Politika miru in spo- razuma med Nemčijo in Francijo. Od razmerja med Francijo in Nemeijo je bil dostikrat odvisen mir v Evropi. Zgodovioa zadnjih stoletij dokazuje, da ®o politioni zapletljaji med tema dvema SGSednima državama velikokrat povzročili krvave spore, v katere so tudi bile zaplefene druge države. Ta večstoletni spor med Nemoijo in Frameijo je tudi bil eden izmed najodločilnejših razlogov, ki so dovedli do gvetovne vojne. Izid te vojne pomenja za Francijo veliko zanago, ki je mednarodnopravno dokumentirana v določbah versailleske mirovne pogodbe. Bremena, ki jib. ta pogodba nalaga Nemoiji, so težka in naravno je, da njihova teža pritiska nemiški narod ter vzbuja nied njim odpor v naoioaialistiiicnih krogih. BU je čais, ko so nemškonacionalni krogi v Nemoiji vodili prvo besedo, katera je ostro zvenela proti Franciji. V tistem času so tudi Francozi proti Nemcem izgovarjali koničaste besede. Prvi besednik Francozov proti Nemcem je bil Poincare, nekdainji pred&ednik Irancoske republike za časa vojne, pozneje pa predsednik Irancosike vlade. Njegova zahteva se je glasila: »Nemci, plačajte vojno odškodnino! Dajte nam jamsitva, da bote proti nam vodili politiko niiru in pravice hrez vsake misli sna arevamžo = masSevanje!« Ker Neonci teh jamstev niso dali ter tudi niso plačali odškodmine v zahtevani meri, je Poincare dal leta 1921 zasestd pokrajine ob Reni, zlasti Porurje. Razmerje med Nemčijo in Francijo je bilo napeto. — Franoija se je trudila dobiti jamstva za svojo varnost in za nedotakljivost francoskega ozemlja, zlasti tistih pokrajin, ki jih je dotbila Jkot uspeh svoje zmage. To jamstvo bi ji naj dald Anglija in Amerika, ki bi naj s Framoijo sklenMa varnostno pogodbo. Anglija je bila nekaj časa pripravljeioa za sklep take pogodbe, Amerika (Zedinjene države Sev. Amerike) pa ni hotela o tem nič slisatd. Pač pa se je Am©rika trudila nagniti Nemoijo k temu, da sprejme Dawe90V načrt — Dawes je amerikanski general — o izplačevan|B vojne odškodnine. Po dolgotrajnem obotavljanju je Nemčija naposled leta 1924 v Londoinu sprejela ta naort. S tetn je Nemčija pokazala vsaj nekaj dobre volje napram Franoiji. To razpoloženje je rastlo in se je jačalo od. dne do dne ter je bilo kronano z lokamsko pogodbo v septembru 1925. S to pogodbo je Nemcija pod jamistvom in kontrolo Anglije priznala in zajamcila Franciji in Belgijl njime sedanje državne meje, torej je tudi Alzacija in Lotaringijo prostovoljno prizmala Franciji. Obenem sta obe državi med seboj sklenili razsodiščno pogodbo, s katero sta se obvezali, vsak medsebojeTi spor rešiti ne z orožjem, marveč ga predložiti mednarodnemu razsodišču. V s©ptembru 1926 pa je lokarnski pogodbi slediJo to, kar je v njej bilo za Nemeijo določeno, namreč njen sprejem v —Društvo narodov. Po sprejemu v Društvo narodov je Nemoija storila nadaljne korake na miroljubnem potu sporazumevanja s Francijo. V mestu Thoiry blizu Ženeve sta se namreč sestala francoski zunanji minister Bniaind in nemški zunanji minister Stresemann ter sta se v neturnem raz govoru dogovorila o najvažnejših medseboJTtih zahtevah. Francoska vlada, kateri zdaj načeluje isti Poincare, ki je leta 1921 in 1922 gov«ril tako ostre besede zoper Nemčija, je glavne tocke tega dogovora v načelu siprejela. Tako eta se Francija in Nemčija približ Ti druga drugi ter izjavili svojo odločno voljo, da hočeta v oKrilju Društva narodov svoje medsebojne razmere urejevati in svoje zadeve reševati v sporazumu ter pospeševati poMtiko miru med poedinimi državami in narodi. Tako je mir v Evropi drtbil tako trdno jamstvo, kakr&nega dosedaj ni imel.