mremo mi'1. Naposled se zberejo aosilci bakljad, zastav in barjakov okoli spoineaika baua Jelačiča, aagaejo barjake pioti ajema in iz tiso7i grl zaori: slava mu! Naposled omeaimo še spomeaico, katero je isti dea brvatska vseačiliščaa mladež objavila. V spomenici sc nazaaajajo želje brvatskega naroda namreč: uaj svitli cesar Fraac Jožcf kot brvatski kralj hrvatski narod Bosac in Hercegoviae reši izpod tarškega jarma ia lepi deželi pridraži Hrvatskej in tako vsc dele nekdanje hrvatske kraljevine zedini v eao celoto! Tako so Hivatje, naši bratje, sveta pokazali svoje želje glede tarskega prašanja. Hvala jim ia slava! Vsi Sloveaci, vsi avstrijski Slovaai smo tega neizmerao veseli! *) Ohzor stev. 108.