Didakta februar-marec 2016 11 ČUDOVITI SVET LUTK / Bernarda Osojnik, univ. dipl. psihologinja, svetovalna delavka / Vrtec Ribnica UVOD Z lutko se otrok sreča že zelo zgodaj. Če ne prej, ko vstopi v vrtec. Majaron (2002) pravi, da lutka v roki vzgojitelja že prvi dan pomaga pregnati ločitveni strah, saj se prijazno zanima za otro- kovo igračo, ki ga je spremila v novo okolje. Lutka postane tudi glavna avto- riteta, je močnejša od vzgojitelja, uspe ji urejati nesporazume, otrok ji zaupa svoje težave, skozi njo vzpostavlja sim- bolično komunikacijo z okoljem, saj je neposredna komunikacija preveč stre- sna in zahteva obvladovanje besedišča. Lutka pa omogoča čustveno reakcijo, ki je pogosto neodvisna od besed. Koroščeva (2002) pravi, da lutka že dolgo ni več le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo, vedno bolj po- staja magična moč v rokah strokovnih delavcev in otrok. Lutki otrok zaupa svoje težave, odpravlja nesporazume in skoznjo vzpostavlja simbolno ko- munikacijo z okoljem. Lutka otroku omogoča tudi čustveno reakcijo, ki je od besed neodvisna, torej neverbalno komunikacijo. Če hočemo, da lutka zaživi, ji moramo posvetiti vso svojo pozornost, še zlasti s pogledom, sicer ostaja »mrtva«. S tem smo svojo energijo usmerili vanjo in skozi njo vzpostavljamo komunikacijo, ki je manj »ogrožajoča«, kot je običajna komunikacija »iz oči v oči«. Zato lahko lutka postane nenevaren posrednik, pomočnik, ščit. Izzvati lutko ne izpo- stavlja njenega animatorja. Dovoljuje mu, da skozi lutko izrazi svoje stališče, misel, pokaže svoje sposobnosti na vseh ravneh. Lutka je posebno močna pri neverbalnih oblikah komunikacije (Majaron 2006, 97). Lutka je lahko vsak predmet, ki ga oživimo in postane nova oseba, ki bo pripravila otroke za spontano komu- nikacijo. Ni pomembno, če je lutka do potankosti izdelana, pomembneje je, da jo je sposoben narediti vsak. Ob tem se izkaže v obvladovanju motorike, izkaže kreativne potenciale, skozi ustvarjeno »bitje« vzpostavlja komunikacijo, večkrat na simbolen način razrešuje osebne probleme. Zato Majaron (2006) meni, da je pomembno, da znamo uporabiti čim več preprostih vrst lutk, ki jih otroci sorazmerno enostavno in hitro izdelajo, kar pomembno prispeva k rasti njihove pozitivne samopodobe. OTROŠKA SPONTANA IGRA IN GLEDA- LIŠKA IGRA Ko se otrok igra sam ali s prijateljem, je glavni cilj zadovoljiti željo po igri. Igra se spontano in neusmerjeno. V sociodramski igri se bo otrok tudi igral nekoga drugega, a brez cilja, da bi to pokazal občinstvu. Tu nastopi zaveda- nje tretjega – občinstva. Otrokovi igri je potrebno dodati neko strukturo – dramaturgijo in postaviti odnose med osebami. Zavedati se je potrebno, da vse izhaja iz otrokove igre. Le tako se bo namreč ohranila vsa sproščenost, ustvarjalnost in neposrednost (Korošec 2006, 104). Peštaj (2000) pravi, da je igranje lutk v otrokovem razvoju dober način, da se otrok začne zavedati dogajanja okoli sebe. V igri z lutko se preizkuša in ohranja ali vzpostavlja ravnovesje med seboj in svetom. Otrok ima veliko možnosti za igro z lutkami: - igre, v katerih otrok sam igra, - igre, v katerih je otrok aktiven gle- dalec in delno prispeva k razvoju igre, - igre, ki spodbujajo fantazijo in domiselnost, - igre, ki usmerjajo v reševanje problemov. POMEN LUTKE IN OTROKOV RAZVOJ OB IGRI Z LUTKO Igranje lutk pripomore k razvoju otro- kove domišljije, pozitivne samopodobe in krepitev samozavesti, oblikovanje socialnih veščin, izražanje emocij, spodbuja razvoj govora, empatije, ustvarjalnosti. Domišljija je začetek na poti h krea- tivnosti. Koroščeva (2006) meni, da moramo otroku dati možnost, da bo informacije in izkušnje, ki jih dobi- va, znal kreativno, s polno domislic, uporabiti in razvijati. Prav to nudi kreativna igra z lutko. Z razvojem domišljije jim dopuščamo lastno pot in osmislimo njihovo delo, ki postane zanimivejše. Skozi dramsko oziroma domišljijske igre z lutko otroci postopoma doja- mejo, kaj je v njihovem svetu realno in kaj ne. S preizkušanjem lastnih spo- sobnosti in meja v okolju, z lutkovno igro zaigrajo tisto, kar so videli, slišali, čustveno doživeli. Lutke so še posebno dobro sredstvo za otrokovo neverbalno in verbalno izražanje notranjih kon- fliktov v zvezi z realnostjo. Z lutkami otrok lahko zaigra situacije, ki si jih 12 Didakta februar-marec 2016 želi, vendar so v realnosti neizvedljive (Korošec 2006, 113). Direktna komunikacija je pri tihih, za- držanih otrocih, hiperaktivnih in osa- mljenih pogosto neuspešna. Otrok se še bolj zapre vase oziroma zavrne ko- munikacijo. Zaradi osebnostnih težav se s težavo vključi v skupino. Lutka pa lahko pomaga strokovnemu delavcu pri integraciji posameznika v skupino. Otroci se ob igri z lutko učijo komu- nikacije, socializacijskih spretnosti in tudi reševanja manjših konfliktov. Med njimi se razvijajo solidarnost, medse- bojna pomoč in dopuščanje različno- sti. Otroci ob igri z lutko uživajo, se sprostijo in so pripravljeni na dialog. Otrokom je omogočeno izkustveno učenje pozitivnih medsebojnih od- nosov in nenasilnega reševanja kon- fliktov. Koroščeva (2006) ugotavlja, da je bilo v skupinah, kjer se je redno uporabljala lutka, opaziti zmanjšanje agresivnosti, manj je bilo konfliktov in več medsebojnega sodelovanja. Igra z lutko otroku pomaga, da močna čustva, ki jih doživlja, izrazi na spre- jemljiv način. Otrok z lutko zaigra prizor, kjer čustva lahko izrazi, s tem čustva osvobodi in razreši notranje konflikte. V igri z lutko se lahko re- flektirajo odnosi iz otrokove okolice. S pomočjo lutke spoznavamo otroke in vzpostavimo individualen odnos z otroki. Otroci pri igri z lutko izražajo svoja čustva in odnos do sveta, zato lahko v tem izražanju opazimo do- življanje in čustvovanje otrok, ki ga sicer ne bi. Spontana igra v lutkovnem kotičku otroka spodbudi k eksperimentiranju z glasovi in besedami. Različne vloge nudijo otroku številne možnosti za različne glasove in ekspresije (globok, zastrašujoč, žalosten, prijazen, sme- šen glas …). Izgovorjava se izboljša, besedni zaklad se obogati. Pojmi in neznane besede postanejo ob lutki razumljivejši in bližji otroku. Otrok, ki se težko znajde v govornih situacijah, ki nerad govori, v igri z lutko samo- stojno ustvarja besedilo. Ugotovljeno je (Korošec 2006 po Bredikyte 2000), da predstavljanje pravljic z lutko spod- buja otrokovo verbalno ustvarjalnost. V igri z lutko otrok prevzema različne vloge. S tem se vživi v vlogo druge ose- be, se postavi v njen položaj in poskuša situacijo razumeti z njenega vidika. V igri je njegova naloga, da reši problem osebe, katere vlogo je prevzel, da v im- provizaciji pripelje zgodbo do nekega zaključka. Uči se reševanja konfliktov in urejanja medsebojnih odnosov brez posledic. Pomembno je, da otrok sam ustvarja lutko. Z ustvarjanjem in oživljanjem lutke je ta lutka samo njegova. Zami- šljena je v njegovi fantaziji in izdelana z njegovimi rokami, oživljena z njego- vo energijo in čustvi (Majaron 2001 v Korošec 2006). PRISOTNOST LUTKE V NAŠEM VRTCU V vrtcu vsakodnevno uporabljamo lutko pri dejavnostih v skupini in pri individualnem delu z otroki pri dodatni strokovni pomoči. Ker otrok lutki brezpogojno zaupa in jo sprejme, želimo s pomočjo lutke na prijeten način ustvariti kakovostne spodbude pri celostnem razvoju otroka. Lutka nam pomaga pri več dejavnostih: - pri premostitvi težav pri uvajanju otrok v vrtec, - nagovori otroke pri različnih dejav- nostih (lutka otroke pozdravi, jih poboža, jim zaželi prijazno besedo, z otroki skupaj poje, bere, se pogo- varja, posluša, upošteva navodila, otroke zbudi …) - pri prijaznem reševanju »vzgojnih zagat« (trma in kljubovanje, kri- čanje, socialni konflikti v skupini, spodbuda pri pospravljanju, obla- čenju, umivanju zob …), - pri spodbudi pri posameznih de- javnostih (motivacija z lutko pri pričetku ali dokončanju »naloge«, odvajanje od plenic), - pri spodbudi na področju govora (lutka postavlja vprašanja, lutka v otrokovi roki odgovarja na vpraša- nja, pripoveduje zgodbico, uporaba lutke v prosti igri), - pri razvijanju socialnih veščin (uporaba lutke v prosti igri, lutka opozarja na posamezne napake v socialnih odnosih, reševanje soci- alnih konfliktov), - pri čustvenem razvoju (lutka kot tolažnica, lutka se veseli z otroki, je žalostna z otroki …), - pri razvoju kreativnosti in ustvar- jalnosti (izdelava osebne lutke, lut- kovno gledališče). Da je naše delo z lutko postalo učin- kovito, smo se morale strokovne de- lavke najprej naučiti rokovanja z lut- ko. Pravega rokovanja in motivacije z lutko smo se naučili na delavnici, z vsakodnevno vajo pa smo postale samozavestnejše. Izkazalo se je, kako pomembna je komunikacija »iz oči v oči«, da imamo ves čas rokovanja z lutko pogled usmerjen v lutko. Ko usmerimo svoj pogled v lutko, potem tudi otroci gledajo lutko in ne nas, s tem postane lutka njihov brezpogojni zaupnik. Z lutko otroke pritegnemo k sodelova- nju na prijeten način. Pokazalo se je, da ima lutka na mlajše otroke takojšen učinek. Takoj ji sledijo, poslušajo, ji začnejo sami pripovedovati, posežejo tudi sami po lutki in se z njo pogovar- jajo. Starejši otroci pa so na začetku bolj zadržani. Gledajo jo radovedno in z zanimanjem in potrebujejo nekaj časa, da se v lutko vživijo. Pokazalo se je, da zadržani otroci lažje komunicirajo z lutko kot pa z odraslo osebo. Zadržani otroci z lutko tudi lažje spregovorijo o svojih čustvih, z lutko lažje vzpostavijo očesni stik, lažje in hitreje razumejo in upoštevajo na- vodila, ki jih postavi lutka. Ugotovili smo, da lutka pritegne tudi nemirne otroke, ki imajo kratkotrajno pozor- nost. S pomočjo lutke nam je uspelo, da so se otroci dalj časa zadržali pri eni aktivnosti in ob tem je bilo videti, da jih to veseli. Poseben dosežek je bil, ko je deček, ki je kazal določene elemente selektivnega mutizma, spre- govoril z lutko. Deček dve leti ni spre- govoril z nobeno odraslo osebo in tudi ne z otroki v skupini. Govoril je samo z nekaj otroki. Ko smo vpeljali lutko v skupino, je otrok po nekajkratnem srečanju z lutko spregovoril. Kasneje je Didakta februar-marec 2016 13 spregovoril s pomočjo lutke tudi v sku- pini otrok in tudi z odraslimi osebami. Lutke imajo otroci vsak dan na raz- polago v kotičkih igralnice. Otroci drugega starostnega obdobja imajo lutke v lutkovnem kotičku, otroci pr- vega starostnega obdobja pa v kotič- ku knjiga ali kotičku doma. Po lutkah otroci zelo radi posegajo in se nanje navežejo. Mlajši otroci imajo lutko bolj za tolažnico, kot ljubljenčka, prijatelja, pogovarjajo se sami z lutko (na primer zjutraj, ko prihajajo v vrtec in se težko ločijo od staršev, gredo v lutkovni koti- ček, vzamejo lutko in jo stisnejo k sebi). Nekatere lutke spremljajo otroke od prvega vstopa v vrtec pri enem letu do zadnjega leta, ko otroci zapustijo vrtec in gredo v šolo. Na lutke otroci zelo pazijo, da niso umazane, da se ne poškodujejo. Večkrat se zgodi, da se na nekatere lutke tako navežejo, da jih moramo zalepiti ali zašiti, če se poškodujejo. Otroci so se navezali tudi na papirnate lutke, ki so jih spremljale vsa leta v vrtcu in so jih sami lepili, ko so se strgale. Pri starejših otrocih pa se večkrat zgo- di, da se po nekaj otrok medsebojno pogovarja z lutkami o vsakodnevnih ži- vljenjskih vsebinah (npr.: pridi z mano v trgovino; pridi, greva v živalski vrt…). Pri tem nastanejo razne vsakodnevne zgodbice, pa tudi izmišljene, ustvarjal- ne in domiselne vsebine. Pri starejših otrocih se v spontani igri občasno po- javi sram, če opazijo, da jih opazuje vzgojiteljica. Ta sram z vsakodnevno uporabo lutke preide in otroci posta- nejo zelo dobri v komunikaciji z njo. Naš velik dosežek so lutkovne pred- stave, ki jih v celoti izvedejo otroci od ideje do izvedbe. Otroci zberejo zgodbo, po kateri izdelajo posame- zne lutke, nato lutke oživijo v lutkovni predstavi. Material za lutko jim pripra- vi vzgojiteljica, otroci dodajo posame- zne elemente (npr. narišejo, prilepijo, izrežejo). Lutko iz papirja otroci tudi sami narišejo, izrežejo, nalepijo. Otroci uživajo tako pri pripravah kot tudi pri izvedbi lutkovne predstave. Smo pa pri tem ugotovili, da je otrokom veliko lažja spontana komunikacija z lutkami kot pa izražanje naučenega besedila, saj se težko hkrati osredotoči na govor in obvladovanje lutke. Pri opazovanju otrok večkrat vidimo otrokovo pripadnost lutki, zaupanje, prijateljsko vez. Pri opazovanju tega odnosa med otrokom in lutko smo tudi strokovne delavke pridobile na zaupanju v lutko in odprtosti. Lutka nam večkrat pomaga pri reše- vanju različnih konfliktnih situacij, pri vzpostavljanju stikov z otrokom in pri vsakodnevnih pogovorih. Pokazalo se je, da otroci veliko bolj upoštevajo navodila, če jim jih posreduje lutka. Veliko navdušenje nad načinom spod- bujanja otrok z lutkami so pokazali tudi starši. Ko smo bili z lutkami že zelo uspešni, smo svoje delo predsta- vili staršem. Nekateri starši so začeli uporabljati lutko tudi doma. izkazalo se je, da so postali tudi sami uspešni pri igri z otrokom, vzgojnih spodbu- dah in usmerjanju otroka. Starši so nam povedali, da je uporaba lutke na omenjenih področjih zelo uspešna, potrebujejo sicer več energije, vendar pa so na koncu oboji zadovoljni. Starši so doma skupaj z otroki izdelali svojo lutko, ki ji je otrok določil ime in značaj. Nekatere lutke so zelo dobro opisale značaj otroka. Npr. deklica je s starši naredila lutko lisičko, dala ji je ime Lisička Zvitorepka, povedala je, da je lisička nagajiva in vesela ter da ima rada skrivalnice. To je zelo dobro opisalo deklico. Spoznavali so, da ima- jo različne lutke različne značaje, npr. da je lisička nagajiva, volk je vedno lačen in hudoben, zajček prijazen in lep… S tem, ko otrok ustvari lutko, ji da življenje in osebnost, ki je velikokrat podobna otrokovi osebnosti ali njegovi priljubljeni osebi. Na ta način otroci krepijo svoj odnos s starši (medsebojno sodelovanje), krepijo domišljijo, ustvar- jalnost, govorni razvoj, do izraza pa pride tudi sodelovanje med vrtcem in starši. Otroci, ki lutke sami izdelajo, razvija- jo ročne in ustvarjalne spretnosti ter spoštljiv odnos do svojih lutk, razvijajo domišljijo, metakognicijo. Tudi strokovne delavke smo z vsako- dnevno uporabo lutke izboljšale naše rokovanje in animacijo z lutko ter s tem postale bolj samozavestne pri tem delu in zadovoljne, ko gledamo, kaj vse lahko z lutko dosežemo. Ugoto- vile smo, da je zelo pomembno, da same zaupamo in verjamemo lutki, saj tako tudi otroci lutki bolj zaupajo in ji verjamejo. Literatura Korošec Helena in Majaron Edi (2002) Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pe- dagoška fakulteta. Korošec Helena in Majaron Edi (2006) Otrokovo ustvarjanje z lutkami. V: Borota Bogdana, Geršak Vesna, Korošec Helena in Majaron Edi Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk, str. 95–140. Koper: Pedagoška fa- kulteta Koper. Miller Karen (2000) Otrok v stiski: pri- ročnik za vzgojitelje, učitelje, stro- kovnjake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. Ljubljana: Educy. Pantley Elizabeth (2002) Z otrokom lah- ko sodelujete. Radovljica: Didakta. Peštaj Martina (2000) Zlatko Bastašić in njegovo terapevtsko delo z lutkami. Lutka: revija za lutkovno kulturo, let. 34 (št. 35): str. 50–55.