Kamniški OBČAN St. 4 54. leto Odprli prenovljeni del Tunjiške ceste S slavnostnim odprtjem dela Tunjiške ceste se je v ponedeljek začel pester sklop prireditev ob občinskem prazniku. Župan je poudaril, da se gradnja kanalizacije proti Tunjicam nadaljuje, in se krajanom zahvalil za potrpljenje. Jasna Paladin Košiše - Skromna slovesnost z uradnim odprtjem temeljito prenovljene ceste od stavbe Zavoda za gozdove Slovenije do vrha klanca proti Tunjicam se je odvila prav na meji med krajevnima skupnostma Kamnik--center in Tunjice, zato sta se županu Marjanu Šarcu in obema podžupanoma pri veselem dogodku pridružila tudi oba predsednika KS Ivanka Učakar in Matjaž Se-dušak. Kot je v svojem nagovoru poudaril župan Marjan Šareč, gre za pomemben projekt, na katerega se je čakalo vrsto let. »Po navadi odpiramo povsem zaključene investicije, danes pa odpiramo le del te ceste, ki pa naj nam bo spodbuda za naprej. Dela proti Tunjicam se namreč še vedno nadaljujejo. Resnično gre za velik projekt, na katerega se je čakalo dolga leta. Bilo je nemalo težav, a smo jih uspešno reševali. Pohvaliti moram izvajalce, ki so opravili korektno delo, prisluhnili so občini in tudi krajanom. To, kar vidimo nad zemljo, je za marsikoga veliko pomembnejše kot tisto, kar se skriva pod zemljo, številni so namreč zelo težko čakali spet prevozno cesto. Poudariti je treba, da je bil teren zelo naporen in smo napredovali praktično centimeter po centimeter. Hvala kra-jankam in krajanom za njihovo potrpežljivost, saj so obvozi trajali precej časa. Hvala ekipi na Občini Kamnik, ki se je trudila za pridobitev vseh soglasij, da smo delo sploh lahko pričeli. Kot veste, odločbe vlade o črpanju kohezijskega de- S simboličnim prerezom traku so prenovljeni del Tunjiške ceste odprli podžupan Matej Slapar, predsednik KS Tunjice Matjaž Sedušak, predsednica KS Kamnik-center Ivanka Učakar, župan Marjan Šareč in podžupan Igor Žavbi. narja kljub obljubam še niso izdane, tako da smo vse to naredili na lastne stroške,« je povedal župan. Kanalizacija, internet, pločnik Obnova ceste je sicer del večjega projekta izgradnje kanalizacije za komunalne odpadne vode v Tunjiški Mlaki. Izbrani izvajalec (Gorenjska gradbena družba s partnerjem SGP Graditeljem in podizvajalcem Komunalnim podjetjem Kamnik) je na tem odseku izvedel rekonstrukcijo cestišča s hodnikom za pešce, v zemljo pa so poleg cevi za kanalizacijo položili še vode za televizijo, internet, vodovod in javno razsvetljavo. Vrednost investicije do vrha klanca je bila približno 340 tisoč evrov. Za kulturni program na uradnem odprtju so poskrbeli učenci Glasbene šole Kamnik in pevke Ženskega ko- mornega zbora Vox Annae iz Tunjic, druženje pa se je nadaljevalo pri Petrovem hlevu. Za glasbeno popestritev so poskrbeli tudi člani tria trobent Glasbene šole Kamnik: Martin Cregorič, Erin Pire in Maša Žemljic. OBČINSKE NOVICE Letos tudi častni občan Občinski svetniki so na svoji marčevski seji potrdili letošnje prejemnike občinskih priznanj, se seznanili z letnim poročilom Dnevnega centra Štacjon ter v prvi obravnavi podprli predlog o preimenovanju kamniške knjižnice. stran 2 AKTUALNO V Kamnik prihaja mladinski parlament Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik bo med 16. in 20. marcem gostila jubilejni deseti Mladinski parlament Alpske konvencije. stran 5 ZANIMIVOSTI Spomini na Makalu 1975 Letos mineva štirideset let od legendarne jugoslovanske odprave na Makalu, ki je slovenske alpiniste zapisala v zgodovino svetovnega alpinizma. V odpravi je bil tudi Kamničan Bojan Pollak. stran 7 ŠPORT V Planici bi rad poletel res daleč Matjaž Pungertar iz Vrhpolja pri Kamniku si je z dobrimi predstavami priboril mesto v slovenski skakalni reprezentanci, sezono pa si želi zaključiti s čim boljšimi poleti v Planici. stran 10 Kamnik, 13. marec 2015 Jošku Berlecu najvišje priznanje Kamničan Joško Berlec je pred dnevi prejel kipec Civilne zaščite za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, še zlasti pa gasilstva. Več priznanj tudi za gasilce in reševalce iz kamniške občine. Jasna Paladin Brdo pri Kranju, Ljubljana - Zadnji februarski dan so na osrednji slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite na Brdu pri Kranju podelili priznanja, ki jih je za svoje delo na tem področju prejelo 69 posameznikov in organizacij. Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite kot nagrado za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je iz rok poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Še-stana prejel Joško Berlec, ki je neizbrisen pečat pustil predvsem v gasilstvu. Danes petinšestdesetletni Berlec na bogati gasilski poti opravljal več pomembnih in odgovornih funkcij. V Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik je po očetovem Joško Berlec, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite - kipca za življenjsko delo / Foto: Tina Dokl vzoru vstopil že pri osmih letih, tako da ima za seboj že več kot štirideset let operativnega gasilskega staža. ► 4. stran DANES PRILOGA GSSRM ŠOLA s POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM PROJEKT YPAC 2015 OBČINA KAMNIK PRAZNUJE in vabi na osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik, ki bo v petek, 27. marca 2015, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo župan Občine Kamnik Marjan Šareč. V kulturnem programu bosta nastopila Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik. Pred tem se bo ob 16.30 na Glavnem trgu začel promenadni nastop Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske in Policijskim orkestrom. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3c, Kamnik VIKEND BUM AKCIJA TUDI PRI NAS Občinske novice Urgenca (za zdaj) ostaja Izvajanje službe nujne medicinske pomoči se v letu 2015 za Zdravstveni dom Kamnik ne bo spremenilo. Peta seja Občinskega sveta Občine Kamnik Letos tudi častni občan Občinski svetniki so na svoji marčevski seji potrdili letošnje prejemnike občinskih priznanj, se seznanili z letnim poročilom Dnevnega centra Štacjon ter v prvi obravnavi podprli predlog o preimenovanju kamniške knjižnice. Vodja Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon Anja Koželj Občinska priznanja bodo prejeli: Janez Majcenovič (častni občan), Anton Ftičar (zlato priznanje), Franc Poljanšek in Mešani pevski zbor Odmev (srebrno priznanje) ter Janez Bratovž in Društvo Demos na Kamniškem (bronasto priznanje). Jasna Paladin Kamnik - Župan Marjan Šarec se je v sredo, 25. februarja, skupaj z direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik dr. Sašem Reboljem in direktorjem Ciriusa Goranom Pavličem udeležil sestanka na Ministrstvu za zdravje in se z njega vrnil zelo optimističen. »Kamniško službo nujne medicinske pomoči so označili kot zelo vzorno enoto, zato naj letos in v prihodnjem letu sprememb ne bi bilo. To je za nas prava mala zmaga. Ne vem sicer, ali je zalegla peticija, a če bi bili tiho, nas verjetno ne bi tako upoštevali. Sicer še vedno čakamo na uradni odgovor na protestno pismo, prav tako bomo v teh dneh delov- ni skupini, ki pripravlja nov pravilnik, izročili podpise občanov, a zdaj vsaj vemo, pri čem smo,« je bil zadovoljen župan Šarec. Peticijo je podpisalo 11.599 občanov Kamnika in Komende. Županove ugotovitve so nam potrdili tudi na ministrstvu. »Izvajanje službe nujne medicinske pomoči se v letu 2015 za Zdravstveni dom Kamnik ne bo spremenilo. Osnutek Pravilnika skupaj z osnutkom mreže nujne medicinske pomoči (NMP) bosta predstavljena javnosti marca, nato bo potekala javna razprava. Pravilnik bo predvidel prehodno obdobje do celotne uveljavitve predlaganega pravilnika in mreže. Prehodno obdobje bo zagotovo trajalo nekaj let,« pravijo na ministrstvu. Jasna Paladin Kamnik - Seja Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala v sredo, 4. marca, je bila ena krajših do sedaj, saj so svetniki v zgolj eni uri »pod streho« spravili šest točk dnevnega reda. Kot je v tednih pred občinskim praznikom že v navadi, je bila osrednja točka tokratne seje prav gotovo obravnava predloga Sklepa o podelitvi priznanj Občine Kamnik za leto 2015. Karla Urh, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je pojasnila, da so v roku prejeli sedemnajst predlogov, svetnikom pa so v potrditev »v paketu« predlagali šest nagrajencev. Najvišje priznanje za Janeza Majcenoviča Naziv častnega občana Občine Kamnik bo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 27. marca, prejel Janez Majce-novič za raznovrstno delo na številnih področjih, predvsem v naravoslovni stroki in v kulturi. Zlato priznanje bo za več kot 30-letni prispevek in strokovno delo v kulturi prejel Anton Ftičar, dolgoletni vodja kamniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za prispevek pri razvoju in spodbujanju folklorne dejavnosti na Kamniškem bo srebrno priznanje dobil Franc Poljan-šek, za uspehe in prepoznavnost kamniške zborovske kulture pa tudi Mešani pevski zbor Odmev. Bronasto priznanje bodo podelili kuharskemu šefu Janezu Bratovžu in Društvu Demos na Kamniškem. Nagrajence bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Kamniškega občana. Svetniki so se v razpravi strinjali, da si prav vsi predlagani zaslužijo priznanja, so pa znova opozorili, da bi pravilnik z merili za podeljevanje nagrad morda morali dodelati in natančneje opredeliti, da se ne bi vsako leto pojavljali očitki o političnih merilih. Brane Golubovič je opozoril, da je skrajni čas, da Kamnik dobi tudi častno občanko, saj si veliko žensk to že zasluži. Pozitivni učinki Štacjona V nadaljevanju so se zbrani seznanili s poročilom Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon za lansko leto, ki ga je svetnikom predstavila vodja centra Anja Koželj. Glavni financer centra, ki v Kamniku deluje že četrto leto, je namreč prav Občina Kamnik, zasluga za strokovno delo pa gre Centru za socialno delo Kamnik in tudi prostovoljcem. »Kljub nekaterim nasprotovanjem in dvomom se je izkazalo, da je tovrstna pridobitev neizmerna predvsem za populacijo, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju. Pri nas jim pomagamo, da živijo v svojem življenjskem okolju namesto v posebnih socialno varstvenih zavodih in domovih za stare. Uporabnikom se po vključitvi v program izboljša kvaliteta življenja, tudi tako, da se jim preko celostno individualne obravnave pomaga zagotoviti osnovne življenjske pogoje za bivanje (kot so primeren prostor za bivanje, redni obroki, finančna sredstva itd.) in primerno zdravstveno obravnavo. Preko različnih delavnic, usmerjenih na osebnostno rast, se naučijo živeti in soočati s svojo boleznijo ter se spopadati s trenutnimi stiskami v vsakodnevnem življenju, pri čemer so še kako pomembne socialne in komunikacijske veš- čine, ki jih pridobijo v programu. Ocenjujemo, da je program uresničil vse zastavljene cilje in da so učinki programa presegli naša lastna predvidevanja,« je med drugim dejala in poudarila, da je tudi interes za vključitev v program izredno velik. Lani je njihove programe redno obiskovalo nekaj več kot štirideset oseb, starih med 34 in 71 let, ocenjujejo pa, da je v občini Kamnik ljudi s psihiatričnimi diagnozami in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju kar okoli 3000, kar predstavlja okrog 10 odstotkov populacije v lokalni skupnosti. Knjižnica bo dobila novo ime Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Kamnik, s katerimi so posamezne člene uskladili z obstoječo zakonodajo, nato pa se v prvi obravnavi posvetili Matični knjižnici Kamnik, ki bo že kmalu dobila novo ime. Kot je pojasnila višja svetovalka za družbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa, bo knjižnica z novim odlokom, ki ga je potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo in predpisi, dobila tudi nov naziv, saj naj bi bil obstoječi že zastarel. »Dosedanji naziv Matična knjižnica Kamnik je povezan s knjižničarsko zakonodajo pred letom 2001 in pomeni knjižnico, ki opravlja posebne svetovalne, izobraževalne in razvojne naloge za strokovni razvoj knjižnic na svojem področju. Po letu 2001 se je vzpostavil drugačen knjižnični sistem z osrednjimi in območnimi knjižnicami, zato je pojem matičnost zamrl. S predlogom novega odloka bi se zavod preimenoval v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik. Pobuda prihaja iz civilne družbe in ima širšo podporo v kamniški strokovni in kulturniški javnosti, od koder izhaja. Preimenovanje temelji na dognanjih književnih ved in literarne kritike, torej na znanstveni oceni oz. presoji nesporno ugotovljenih literarnih dosežkov omenjene osebe. S tem bi dali pomembno mesto kamniškemu rojaku - enemu največjih slovenskih pesnikov, ki ga prof. dr. Janko Kos zaradi mojstrstva, kakršnega je izkazal v svojem sicer kratkotrajnem pesniškem ustvarjanju, uvršča ob bok Francetu Prešernu,« predlog pojasnjujejo na Občini Kamnik. Svetniki so predlog o preimenovanju podprli, sta pa Matej Slapar in Brane Golu-bovič opozorila, da bi bilo potrebno enoto v Kamniku opredeliti kot osrednjo, enote v Komendi, Šmarci in Motniku pa kot krajevne. Golubovič je opozoril tudi na domnevno neprimeren postopek, povezan s preimenovanjem. »France Balantič si zasluži, da knjižnica nosi njegovo ime, a ne strinjam se z netransparentnim postopkom. Pogrešam neko širšo razpravo. Ne želim, da se vzpostavi ta praksa, želim, da je ta postopek prvi in zadnji, da ga vzamemo le kot anomalijo v koalicijski zagnanosti, da uredi občino po svoji meri,« je bil ogorčen. Svetnikom nato tudi na seji ni bilo pojasnjeno, na kakšen način je bilo izbrano novo ime knjižnice. Svetniki bodo dopolnjeni odlok o kamniški knjižnici obravnavali še v drugem branju, prav tako pa ga bodo na svoji seji 19. marca obravnavali v Komendi, saj sta soustanoviteljici zavoda Občini Kamnik in Komenda. Sofinanciranje mamografskih pregledov Kamnik - Občina Kamnik je v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in na podlagi sprejetega proračuna za leto 2015 z Zdravstvenim domom Domžale podpisala pogodbo o sofinanciranju mamografskih pregledov za občanke Občine Kamnik. Gre za klinične preglede dojk ne glede na starost ter preventivno mamografijo in ultra zvok dojk za ženske, ki niso vključene v program DORA. Občina Kamnik je v ta namen letos namenila devet tisoč evrov. J. P. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za: Dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: 1. Pospeševanje zaposlovanja 2. Sofinanciranje zaščite patentov in licenc Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 16. 3. 2015 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 17. 4. 2015, do 13. ure. Dodatne informacije: Mira Crnkovič, tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si Marjan Šarec ŽUPAN Kamniški OBČAN urednica: oglasno trženje: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 odgovorna urednica: zahvale, osmrtnice: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 27. marca, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 19. marca 2015. Lani je Štacjon obiskovalo nekaj več kot štirideset oseb, ocenjujejo pa, da je v občini Kamnik ljudi s psihiatričnimi diagnozami in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju okoli tri tisoč, kar predstavlja okrog 10 odstotkov populacije v lokalni skupnosti. Občinske novice Razdelilnica odprla svoja vrata Jasna Paladin Kamnik - V ponedeljek, 2. marca, je v prostorih Društva upokojencev Kamnik zaživela razdelilnica toplih obrokov ali javna kuhinja, s katero želi Občina Kamnik pomagati socialno šibkim občanom. Občani, ki prejemajo denarno socialno pomoč in upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 400 evrov, lahko na občini dobijo posebno napotnico, s katero so v razdelilnici vsak dan med 12. in 13. uro upravičeni do toplega obroka, kruha in pijače. Že prvi dan je to možnost izkoristilo trinajst občanov, jedli pa so se lahko golaževo juho s krompirjem in korenjem ter pecivo. Za postrežbo bodo vsak dan skrbeli prostovoljci in člani Društva upokojencev Kamnik. Tople obroke v razdelilnici prijazno deli tudi prostovoljka Vida Kocjan. Občina je za projekt v letošnjem letu namenila 20 tisoč evrov. Vsi, ki bi v Razdelilnici želeli imeti dnevno zagoto- vljen topel obrok, se lahko oglasijo na občinskem Oddelku za družbene dejavnosti (soba 51 v 2. nadstropju), s seboj pa morajo imeti odločbo centra za socialno delo o denarni pomoči ali odrezek zadnje pokojnine. Občina sofinancira nakupe letnih vstopnic Kamnik - Občina Kamnik bo z namenom pospeševanja rekreacije občanom tudi v letošnjem letu sofinancirala nakupe letnih vstopnic in vozovnic, in sicer so bili sporazumi že podpisani z Arboretumom Volčji Porok, Termami Snovik in Veliko planino. V Arboretumu bo občane Kamnika nakup letne vstopnice stal 25 evrov, otroke pa 14 evrov (sofinanciranje občine znaša 20 evrov oz. 11 pri otroški vstopnici.) V Termah Snovik bo občina pri nakupu prenosljive vstopnice za trideset dveurnih kopanj občanom sofinancirala 15 odstotkov cene. Na Veliki planini pa bo občina v celoti sofinancirala vozovnice šoloobveznim otrokom iz občine Kamnik in varovancem Varstveno-delovnega centra Sožitje Kamnik. Občani lahko ugodnejši nakup vstopnic in vozovnic izkoristijo do porabe zagotovljenih proračunskih sredstev. J. P. Vrtičkarji, ne pozabite na nove zakupne pogodbe Kamnik - Na Občini obveščajo vse vrtičkarje, ki so jim z iztekom leta 2014 potekle zakupne pogodbe za vrtičke na občinskem zemljišču, naj skladno s prejetim dopisom vložijo nove vloge za najem javne površine ter podaljšajo potekle zakupne pogodbe ali Občino pisno oz. po elektronski pošti obvestijo, da v prihodnje ne bodo več zakupniki občinskih vrtičkov. Vse to lahko uredijo le še danes, v petek, 13. marca. Vloga za najem javne površine je dostopna na vložišču Občine Kamnik in na uradni spletni strani Občine, dodatne informacije pa lahko dobite na številki 01/831 82 47 oziroma po elektronski pošti: katja.kunstelj@kamnik.si. J. P. OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Tudi v letošnjem letu bomo s pestrim programom prireditev počastili dan Občine Kamnik, rojstni dan generala, kulturnika, pesnika, bibliofila in našega rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik bo v petek, 27. marca 2015, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo župan Občine Kamnik Marjan Šarec. V kulturnem programu bosta nastopila Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik. Pred tem se bo ob 16.30 na Glavnem trgu začel promenadni nastop Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske in Policijskim orkestrom. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej, zato prisrčno dobrodošli na slovesnostih in prireditvah. Za vse dogodke v sklopu občinskega praznika velja prost vstop. PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC MAREC 13. 3. ob 16. uri ODPRTJE UVOZA SNOVIK Uvoz Snovik, Potok 5 14. 3. ob 11. uri 40 LET DELOVANJA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV KAMNIK Jedilnica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik 15. 3. ob 17. uri »RADI POJEMO, IGRAMO, SE PO VIŽAH SUKAT' ZNAMO« -revija otroških in odraslih folklornih skupin Dom kulture Kamnik 16. 3. ob 16. uri ODPRTJE PRENOVLJENEGA DVORIŠČA KULTURNEGA DOMA PODGORJE Podgorje, Kulturni dom 17. 3. ob 17. uri »POJ Z MENOJ« - revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda - I. del Osnovna šola Toma Brejca 17. 3. ob 19. uri OTVORITVENA SLOVESNOST MLADINSKEGA PARLAMENTA ALPSKE KONVENCIJE 2015 Avla Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik 18. 3. ob 10. uri OBISK POLITIKOV, SODELUJOČIH NA MLADINSKEM PARLAMENTU ALPSKE KONVENCIJE 2015 Sejna dvorana Občine Kamnik 18. 3. ob 17. uri »POJ Z MENOJ« - revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda - II. del Osnovna šola Toma Brejca 18. 3. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE »OD VRČA DO MAJOLKE« Kamnik, Šutna 29 19. 3. ob 17. uri ODPRTJE RAZSTAVE »DELO RUDOLFA MAISTRA« IN PREDSTAVITEV ZBORNIKA »TERMALNA VODA - VIR ŽIVLJENJA IN RAZVOJA« Terme Snovik, Restavracija Potočka 20. 3. ob 11. uri ZAKLJUČNA SLOVESNOST MLADINSKEGA PARLAMENTA ALPSKE KONVENCIJE 2015 Grad Zaprice 20. 3. ob 17. uri KAMNIŠKE PRAVLJIČNE POTI Medobčinski muzej Kamnik predstavitev knjige 23. 3. ob 10.30 ODPRTJE RAZSTAVE »RUDOLF MAISTER« Avla Osnovne šole Toma Brejca 24. 3. ob 16. uri ODPRTJE DELA PRENOVLJENE CESTE KUŽNA Nevlje, Mamutov most 25. 3. ob 11. uri ODPRTJE SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA V KAMNIKU Telovadnica Osnovne šole Toma Brejca 26. 3. ob 17. uri POMLAD V KAMNIKU Telovadnica Osnovne šole Marije Vere 26. 3. ob 18.30 MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE IN USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Kamnik, cerkev Frančiškanskega samostana 27. 3. ob 10.30 TU SEM DOMA Avla Osnovne šole Šmartno v Tuhinju 27. 3. ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK Kamnik, Glavni trg 27. 3. ob 17. uri PROSLAVA PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE IN POLICIJSKIM ORKESTROM Kamnik, Trg talcev 27. 3. ob 18. uri OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Dom kulture Kamnik 28. 3. ob 9. uri ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Špitalič, Lovski dom 28. 3. ob 10. uri POZDRAV POMLADI ŽIVILSKE TRŽNICE OKUSI KAMNIKA -PODEŽELJE IN EKO Kamnik, Glavni trg 28. 3. ob 10. uri 20. GORSKI TEK K SVETEMU PRIMOŽU Stahovica, Dom krajanov na Vegradu 28. 3. ob 11. uri DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNE ZA STAREJŠE Kamnik, Tomšičeva ulica 23 28. 3. ob 11. uri KAMNIŠKE PRAVLJIČNE POTI: SVETI PRIMOŽ NAD KAMNIKOM Sveti Primož nad Kamnikom 28. 3. ob 18. uri PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra 30. 3. ob 19. uri »POBEGNITE, ŽALOSTNE MISLI! VESELJA SEM ŽEJEN NOCOJ...« - slavnostni koncert Glasbene šole Kamnik Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik 31. 3. ob 18. uri ODPRTJE MULTIKULTURNE KNJIŽNE ZBIRKE Matična knjižnica Kamnik 31. 3. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE »MOŽ BESEDE IN DUHA. RUDOLF MAISTER V PESMI IN BESEDI.« Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi DUTB Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka je ena izmed ključnih institucij v procesu sanacije bank. Na D UTBje bilo prenesenih pet milijard evrov slabih terjatev. Zanje je D UTB plačala 1,4 milijarde evrov. Pri prenosu iz komercialnih bank na slabo banko je bil torej uveljavljen več kot yo-odstotni diskont. D UTB bo s slabimi terjatvami upravljala do leta 2022. V tem času mora za slabe terjatve iztržiti čim več. Več kot bo D UTB iztržila, manjši bo vložek davkoplačevalcev pri sanaciji bančnega sistema. Pred dnevi je odmevalo poročilo Računskega sodišča RS, v katerem to ugotavlja številne nepravilnosti pri delovanju DUTB. Ugotovljeno je bilo, da pri prenosu slabih terjatev iz komercialnih bank na DUTB ni bil v celoti upoštevan sklep vlade, kije določil slabe terjatve za prenos. Zaradi tega so se na D UTB prenašale tudi povsem zdrave terjatve. Ugotovili so tudi, da o prenosu slabih terjatev upravni odbor DUTB niti ni odločal. To je tako, kot bi sprejeli zakon, pa poslanci sploh ne bi glasovali o njem. DUTB je najemal svetovalce in druge storitve, seveda mimo pravil javnega naročanja. Na podlagi vsega je DUTB logično za svoje poslovanje dobila negativno mnenje Računskega sodišča RS. Glede na očitane kršitve bi moralo vodstvo D UTB nemudoma ponuditi svoj odstop. To se ni zgodilo. A glej ga zlomka, vlada se ni začela ukvarjati s tem, kako odpraviti nepravilnosti v poslovanju D UTB in kako povečati preglednost njenega poslovanja, ampak se je osredotočila zgolj na plače vodstva D UTB. Vprašajmo se, zakaj. Vodstvo D UTB je imelo za slovenske razmere seveda visoke plače, vendar pa to pri vsej stvari ni bistveno. Zakaj? Vodstvo DUTB lahko z dobrim upravljanjem slabih terjatev državi prihrani milijarde, hkrati pa s slabim upravljanjem lahko povzroči milijardne izgube. Plače in njihovo zniževanje sta bila po moji oceni slepilni manever za preusmerjanje pozornosti. Slovenci smo občutljivi na plače. Visoke plače so zato odlično orodje za preusmerjanje pozornosti. Nihče se namreč ne ukvarja s tem, kako odpraviti slabo prakso delovanja na DUTB in kako povečati preglednost poslovanja, ampak samo, kako zamenjati ljudi. Vlada s svojimi aktivnostmi očitno kaže, daje pomembno, kdo bo upravljal z milijardami na D UTB, ne pa, kako bo upravljal. Nekateri D UTB vidijo kot odlično priliko za lahke zaslužke, seveda, če imaš tam svoje ljudi. Plače so pri vsej stvari postranska stvar, v resnici gre za boj za nadzor nad državnimi milijardami. Matej Tonin, poslanec Pisma Kaj s smodnišnico? Zelo preprost predlog imam, ki bo prišel prav vsem, ki živimo v zgornjem delu Kamnika, pa nimamo avtomobilov in malo teže hodimo. Sedaj moram za nakup vsakega kosa oblačila ali perila (če ni ravno iz butika), za malo boljšo izbiro hrane, sadja, kozmetike in čistil in še marsičesa najeti taksi ali prositi sorodnike, ki ne živijo v Kamniku. Zgradili naj bi trgovski center. Za večjo konkurenčnost pa naj bi prodajali še nekaj res kvalitetnih izdelkov (domač kruh, kvašen z drožmi, kuhano pre- kajeno šunko, kvalitetno in okusno sadje, dobre čokolade in slaščice, polizdelke, na primer domač biskvit, ki ga zaposlena gospodinja sama dopolni s kremo po njenem okusu, manjša pakiranja za samska gospodinjstva in še veliko podobnih stvari), osnovna oblačila in perilo po dostopnih cenah, morda še kakšne druge stvari, kijih dnevno potrebujemo. Tak center bi prišel prav tudi stanovalcem oskrbovanih stanovanj, saj bi bil neprimerno bližji kot Qlandia. Tudi kak prijeten lokalček bi lahko bil v tem centru, pa majhen salon, kjer bi izmenoma delali frizerji in pedikerji, in še bi se kaj našlo. Morda tudi kak prostor z orodji za malo fizioterapije ali kaj podobnega. Mina Sitar, Kamnik Javna razgrnitev Javna razgrnitev trase prenosnega plinovoda M9 Kidričevo -Vodice, ki poteka tudi po kamniški občini, bo od 9. marca do 9. aprila v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, na sedežu Občine Kamnik pa v četrtek, 26. marca, ob 19. uri v sejni dvorani. Jošlcu Berlecu najvišje priznanje i 1. stran V vseh teh desetletjih je bil poveljnik PGD Kamnik in GZ Kamnik ter tri mandate poveljnik regije Ljubljana 3. Na Gasilski zvezi Slovenije je bil kar štiri mandate član poveljstva, dva mandata podpoveljnik in tri mandate član predsedstva. Kot večletni vodja Komisije za gasilsko tehniko pri Gasilski zvezi Slovenije je veliko časa namenil tipizaciji gasilskih vozil in opreme. Pomembno delo je opravljal tudi kot mednarodni strokovnjak za tekmovanja, saj je bil dolgoletni član mednarodne tekmovalne komisije pri CTIF in je kot sodnik sodeloval na več gasilskih olimpijadah. Vodil je komisijo, ki je pripravljala izhodišča za organizacijo pokrajinskih zvez, katere sklepi so povzročili pomembne spremembe v statutih na drugih ravneh. Bogato znanje je posredoval mnogim tečajnikom in slu- Prejemniki priznanj iz kamniške občine na regijski slovesnosti Civilne zaščite šateljem pri usposabljanju na vseh ravneh. S svojim dolgoletnim in nesebičnim delom je v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pustil neizbrisen pečat. Ob dnevu Civilne zaščite je v minulih dneh potekalo tudi več regijskih slovesnosti in na slavnostnem srečanju v Ljubljani so nekaj vidnih priznanj prejeli tudi Kamničani in Kamničanke. Zlati znak Civilne zaščite je za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč prejela Gasilska zveza Kamnik, ki letos praznuje šestdesetletnico aktivnega delovanja. Srebrni znak Civilne zaščite je za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju ter kre- pitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami prejela namestnica poveljnika Civilne zaščite Občine Kamnik Brigita Vavpetič. Bronasti znak pa so za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči prejeli član PGD Šmarca Miro Jegov-nik, član PGD Kamnik Jože Janežič in podpredsednik Društva GRS Kamnik Matjaž Ravnikar. Sedemdeset let od požiga - opravičilo Zasnik in Potisk nista delala seznama za požig tuhinjskih domačij, bila sta le tolmača. Marinka Mošnik Zgornji Tuhinj - Po izidu zadnje številke Kamniškega občana z dne 27. februarja 2015 sem zgrožena ugotovila, da sem v objavo poslala napačno priponko, pogovorno verzijo članka Sedemdeset let od požiga, zato sem zaradi velike napake dolžna članek dopolniti in se opravičiti. V tipkopisu knjige Spomin na NOV iz leta 1958 med drugim piše, da so Nemci 6. januarja 1945 zjutraj skupaj shajkali vaščane, jih začeli klicati po priimkih in jim s pomočjo domačih tolmačev povedali, da bodo tistim, ki so jih postavili na levo, požgali hiše, da v eni uri lahko iz hiš poberejo najnujnejše in dokumente, da gorečih poslopij ne smejo gasiti, lastniki ostalih pa svoje lahko varujejo. Domov so se lahko vrnile le ženske in otroci, moški so ostali pod stražo brzostrelk. Po obsodbi ni bilo prizanese-no nobeni hiši, ki ni imela nemškega vojaka oz. so bili vsi vojaško sposobni v partizanih. Skozi oči nekaterih pogorelcev, še posebej tistih, ki so v ognju izgubili vse imetje, sta bila Zasnik in Potisk človeka, ki sta delala seznam, dejansko sta bila zgolj in le tolmača, prisiljena ubogati nemški ukaz, ker sta dobro znala nemško. Nobenih seznamov nista delala. Nemci so po štirih letih vojne imeli svoje, natančne spiske vseh ljudi. S tem zapisom želim popraviti krivico, ki je bila storjena v mojem članku, jo obžalujem in se vsem prizadetim družinam iskreno opravičujem. Seiko podpredsednik Zveze slovenskih godb Jasna Paladin Kamnik - V soboto, 7. marca, je bil na skupščini Zveze slovenskih godb za novega podpredsednika soglasno imenoval predsednik Mestne godbe Kamnik Boris Seiko, ki je zbrane navdušil s svojim videnjem godbeniš-tva, ki vključuje tudi del mažoretne dejavnosti. Kot so sporočili iz Mestne godbe Kamnik, si Boris Seiko izvolitev in dodeljeni mandat šteje v veliko čast, zaupanje pa naj bi bilo s tem izkazano ne le njemu, ampak tudi Mestni godbi Kamnik in njenemu uspešnemu delu, s katerim so v zvezi dobro seznanjeni. Boris Seiko Načrt za območje KIK Območje KIK je ogromno, in toliko je tudi zamisli o njem. Jasna vizija o razvoju tega prostora še nastaja, ker to ^zahteva precej časa, energije =ter usklajevanja interesov ;vseh deležnikov. 1 Moje stališče je, da na obmo-|čju KIK ohranimo še delujočo industrijo in si prizadevajmo tudi za čim več dodatnih fdelovnih mest. Na tem področju je vsa potrebna infrastruktura za razvoj industrije, ¡zato jo moramo izkoristiti oz. ¡dodatno razviti, po nadaljnjega razvoja ob-imočja bo prišlo, ko bomo vsi deležniki (lastniki, občina in ostali zainteresirani) dosegli celosten realistični koncept razvoja, zaradi katerega bo to območje privlačno za vlagatelje, ki bodo razvili želene dejavnosti. Dotlej se bodo obstoječa podjetja lahko širila, prizadevamo pa si, da pride tudi kako novo, in občina mu bo pri tem kar najbolj pomagala. Žal pa Občina Kamnik nima lastnih investicijskih sredstev. Izdatki za javno infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, ceste, šole, vrtci) so namreč previsoki. Že sedaj pa bodo obstoječi lastniki in nekatera kulturna društva postopoma pričeli oživljati določene predele tega področja. Občina pa bo s preudarnim prostorskim načrtovanjem poskrbela, da se bo to območje postopoma in po delih odpiralo novim dejavnostim, tako da se bo začelo razvijati v smeh raznolike, a uravnotežene rabe prostora. Matej Slapar, podžupan N.Si Aktualno V Kamnik prihaja mladinski parlament Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik bo med 16. in 20. marcem gostila jubilejni deseti Mladinski parlament Alpske konvencije, katerega osrednja tema bodo letos ekosistemske storitve v času podnebnih sprememb. Na dogodek, ki za šolo predstavlja velik organizacijski zalogaj, se pripravljajo že od lanskega leta. Jasna Paladin Kamnik - Mladinski parlament Alpske konvencije (znan kot YPAC - The Youth Parliament of the Alpine Convention) je osrednji mednarodni dogodek letošnjega šolskega leta in čeprav gre za velik organizacijski zalogaj, so na GSŠRM prepričani, da se bodo izkazali kot najboljši gostitelji doslej. ter Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, ki v tem projektu sodeluje že od leta 2009. Vseh udeležencev, dijakov in njihovih mentorjev ter strokovnih sodelavcev, bo okoli sto dvajset. Uradni jezik sporazumevanja je angleščina, strogo pa je določen protokol oblačenja in vedenja, ki sledita zahtevam pravega parlamenta. »Zanimanje za sodelovanje na mladinskem parlamentu Osrednja tema: ekosistemske storitve Osrednja tema letošnjega srečanja so ekosistemske storitve v času podnebnih sprememb, znotraj katere se bodo odbori podrobneje spoznali z naslednjimi podte-mami: tla, proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov, gozdovi kot vir obnovljive energije ter rekreacija in kulturni vidiki ekosistemov. Člani organizacijskega odbora Mladinskega parlamenta Alpske konvencije: Rafaela Kožlakar, ravnatelj Šemso Mujanovič, Renata Capuder Mermal in Milan Mandeljc »Gre za model mladinskega parlamenta, ki kot simulacija pravega parlamenta dijakom omogoča razpravljati in predlagati trajnostne rešitve za aktualne probleme v alpskih regijah. To je izredna priložnost za nekoliko bolj ambiciozne dijake, ki imajo vsaj malo talenta za politiko in veliko talenta za angleški jezik - je pa to tudi priložnost za že uveljavljene politike, da od mladih dobijo sveže ideje in poskušajo zadeve spremeniti na bolje,« je na sploh prvi novinarski konferenci šole med drugim povedal ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Šemso Mujanovič in dodal, da so se zahtevne organizacije celotedenskega projekta lotih z vso resnostjo in da jim predstavlja velik izziv. Resno kot v pravem parlamentu Mladinski parlament Alpske konvencije poteka vsako leto in traja en teden, vsakič pa ga gosti druga šola. Udeleženci so iz vseh sedmih alpskih držav - Slovenije, Avstrije, Švice, Nemčije, Francije, Italije in Lihtenštajna, v projektu pa sodeluje deset šol, od tega dve slovenski, in sicer II. gimnazija Maribor je med našimi dijaki veliko. Vsako leto jih povabimo k sodelovanju, izkazati se morajo z esejem v angleškem jeziku, komunikativnostjo, kritičnim razmišljanjem. Za letošnje srečanje smo tako izbrali devet dijakov. Skupaj z vrstniki iz drugih držav bodo delovali v skupinah, v okviru katerih bodo oblikovali končne resolucije in jih predstavili na generalni skupščini. Vse skupaj bo potekalo na visokem nivoju, da mladi začutijo vso resnost svojih debat,« pa pravi ena od članov ožjega organizacijskega odbora Renata Capuder Mermal, vesela, da so vrednost dogodka prepoznali tudi številni strokovnjaki. »Da ne bo šlo le za govorjenje zaradi govorjenja samega, ampak za spoznavanje, kako naj prihodnji politik prisluhne ljudem na terenu, ki poznajo določeno tematiko.« Pri organizaciji jim bodo tako pomagali Občina Kamnik, Ministrstvo za okolje in prostor ter Stalni sekretariat Alpske konvencije Innsbruck, dijaki pa bodo lahko debatirali tudi z nekaterimi uveljavljenimi strokovnjaki, znanstveniki in politiki. K sodelovanju so med drugim povabili tudi Mateja Tonina in Simono Kustec Lipicer, oba nekdanja dijaka GSŠRM. Svoje ugotovitve in sklepe bodo dijaki predstavili na osrednjem dogodku tedenskega srečanja, generalni skupščini, ki bo v četrtek, 19. marca, potekala v glavni dvorani Državnega zbora. Glavnina dogajanja se bo odvila v Kamniku, kjer bo 17. marca ob 19. uri v avli GSŠRM otvoritvena slovesnost, zaključna slovesnost pa se bo 20. marca ob 11. uri začela na gradu Zaprice. Dijakov, ki bodo sodelovali pri dogodku, je zelo veliko. Številni so zadolženi za sprejem gostov, prehrano, snemanje, medije, organizirane oglede Kamnika in Ljubljane v parlamentu pa jih bo sodelovalo devet: Benjamin Zaje, Martin Špendl, Rubina Viriant, Leopold Rener, Anže Gorjan Novak, Uroš Beloševič, Tadej Medved, Eva Kožlakar in Mark Lisičič. Pestro dogajanje tudi aprila Omenjeni dogodek pa ni edini, ki mu na GSŠRM v teh dneh namenjajo veliko pozornosti. Intenzivno se pripravljajo še na dva projekta, ki ju bodo izpeljali aprila. Pripravljajo namreč prvo Karierno tržnico in prvi Maistrov ples v rdečem. Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04,35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2014 Komunalno podjetje Kamnik, d. d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber- Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Lokacija Kranj, opravlja pomoč in svetovanje pri izvajanju notranjega nadzora - terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. V letu 2014 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa skupaj 139 odvzetih vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 77 vzorcev za preiskave na fizi-kalno-kemijske parametre. Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 56 3 0 51 14 0 12 KAMNIŠKA BISTRICA -GODIČ 7 0 0 6 2 0 2 POREBER-MARKOVO 6 0 0 6 3 0 3 PŠAJNOVICA 4 0 0 4 3 0 3 PALOVČE-VRANJA PEČ -VELIKA LAŠNA 8 0 0 8 2 0 2 GOZD 9 0 0 9 3 0 3 ČRNA 7 1 0 6 3 0 3 Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode iz vodovodnega sistema Iverje najdene koliformne bakterije, v dveh (2) vzorcih pa je bilo povečano število kolonij pri 36±2°C. Na zajetju Iverje so bile izolirane koliformne bakterije, kar pripisujemo letošnjemu obilnemu deževju in s tem zmanjšani samočistilni moči Zemljine na drenažnem polju, ki služi za zajem pitne vode. Koliformne bakterije so skupina bakterij, ki izvirajo iz našega okolja. V dveh (2) primerih je bilo na vodohranu Komenda, vodne celice, povečano število kolonij pri 36±2°C.Te bakterije so v vodi prisotne kot normalna mikrobiološka flora. Na vodovodnem sistemu Črna so bile v vzorcu pitne vode najdene bakterije Clostridium perfrin-gens, ki kažejo na površinski vpliv vodnega vira. Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 32 6 0 32 32 0 32 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 5 2 0 5 5 0 5 POREBER-MARKOVO 2 1 0 2 2 0 2 PŠAJNOVICA 2 0 0 2 2 0 2 PALOVČE-VRANJA PEČ -VELIKA LAŠNA 2 0 0 2 2 0 2 GOZD 2 1 0 2 2 0 2 ČRNA 2 1 1 2 2 0 2 V okviru državnega monitoringa se pitno vodo vzorči iz internih vodovodnih omrežij, t. j. na pipah pri uporabnikih. V lanskem letuje bilo na vodovodnem sistemu Iverje neskladnih šest (6) vzorcev pitne vode zaradi koliformnih bakterij in povečanega števila kolonij pri 36±2°C. Na vodovodnem sistemu Kamniška Bistrica so bile v dveh (2) neskladnih vzorcih izolirane koliformne bakterije. Na vodovodnem sistemu Poreber- Markovo so bili v enem (1) vzorcu izolirani Enterokoki, ki so pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja pitne vode. Na vodovodnem sistemu Gozd so bile v enem (1) neskladnem vzorcu izolirane koliformne bakterije. Na vodovodnem sistemu Črna so bile v enem (1) neskladnem vzorcu izolirane bakterije Escherichia coli in koliformne bakterije. Escherichia coli so bakterije, ki kažejo na sveže fekalno onesnaženje pitne vode. V primeru neskladnih vzorcev iz vodovodnega sistema Iverje so bili odvzeti ponovni vzorci pitne vode pred priključkom uporabnika, odvzeta je bila vhodna pitna voda pred objektom. Vsi ponovno odvzeti vzorci so bili skladni z določbami Pravilnika o pitni vodi. Prav tako so bili po opravljenih sanacijskih delih ponovno odvzeti vzorci pitne vode na vodovodnih sistemih Poreber - Markovo, Gozd in Črna. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni z določbami Pravilnika o pitni vodi. Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti, določene s Pravilnikom o pitni vodi. Voda je bila primerna za pitje in uporabo v gospodinjstvu. Iz naših krajev Velika planina zavarovana že pol stoletja Kamniška Bistrica - Konec februarja je minilo petdeset let od zavarovanja Velike planine. V začetku julija 1964 je Vla-sto Kopač na Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana po treh letih priprav podpisal program Urbanističnega razvoja Velike planine, pol leta kasneje pa je bila 25. februarja 1965 v Uradnem listu RS objavljena še Odredba o zavarovanju zemljišč na Veliki planini. Tako je bila Velika planina pred petdesetimi leti zavarovana, in čeprav obletnice v Kamniku niso počastili z nobenim dogodkom (na jubilej je opomnil Borut Peršolja iz Domžal), z občine sporočajo, da se pomena in obstoja tega naravnega bisera zavedajo, zato se vseskozi trudijo Veliko planino ohranjati v prvotni obliki. J. P. Na igrišču Golf Arboretum odprli sezono Volčji Potok-Golfsko sezono so na igrišču Golf Arboretum odprli v sredo, 11. marca. Kot so sporočili, igralcem odlični igralni pogoji omogočajo igro tako na prvih kot drugih devetih poljih, tako da bodo že od prvega dne nove sezone lahko igrali na celotnem igrišču. Na nekaterih delih bodo sicer še potekala obnovitvena dela. J. P. Ligaši zaključili sezono Šesta zimska liga Sv. Primož v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež je zaključena. Na petnajstih izvedbah je sodelovalo povprečno oseminšestdeset tekačev, na vseh skupaj pa kar tisoč osemdeset. h/t i> £ Torkova tekaška druženja (organizator Lado Kveder) so vsak torek ob 17. uri. Zborno mesto je parkirišče pri Zarji. Vreme ni omejitev. Team nočna izmena (organizator Boštjan Erjavšek) pa se zbere vsak ponedeljek ob 19.30 pri Vegradu. Matjaž Šerkezi Stahovica - V soboto, 7. marca, je bila poleg zadnje izvedbe letošnje zimske lige pri Sv. Primožu tudi razglasitev in podelitev prehodnih pokalov absolutnim zmagovalcem lige glede na posamezno kategorijo. Prejemniki prehodnih pokalov Prehodne pokale za 6. zimsko ligo so prispevali športniki, ki so si jih prigarali s trudom, odrekanji, solzami in železno voljo. In zato toliko pomenijo. Hvala, Lado Kveder, Sebastjan Zarnik, Vida Uršič in Jože Hafner. Klemen Janša je prispeval pokal za absolutnega zmagovalca med moškimi -tekača iz žice, baterij in žarnice, ki je pravo umetniško delo. Prejemniki prehodnih pokalov (povprečni čas desetih izvedb lige) so: Maj Križnar (mlajši fantje, 24:31), Miha Podbregar (starejši fantje, 24:52), Viktorija Dolinšek in Maruše Tereza Šerkezi (mlajša dekleta, 29:45), Hana Dobovšek (starejša dekleta, 28:09), Maja Peper-ko (ženske, 24:10) in Lado Kveder (moški, 20:10). Miha Horvat in Joža Šerkezi sta prejela pokal za tekaško korenino in cici-polžka tekača. Boštjan Erjavšek - Beli je z odličnim »šmornom« na sklepnem srečanju poskrbel za dobro razpoloženje, Rafko Breznik pa z lesenim »špor-hertom« za pravo atrakcijo in »njamsi« palačinke. Cle-mentino (Klemen Udovč), odličen kamniški fotograf, je podaril tri fotografije, ki so jih prejeli Igor Alpner, Darko Golob in Peter Uršič. Klub 20 minut Klubu 20 minut se je pridružil Vid Senica s časom 18:38, v njem pa so že Sebastjan Zarnik (18:30), Tomaž Soklič (18:55), Boštjan Dacar (19:31), Boštjan Erjavšek -Beli (19:32), Simon Koželj (19:43), Lado Kveder (19:44) in Iztok Arbajter (19:57). V klubu 24 minut je Maja Peperko izboljšala svoj čas na 22:27, P1^3 v klubu pa je Katja Kosmatin s časom 22:08. Organizatorji šeste zimske lige so bili člani Kluba gorskih tekačev Papež. Lepa hvala Miri in Dušanu Papežu in KGT Papež za vso podporo pri organizaciji ter Tomažu Cukjatiju, Andreju Jegliču, Igorju Alpnerju, Boštjanu Erjavšku - Beliju, Ladu Kved-ru in vsem sponzorjem. Se vidimo spet jeseni! V Tunjicah so obrezovali drevje nato pa ščipal, žagal in upogibal veje in tako pokazal pravilno pripravo dreves na pomlad. Na vseh izvedbah letošnje zimske lige Sv. Primož je sodelovalo več kot tisoč tekačic in tekačev. Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice si stare sadne sorte v kraju prizadevajo ohraniti tudi s prikazi pravilnega obrezovanja. Jasna Paladin Tunjice - V okviru projekta Sadni mozaik: spodbujanje razvoja podeželja v predalpskem prostoru s fokusom na Tunjiškem gričevju so v soboto, 28. februarja, pripravili zdaj že tradicionalen prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki se ga - kot je na začetku srečanja zadovoljen ugotovil predsednik društva Valentin Zabavnik - vsako leto udeleži več novih obrazov, tudi mlajših in žensk. »Namen naših srečanj in celotnega projekta je, da znova začnemo saditi stare sadne sorte in ohranimo tista drevesa, ki že rastejo. V preteklosti so že vedeli, da sadna drevesa preprečujejo lakoto, in če jih ne bomo imeli sami, bo za to prišla kazen,« je o pomenu samooskrbe prepričan Zabavnik. Praktičen prikaz obrezovanja ob šoli v Tunjicah si je letos ogledalo okoli sedemdeset obiskovalcev, prisluhnili pa so nasvetom Marka Babnika, ki je s podrobnim opisovanjem ščipal, žagal in upogibal veje sadnih dreves. Zbranim je uvodoma pojasnil pomen pravilne zasaditve mladega drevesa, nato pa obrezovanje pokazal na primeru lani obrezanega drevja in drevja, ki ni bilo obrezano že več let. Obiskovalci so se tako med drugim lahko naučili, kdaj obrezati katero sorto dreves, katere veje so rodne, na kaj moramo paziti, da bodo plodovi zadosti obarvani, kje so cvetni brsti in podobno. Marko Babnik je zbranim uvodoma pojasnil pomen pravilne zasaditve mladih dreves 24. marec pogovor z ustvarjalci filma + jazz koncert i»- /çy :eea norway grants grants FINANČNI MEHANIZEM EGP IN NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM 2009-2014 Program za NVO v Sloveniji Predavanja v okviru projekta SADNI MOZAIK Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice v okviru projekta SADNI MOZAIK, ki se financira s pomočjo finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, tudi v mesecu marcu nadaljuje z izobraževanjem ljubiteljev sadjarstva. Vsa predavanja bodo v prostorih Gasilskega doma v Tunjicah. Razpored predavanj: Sobota, 14. marca, ob 9. uri Mateja Reš iz Gorij pri Bledu nam bo predstavila raznovrstno predelavo sadja in kopico uporabnih receptov s predavanjem PREDELAVA SADJA Četrtek, 19. marca, ob 18. uri Slavko Turšič, ljubiteljski sadjar iz Borovnice, nas bo s predavanjem uvedel v BIODINAMIČNO IN PERMAKULTURNO SADJARSTVO Četrtek, 24. marca, ob 19. uri Sašo Mikuš, ing. kemije in čebelarski mojster, bo imel zanimivo predavanje z naslovom KRANJSKA SIVKA,TIHA POMOČNICA UMNEGA SADJARJA Ne zamudite enkratne priložnosti za nabiranje znanja. 1 ČAS ZA iMPSbvizACIJO j^v jp-s. dokumentarni film Tine Lešničar Marko Crnčec ¡^ Kaja Draksler ■ Igor Lumpert i Igor Matkovic . J^H Jani Moder i Jure Pukl Posebni gostje 1 Cene Resnik Doug Hammond * Žan Tetičkovič Vijay Iyer _Jason Moran «D am ion Reid Joe Sanders Na sheet Waits Reggie Workman MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si MestmKino Domžale Zanimivosti Planinski kotiček Spomini na Makalu 1975 Letos mineva štirideset let od legendarne jugoslovanske odprave na 8463 metrov visoki Makalu, peto najvišjo goro na svetu in prvi jugoslovanski osemtisočak, ki je slovenske alpiniste zapisal v zgodovino svetovnega alpinizma. V odpravi je bil tudi Kamničan Bojan Pollak, ki je pred dnevi z drugimi člani obujal spomine na ta izjemen podvig. Bojan Pollak je z veseljem obudil spomine na legendarno odpravo Makalu 1975, katere član je bil tudi sam. / Foto: Tina Dokl Jasna Paladin Kamnik - Prvi vzpon na Makalu so ob njegovi štirideseti obletnici člani odprave pred številnimi poslušalci obudili pred dvema tednoma v Cankarjevem domu, in sicer v okviru 9. festivala gorniške-ga filma Domžale. Od enaindvajsetih članov odprave jih je danes živih še sedemnajst, dogodka v Cankarjevem domu pa se jih je udeležilo devet - tudi Bojan Pollak, ki je bil na odpravi eden od pomembnih članov podporne ekipe in zadolžen za prehrano. Takrat je bil kot 32-letni alpinist že precej izkušen, saj je le leto pred Makalujem dosegel višino okoli sedem tisoč sto metrov in skupaj z Janezom Gradišarjem in Mihom Smolejem splezali kot prvi na svetu na 6812 metrov visoki Ramtang Čang (Wedge Peak). Do odprave na Makalu je opravil tristo dvajset alpinističnih tur, od tega enajst prvenstvenih in trinajst prvih zimskih ponovitev. V Nepal se skupaj z drugimi člani odprave vrača spet jeseni, ko bodo obiskali grob Nejca Zaplotnika na Manasluju, še prej pa je z nami obujal spomine na peto najvišjo goro sveta, kakor jo je doživel pred štiridesetimi leti, čeprav se zaradi spleta okoliščin na vrh ni mogel povzpeti. Ste bili na odpravi Makalu 1975 edini Kamničan oz. član PD Kamnik? »Da, edini. Je pa ob koncu odprave do baznega tabora prišel tudi treking, v katerem je bila Biserka Žerjav Klekla oz. Bisa, tudi članica AO Kamnik, ki se je povzpela na 6157 m visok treking vrh v okolici Makalu j a in bila s to višino do leta 1982, ko je Irena Markuš prišla na 7494 m visoki Vrh komunizma, najvišja članica AO Kamnik.« V odpravi ste bili zadolženi za prehrano. Kaj natanko je bila vaša naloga? Kaj ste jedli? Kaj ste pripeljali s sabo in kaj ste kupili pri domačinih? »Zadolžitev za prehrano je pomenila izbor in količino hrane, ki smo jo vzeli s seboj, in hrane, ki smo jo kupih tam, izdelavo jedilnikov in nadzor nad izvajanjem. Jedli smo več ali manj domačo hrano, seveda pa tudi veliko riža, ki smo ga kupih tam. S seboj smo imeli predvsem razne konzerve, instant polento, žgance in podobno. Kupovali smo pa riž, krompir, zelenjavo, sadje (tega je bilo v bazi bolj malo, zato pa več ob vrnitvi v dolino), meso (koze, jake). Vodja odprave Aleš Kunaver je na koncu naredil torto iz pudinga in keksov. Vmes smo pa jedli klobase, zelje, razne juhe, kosmiče, rižev narastek, purije, čapatije, jajca, med, marmelado, tudi jabolčni zavitek, češpljeve cmoke, pekli smo kruh in podobno. Na pristopu in sestopu do baze in v sami bazi je bil en jedilnik za vse, po taborih so si pa fantje pač sami kuhali in jedli tisto, kar jim je ugajalo. V bazi pa je bil tudi samopostrežni bife - razni prigrizki, ki so jih lahko člani odprave jedli med obroki. Pripravili smo posebne višinske obroke z lahko hrano, vendar se niso obnesli. Dokler nismo bili aklimatizirani, nam ni nič prijalo, razen tekočine. Ko smo se aklimatizirali, pa ni bilo težav. Spomnim se Šra-ufa, kako se je na okoli sedem tisoč metrih dobesedno naslajal z budžolo in česnom ... Hrane je bilo dovolj, celo preveč. Vendar je hrana ena od zadev, ki je lahko zelo problematična, če je preveč enolična in še posamezniki imajo zelo različ- ne okuse. Zelo hitro je lahko povod za razne spore.« Gotovo ste si tudi sami želeli na vrh, a vas je ustavila poškodba. Kako se danes, štirideset let kasneje, spominjate tistih dni? »Bil sem v skupini, ki je dosegla prostor za tabor 5, okoli 8020 metrov visoko. Be-lak in Manfreda sta ostala v taboru in naslednji dan nadaljevala proti vrhu, drugi smo se pa vračali v nižje ta- bore, da bi spet prišli na vrsto. Žal mi je na skalnem razu spodrsnila dereza in sem se zapeljal kakšne štiri metre čez plati, strgal protektor, drugih posledic pa takrat nisem čutil. Sestopil sem do tabora 4 in naslednji dan do enke. Takrat sta me začeli boleti glava in pa noga. Zato me je v roke vzel zdravnik. Glavo je pozdravil, noga pa ni in ni hotela prenehati boleti. Na peto sem lahko stopil, na prste pa ne. Upal sem, da se bo stanje popravilo, saj naj bi šli Be-šlin, Dovžan in jaz skupaj gor. Vendar je nato trajalo dobrih deset dni, tako da so bih višinski tabori posprav- ljeni in smo se pripravljali že na odhod, ko se je stanje izboljšalo. Sem pač imel smolo - tako kot Boris, ki mu je kamen ali kos ledu prebil čelado, ah pa Den, ki mu je poškodovalo koleno.« Ste bili zelo razočarani? »Takrat sem bil sicer razočaran, pravzaprav žalosten, ampak bistveno je bilo, da smo kot odprava dosegli vrh. To je odločalo in odločilo, da ni bilo kakšne bistvene grenkobe ob izgubljeni priložnosti. Ko smo nekateri v bazi čakali na nosače - večina se je spustila na planino Ne, kjer je bilo okolje bistveno bolj zeleno - smo si lahko privoščili vzpone na okoliške vrhove. Bil je to obliž , vendar je še vedno takrat prevladovalo in tudi danes prevladuje veselje in zavest o skupnem uspehu.« Kaj posebnega vam je še ostalo v spominu? »Spominjam se opečene deklice, ki ji je naš zdravnik nudil vso možno pomoč, ko so mu jo prinesli v košu nekaj ur daleč. Žal ne vem, ah je preživela. Spominjam se tudi malih maškar, ki so me spomnile na moji hčeri. Pa vasi, v kateri je vse, kar si odložil in umaknil oči, izginilo. Ampak niso kradli, sploh ne. Tistega, kar so sahibi odložili, prav gotovo niso več potrebovali, in da se ne bi delala škoda, je bilo to pač treba pospraviti, da ne bi onesnaževalo okolice ... Tudi pes Balu je bil nekaj posebnega. Zanimivo je, da se je to dogajalo tudi večkrat pozneje, ko sem bil v Nepalu. Med potjo se je odpravi priključil tudi pes, prijazen, ki je nato bil član odprave vse do njene vrnitve nazaj v dolino, kjer se je vrnil domov. Ko smo na koncu proslavljali uspeh, smo tudi pokali s plinskimi bombicami, ki smo jih metali v ogenj. Kurili smo tudi odvečni toaletni papir, kar v rolah ... Ker sem bil nepazljiv, mi je enkrat ob eksploziji bombice buhnila cela gora pepela v obraz in v oči, tako da nisem ničesar videl. K sreči je zdravnik Damijan takoj ukrepal in naslednji dan sem bil že v redu. Spomine na to odpravo so prekrili drugi spomini, tako da bi moral kar nekaj časa brskati, da bi se še kaj našlo.« Ste bili v Kamniku ob prihodu domov deležni kakšne posebne pozornosti? »Ne spomnim se, da bi bilo kaj posebnega v Kamniku, ko sem se vrnil. Je pa odprava prejela veliko priznanj -zlate značke PZS, ZTKJ, Blo-udkovo nagrado in še kaj.« Bojan Pollak Uspeh Tadeja Krišlja v Patagoniji Iz Patgonije je prišla vest, da so od 19. do 21. februarja letos Luka Lindič, Luka Krajnc (oba iz AO PD Celje-Matica) in Tadej Krišelj (AO Kamnik) opravili prečenje vrhov Cerro Adela (južnega, osrednjega in severnega), kar je že samo po sebi spoštljivo dejanje, in se nato še po smeri Ragni povzpeli na vrh Cerro Torreja. Smer Ragni (smer Pajkov, 600 m, 90°, M4) se imenuje po klubu alpinistov iz italijanskega mesta Lecco, ki so v sedemdesetih letih preteklega stoletja skupaj s cortinski-mi vevericami sodili med najboljše italijanske alpiniste. Prvi so po tej smeri priplezali na vrh Daniele Chia-ppa, Mario Conti, Casimiro Ferrari in Pino Negri 13. januarja 1974. SVETOVANJE, IZDELOVAI MONTAŽA IN SERVIS Alpinistična priznanja za leto 2014 Letos je Planinska zveza Slovenije podelila priznanja najboljšim alpinistom in športnim plezalcem v okviru festivala gorniškega filma, in sicer 25. februarja v v Cankarjevem domu. Priznanje za življenjsko delo na področju alpinizma je posmrtno prejel Peter Mežnar, ki je bil zadnja leta član AO PD Kamnik in je lani skupaj z Alešem Holcem, prav tako iz Kamnika, izginil med odpravo v Šaksgam. Priznanje za najuspešnejšo alpinistko je prejela Anastasija Davidovo (AO Ljubljana-Matica), za najuspešnejšega alpinista Luka Lindič (AO PD Celje-Matica), za najperspektivnejšega alpinista pa Janez Svoljšak (AO PD Kranj). Nagrado za posebne dosežke so prejeli Aleš Česen (AO P D Kranj), Domen Kaste-lic (Akademski AO) in Marko Prezelj, (AO PD Kamnik). senčil-fi ■ICS Z vami smo že 15 let! »Takrat sem bil sicer razočaran, pravzaprav žalosten, ampak bistveno je bilo, da smo kot odprava dosegli vrh. To je odločalo in odločilo, da ni bilo kakšne bistvene grenkobe ob izgubljeni priložnosti. Ko smo nekateri v bazi čakali na nosače - večina se je spustila na planino Ne, kjer je bilo okolje bistveno bolj zeleno - smo si lahko priv oščili vzpone na okoliške vrhove. Bil je to o bliž, vendar je še vedno takrat prevladovalo in tudi danes prevladuje veselje in zavest o skupnem uspehu.« MAREC 2015 EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD 2 22.123.129. mar PRI PORO ČAMO The Second Best Exotic Marigold Hotel / komedija, drama / režija: John Madden / igrajo: Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere, Dev Pateljudi Dench, David Strathairn / 2015, Velika Britanija/ 122' Zdaj ko je Najboljši eksotični hotel Marigold do zadnjega zaseden s stalnimi prebivalci, soupravitelja Muriel Donnelly in Sonny Kapoor sanjata o razširitvi; uresničitev sanj najdeta v Eksotičnem hotelu Marigold 2. Načrti so že v pripravi, medtem pa se Evelyn in Douglas pridružita delovni sili Jaipurja in se sprašujeta, kam ju popeljejo njuni redni skupni zajtrki. Norman in Carol usmerjata svojo barko po nemirnih vodah monogamnega razmerja, Madge se odloča med dvema strašno ustreznima snubcema in nedavni novi prišlek, Guy Chambers, v Sonnyjevi materi, ge. Kapoor, najde navdih za svoj naslednji roman. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si Kultura Razstava Bojana Mijatoviča V sredo, 25. februarja, so v Galeriji Doma kulture Kamnik odprli razstavo Bojana Mijatoviča z naslovom Photatography. Bojan Mijatovič tokrat razstavlja serijo monumentalnih črno-belih fotografij. / Foto: Simon Podgoršek Aleš Senožetnik Kamnik - Gre za serijo monumentalnih črno-belih fotografij. Do fotografiranih motivov avtor pristopa na konvencionalen in klasičen način, ki pa je tudi zaradi narave motivov samosvoj in humoren. Razstava je nastala v sodelovanju s Foto klubom Kamnik, katerega član je tudi Mijatovič, sicer diplomant visokošolskega programa fotografije na ljubljanskem VIST-u. Kot je povedala kustosinja razstave Anja Zver, se Mijatovič naslanja na klasičen fotografski motiv, ki ga z več elementi prevaja v sodoben fotografski ali bolje photatografski jezik. Izredno dobro obiskano odprtje potrjuje, da ima Kamnik dovolj publike, ki jo zanimajo sodobne smernice v fotografiji, ter da gredo prizadevanja kamniškega fotografskega kluba, ki se že nekaj let trudi z razstavami mladih in uveljavljenih avtorjev, v pravo smer. Razstavo si je mogoče ogledati do 25. marca. Denar za nakup knjižničnega gradiva Kamnik - Matična knjižnica Kamnik je s strani Direktorata za kulturno dediščino, sektorja za arhive, muzeje in knjižnice, za leto 2015 prejela odločbo o sofinanciranju nakupa knjižničnega gradiva. Ministrstvo za kulturo bo iknjižnici zagotovilo sredstva za nakup knjižničnega gradiva v skupni višini 26.630 evrov. Celotna vrednost nakupa gradiva na podlagi odločbe sicer znaša slabih 122 tisoč evrov. Občini Kamnik in Komenda kot soustanoviteljici bosta plačali 89.300 evrov, od tega Občina Kamnik 75 tisočakov, šest tisoč evrov pa bo knjižnica zagotovila lastnih sredstev. J. P. Roman o kraški družini Jakomin (1914-1917) so navdihnili spomini na prvo svetovno vojno. Pisatelj pa bolj kot vojni, ki se odvija na Krasu, pozornost posveča ljudem in njihovi usodi. Trda vezava, 320 strani. Redna cena knjige je 32,10 EUR. Pisatelj Ivan Sivec je za knjigo ponudil posebno ceno: če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. * Poštnin® Gorenjski Glas Vznemirljivo orientalsko dogajanje Kamnik je minuli konec tedna gostil peti slovenski festival orientalskega plesa Nawar, ki sta ga organizirali Mateja Mikulan in Kamničanka Nataša Kočar. Plesno dogajanje med 6. in S. marcem v Domu kulture Kamnik predstavlja edini tovrstni festival pri nas, na njem pa so v treh dneh pripravili številne plesne delavnice, zabavo in celovečerno predstavo. Bojana Klemenc Kamnik - Naše mesto je že nekajkrat gostilo velika svetovna imena orientalskega plesa, zahvaljujoč zelo aktivnemu kamniškemu društvu KUOD Bayani, ki ima že dodobra izdelano logistiko organizacije večjih dogodkov. Dom kulture Kamnik ima vse potrebno za izvedbo tovrstnega festivala, zato je padla tehtna odločitev, da se po štirih letih v Ljubljani tokrat festival odvije v Kamniku. »Festival je postavljen tako, da se na delavnice lahko prijavijo tako začetniki kot tudi tisti, ki se plesom ukvarjajo že vrsto let. Vsako leto skrbno izberemo učitelje, ki so strokovno usposobljeni in tehnično ter tudi teoretično podkovani. Poleg plesnih delavnic festival ponuja tudi t. i. Otvoritven plesni večer, na katerem se predstavijo povabljeni plesalci ter tudi amaterski in ljubiteljski. Otvoritveni večer se zaključi z zabavo, na kateri se vrti izključno arabska glasba, ki je v klubih ne vrtijo. Sklepni del festivala je zagotovo t. i. Gala plesni večer, ki poteka v soboto in na katerem se predstavijo učitelji ter povabljeni plesalci iz Slovenije ter tujine,« razlaga organizatorka festivala Mateja Mikulan. Nataša Kočar dodaja, da je na osmih delavnicah sodelovalo več kot šestdeset plesalk, skoraj polovica iz kamniških klubov KUOD Bayani in Ambrosia, na odru pa se je pred sobotno razprodano dvorano na Gala Showu predstavilo skoraj sto plesalk iz Slovenije in tujine. Dom kulture Kamnik so tako napolnili folklorni in karakterni plesi Orienta, klasični in moderni orientalski ples, tribal fusion, triba-ret in bollywood. Kamniška plesalka in učiteljica Nataša meni: »Orientalski ples pri- Obiskovalce večernega šova so navdušili različni plesni stili orientalskega plesa, tribal in bollywood. naša celo vrsto dobrobiti ženskemu telesu. Preprosti osnovni elementi orientalskega plesa so dostopni ženskam vseh generacij in postav. Je eden redkih plesov, kjer ženska lahko pride ple- sat brez kakršnihkoli predznanj.« Zatorej se ne gre čuditi priljubljenosti te plesne zvrsti med številnimi Kamničankami, kar so dokazale na odru, na tribuni in delavnicah. Vrhunske plesne delavnice so sodelujočim ponudile novo plesno in teoretično znanje ter druženje z učitelji festivala. Organizatorki festivala Mateja in Nataša z učiteljico Camillo iz Švedske / Foto: Bojana Klemenc Dobrodelni koncert v Šmarci V dvorani Kulturnega doma Šmarca v soboto, 21. marca, ob 19. uri pripravljajo dobrodelni koncert za otroke s posebnimi potrebami z naslovom Uresničimo sanje. Jasna Paladin Šmarca - Dobrodelni koncert so pripravili že šesto leto zapored, zanj pa je zaslužen Simon Zorman, oče otroka s cerebralno paralizo. »Pred leti so meni in moji družini zelo veliko pomagali z zbiranjem sredstev, da smo lahko kupili invalidsko dvigalo ter prilagojen kombi za prevoz invalidne osebe. V zahvalo vsem dobrim ljudem sedaj že šesto leto zapored orga- niziram dobrodelni koncert. Vsako leto zbiramo denar za točno določen namen, in tako bi v letošnjem letu radi z zbranimi sredstvi omogočili tridnevni tabor otrokom s cerebral-no paralizo, ki obiskujejo OŠ Cirius v Kamniku. Otrokom bi radi omogočili obisk turistične kmetije Prodnik v Radmirju. To je kmetija, ki ima vse prilagoditve za otroke na invalidskih vozičkih. Otrokom bi lahko v šoli razlagali vse o peki kruha v krušni peči, o tem, kako se molze krava in o podobnih kmečkih opravilih, toda otroci si vse bolj predstavljajo in zapomnijo, če to lahko doživijo v živo. Seveda pa vsak tak tabor potegne za seboj kar velik finančni zalogaj, saj ti otroci potrebujejo še veliko več nege in drugih vsakdanjih pripomočkov in spremljevalnega osebja,« nam je povedal Simon Zorman, vesel, da so se vabilu odzvali številni glasbeniki. Sode- lovali bodo: KPZ Šutna Kamnik, MePZ Odmev Kamnik, Las Gafas, Ansambel Skrivnost, Kvartet saksofonov Glasbene šole Kamnik in skupina Eccentric trio. Program bo tudi letos povezoval Konrad Pižorn - Kondi. Na koncertu bodo zbirali prostovoljne prispevke, denar pa lahko nakažete tudi na TRR: SI56 0110 0603 0689 368 (sklic SI00 29914, namen nakazila: 3-dnevni tabor 4. in 6. razred v Radmirju). GLy.ÀMk^/ GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GSSRM ŠOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM GSŠRM - A SCHOOL WITH AN INCREASED INTERNATIONAL BEAT Fotografije, nastale leže in z usti Avtor fotografije Jasmin Korbar je v prejšnjem šolskem letu obiskoval maturitetni tečaj na GSŠRM. S fotografijo se ukvarja že daljši čas, posebnost njegovih slik pa je, da so ujete s posebne perspektive. Jasmin zaradi svoje telesne oviranosti namreč ne more fotografirati drugače kot leže, in to z usti. V avli šole je od poletja na ogled njegova stalna razstava z naslovom Perspektive šole. Sestavlja jo 20 fotografij, ki prikazujejo utrip šolskega dogajanja znotraj in zunaj šolskih zidov. V šolskem letu 2013/14 so fotografije Jasmina Korbarja požele velik uspeh na natečaju Itak smo mladi. 152 fotografov je sodelovalo v treh tekmovalnih temah, Jasmin je bil v kar dveh absolutno najboljši. Dinamične zgodbe šolskega vsakdana ustvarjamo že 66 let. Optimistično zremo v prihodnje generacije, zato vabimo vse zagnane, ki želite odraščati v utripu Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, da postanete naši dijaki! Veselje, zagnanost, prijateljstvo ŠEMSO MUJANOVIČ, RAVNATELJ Si predstavljate utrip razgibane zgradbe, v kateri se vsakodnevno srečuje več kot devetsto mladih, mlajših in malo starejših? Znotraj njenih zidov se odvija reševanje zahtevnih nalog, spopadanje z izzivi, včasih tudi izzivanje nepoznanega, poleg tega pa še petje in ples, velike in male zgodbe v učilnicah, telovadnicah ter na hodnikih, vseskozi odraščanje in zorenje. Utrip naučenega znotraj šolskih zidov povezujemo z življenjem zunaj njih, teorija se poveže s prakso, tkemo zgodbe z vrstniki po Sloveniji in v svetu. Obiskujejo nas zanimivi strokovnjaki, povezujemo se s predstavniki in znanji lokalnega, državnega in mednarodnega okolja. Letos marca bo ta utrip še posebej pospešen, saj smo prireditelji mednarodnega dogodka YPAC. Vsebina Petra Kerčmar v Stran 2 in 3 ■ YPAC - Mladinski parlament Alpske konvencije Stran 4 in 5 ■ YPAC - The Youth Parliament of the Alpine Convention Stran 6 ■ Ekonomski tehnik Stran 6 ■ Gimnazija, ki da nekaj več Stran 7 ■ Predšolska vzgoja Stran 7 ■ Izobraževanje odraslih Stran 8 ■ Ste tudi vi nekdanji dijak GSŠRM-ja? Stran 8 ■ Pridite na prvo karierno tržnico! Še enkrat bi se vpisala v Kamnik Kateri so vaši najlepši spomini na Gimnazijo Kamnik? "Absolutno so to spomini na sošolce in izvrstno razredničarko go. Poznanovič. Ne samo šolske obveznosti in dejavnosti, naš razred je imel ob tem tudi posebno gledališko skupino, s katero smo potovali po Sloveniji in doživeli marsikaj. Včasih ni bilo lahko, matematika denimo nam je mnogim delala težave, pa vendarle smo splavali, prav tako fizika in kemija, ampak navsezadnje - ključno v razredu je bilo to, da smo držali skupaj: v dobrem in slabem, bili smo povezani, na neki način smo bili, kot so nam rekli, "boemski" razred, in to morda celo drži glede na to, kaj počnemo danes. Ne bom pozabila niti posedanja na hodnikih, ko nihče ni vedel, kaj nas čaka čez nekaj minut v razredu, pa "babje-ga čvekanja in opravljanja". Ja, vse to in še kaj. Pa končni izleti in maturantski izlet v Španijo. Bili smo izvrsten razred, tudi danes, toliko in toliko let kasneje, na obletnici, če sem iskrena: kot da se ni nič spremenilo. Res!" Kaj je največja dodana vrednost, ki ste jo pridobili na tej gimnaziji? "To so pravzaprav leta, ko se iščeš, ko ne veš natančno, kaj bi rad, in gimnazija ti lahko da ta vpogled vase, da morda spoznaš, kaj te v resnici zanima v življenju in kako boš nadaljeval študijsko pot. Usmeri te v to, kar želiš, da ti vse znanje, ki ga potrebuješ, pa ne glede na to, na katero fakulteto se vpišeš. To je spekter znanja, za katere ga se dijakom danes morda zdi: pa kaj nam je tega treba, saj tega pa vendarle v življenju ne bomo potrebovali. Ampak na koncu, nekaj let kasneje, šele spoznaš in povežeš nekaj, kar si se učil in naučil pred leti. Še bolj pomembno kot to pa je, da vse to znanje, ki jih pridobiš, povežeš in razumeš. Morda naš šolski sistem premalo gradi na tem, da razumemo, da se naučimo razmišljati, da imamo svoje stališče, za katerega pa moraš veliko vedeti. In kamniška Gimnazija je šla v tej Gimnazija te usmeri v to, kar želiš, da ti vse znanje, ki ga potrebuješ ne glede nato, na katero fakulteto se vpišeš Kaj priporočate mladim, ki razmišljajo iti ali ne iti "na Kamnik"? "Naj nikar ne razmišljajo preveč in se vpišejo. Če bi se sama vnovič kot 14-letnica odločala, kam bi se vpisala, je odgovor na dla- ni: v Kamnik. Moja izkušnja je bila izjemna, profesorji odlični, prav tako sošolke in sošolci. Žal mi je samo, da nisem pisala dnevnika. Danes bi ga bilo zelo zanimivo prebirati. Pa srečno vsem." Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. GSŠRM - ŠOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM YPAC - Mladinski parlament Alpske konvencije Organizacijo letošnjega jubilejnega 10. srečanja YPAC-a je prevzela Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, Ministrstvom za okolje in prostor, ki koordinira izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije Innsbruck, organizacijo CIPRA in projektom recharge.green. Vsem iskrena hvala v imenu šole in vseh mladih Evrope. Poletna šola - Recharge.green Kaj se bo dogajalo na srečanju Ponedeljek, 16. 3. 2015_ 17.00-19.00 Prihod delegacij_ Torek, 17. 3. 2015_ 08.00-09.15 Ogled Kamnika_ 09.30-09.55 Odmor_ 10.00-10.45 Predavanje: Ekosistemske storitve_ 10.50-12.50 1. Zasedanje odborov_ 12.50-14.00 Kosilo_ 14.15-16.15 2. Zasedanje odborov_ 16.20-16.40 Odmor_ 16.45-17.45 3. Zasedanje odborov_ 17.45-18.15 Srečanje delegatov z mentorji_ 19.00-22.30 Slavnostna otvoritev_ Sreda, 18. 3. 2015_ 08.15-10.45 4. Zasedanje odborov_ 10.50-11.10 Odmor_ 11.15-12.15 Srečanje CP-jev _5. Zasedanje odborov_ 12.30-13.45 Kosilo_ 14.00-16.15 Srečanje odborov s politiki in strokovnjaki 16.20-16.40 Odmor_ 16.45-17.45 Končna dodelava postulacij_ 17.45-18.10 Srečanje delegatov z mentorji_ 18.15-19.15 Večerja_ 20.00-22.00 Večerni program_ Četrtek, 19. 3. 2015_ 08.00-09.00 Pripravljalno zasedanje_ 09.00-09.30 Malica_ 09.45_Odhod v Ljubljano_ 11.00-11.30 Ogled Državnega zbora_ 11.30-14.00 Generalna skupščina, 1. del_ 14.00-14.30 Odmor_ 14.30-16.30 Generalna skupščina, 2. del_ 17.00-18.00 Ogled Ljubljane_ 18.00-20.15 Prosti čas_ 20.15_Odhod v Kamnik_ 21.00-00.00 Zabava v Kotlovnici_ Petek, 20. 3. 2015_ 09.00-09.30 Zbor v šoli, oddaja prtljage_ 09.30-10.00 Sprehod do gradu Zaprice_ 10.00-10.15 Projekt Recharge.green_ 10.15-11.00 YPAC saga: Mrk _Tiskovna konferenca CIPRA_ 11.00-12.00 Zaključna prireditev_ 12.30-13.30 Kosilo v šoli_ 14.00_Odhod delegacij_ KONEC YPAC 2015 Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC - The Youth Parliament of the Alpine Convention) je bil ustanovljen leta 2006, njegovi pobudnici pa sta profesorici Irmgard Senhofer ter Claudia Rauchegger z Akademisches Gymnasium Innsbruck. V sodelovanju z Alpsko konvencijo in Stalnim sekretariatom je nastal model mladinskega parlamenta, ki danes kot simulacija pravega parlamenta dijakom omogoča razpravljati in predlagati trajnostne rešitve za aktualne probleme v alpskih regijah, obenem pa je to odlična priložnost za izmenjavo različnih mnenj in izkušenj ter sklepanje novih prijateljstev. Kaj je YPAC? RUBINA VIRIANT Mladinski parlament poteka vsako leto in traja en teden, vsakič pa ga gosti druga šola. Udeleženci so iz vseh sedmih alpskih držav - Slovenije, Avstrije, Švice, Nemčije, Francije, Italije in Liec-htensteina, v projektu pa sodeluje deset šol, od tega dve slovenski, in sicer II. gimnazija Maribor ter Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. Uradni jezik sporazumevanja je angleščina, končni dokumenti pa so prevedeni tudi v uradne jezike držav udeleženk. Prav tako je strogo določen protokol oblačenja in vedenja, ki sledita zahtevam pravega parlamenta, za uspešno delo pa sta nujna strpnost in spoštljiv odnos med udeleženci. Struktura in potek Delo poteka v treh ločenih skupinah oz. telesih: štirje odbori, medijska skupina in trije predsedniki, seveda pod budnim nadzorom učiteljev - mentorjev. Posamični odbor sestavljajo po en delegat iz vsake šole, vodita pa ga dva predsednika. Po temeljiti razpravi o dodeljeni temi je dolžnost vsakega odbora spisati vsaj pet postulatov z ukrepi, ki bi po mnenju mladih lahko rešili določeno problematiko alpskega prostora. Vsak delegat posebej je dolžan zagovarjati in kritizirati svojo državo in njeno politiko delovanja. Na ta način je kritično predstavljen celoten alpski prostor. Naloga medijske skupine je zbirati pisno in slikovno gradivo, zabeležiti zanimive trenutke ter obveščati zunanjo in notranjo javnost o dogajanju na YPAC-u. Med pomembnejšimi nalogami so tudi izdajanje dnevnega časopisa, imenovanega Flying facts, urejanje YPAC-ove spletne strani, Face-book profila in Twitterja. Vsako leto znova se skupina trudi, da bi prepoznavnost YPAC-a rasla. Udeleženci se kljub mladosti s svojimi novicami poskušajo prebiti v vse vrste lokalnih in državnih medijev, vsak v svoji državi ali kraju. Cilji Vsakoletno vprašanje YPAC-a je, kako in na kakšen način sprejete postulate predstaviti vplivnim politikom in navsezadnje - doseči resnične in opazne spremembe. Da bi bili pri tem uspešnejši, so v času sestajanj organizirana predavanja strokovnjakov za omenjena področja kot tudi pogovori s pravimi predstavniki lokalnih in državnih politik, ki dijake usmerjajo in jim pomagajo pri razumevanju globljih političnih premikov. Pogosto se namreč pripeti, da so predlagani ukrepi mladih preveč idealistični in jih je nemogoče uresničiti ali pa v resnici sploh niso dovolj inovativni - prav zato je vsak pogovor s strokovnjakom in/ali politikom dobrodošel in še kako dragocen. Seveda ne gre pozabiti, da je vsak poskus mladih obenem tudi pomembna odskočna deska ambicioznejšim učencem v smeri uresničevanja lastnih zamisli. Letošnja YPAC ekipa GSŠRM na srečanju, ki bo potekalo med 16. in 20. marcem. Tema so ekosistemske storitve v času podnebnih sprememb. Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. GSŠRM - ŠOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM Generalna skupščina - vrhunec mladinskega parlmenta Osrednji dogodek tedenskega srečanja je generalna skupščina, ki jo vodijo trije predsedniki. YPAC so do sedaj gostile mestne hiše Innsbruck, Rosenheim, Sonthofen, Merano, Liechtenstein pa je mlade parlamentarce sprejel celo v svojem parlamentu. Ponosni smo, da v Sloveniji sledimo tradiciji, in hvaležni, da so našo prošnjo uslišali tudi v kabinetu gospoda predsednika Državnega zbora. Tako bomo generalno skupščino YPAC-a, ki bo potekala v četrtek, 19. marca 2015, izpeljali v glavni dvorani Državnega zbora. Po tradiciji bo vsak odbor posebej predstavil svoje postulate, udeleženci drugih odborov pa se bodo nanje odzivali, bodisi z razumevanjem bodisi z neodobravanjem. YPAC - Kamnik 2015 Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik sodeluje v tem projektu že od leta 2009. Z vsakoletno ekipo za delo motiviranih dijakov smo obiskali že šest različnih mest, in sicer Merano (2009), Rosenheim (2010), Trogen (2011), Vaduz (2012), Sonthofen (2013), Chamonix (2014), letos pa smo ponosni gostitelji desetega, jubilejnega YPAC-a 2015. Idejo, pobudo in uresničitev le-tega sta omogočili profesorici Rafaela Kožla-kar in Renata Capuder Mermal, ki se jima je pridružil profesor Milan Man-deljc. Krovna tema letošnjega srečanja, ki bo potekalo med 16. in 20. marcem, so ekosistemske storitve v času podnebnih sprememb, znotraj katere se bodo odbori podrobneje spoznali z naslednjimi podtemami: • tla, • proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov, • gozdovi kot vir obnovljive energije, • rekreacija in kulturni vidiki ekosis-temov. Skupaj zmoremo več Organizacijo letošnjega jubilejnega 10. srečanja YPAC-a je prevzela Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, Ministrstvom za okolje in prostor, ki koordinira izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije Innsbruck. Vsem iskrena hvala v imenu šole in vseh mladih Evrope. Pri izvedbi YPAC-a 2015 bodo sodelovali tudi partnerji projekta recharge. green - Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdarstvo UL BF, Triglavski narodni park in CIPRA. Strokovnjaki omenjenih inštitucij in predstavnik CRO Vrhnika bodo sodelovali z dijaki pri obravnavi ekosistemskih storitev in pomagali pri promociji dogodka. Raziskovanje ekosistemskih storitev so dijaki nekaterih slovenskih šol spoznali junija 2014 na recharge.green poletni šoli na Pokljuki. V okviru recharge.green poletne šole so pedo-logi, gozdarji in biologi dijakom predstavili terensko delo ter analizo in interpretacijo rezultatov, ki so osnova za vrednotenje storitev ekosistema. YPAC je bil in ostaja za vse dosedanje generacije nepozabna izkušnja in pomemben korak v osebnostnem razvoju. Zato si bomo z vsemi močmi prizadevali, da bo širil bogate izkušnje med generacijami tudi v prihodnje in nas kot gostitelje prikazal v kar najboljši luči. V Sole se predstavijo ■ Akademisches Gymnasium Innsbruck (Avstrija) Akademisches Gymnasium Innsbruck (AGI) se nahaja v središču Innsbrucka, glavnega mesta Tirolske (Avstrija). Poleg nje se nahaja deželni muzej, srednjeveški zgodovinski center pa je od tu oddaljen le pet minut. Leta 2012 je AGI praznovala 450-letnico obstoja: najstarejša gimnazija zahodne Avstrije je bila namreč ustanovljena leta 1562. Tekom stoletij si je AGI prislužila izvrsten sloves zaradi pouka latinščine in grščine v kombinaciji s še drugimi glavnimi tujimi jeziki. Šolo dnevno obiskuje okrog 800 učencev iz Innsbrucka in okolice. Ti dijaki ne napredujejo le zaradi odličnih profesorjev, temveč tudi zaradi mednarodnih odnosov, ki jih AGI podpira: šola dijake namreč poziva k sodelovanju v organizacijah, kot sta YPAC (Youth Parliament of the Alpine Convention oz. Mladinski parlament Alpske konvencije) in MEP (Model European Parliament oz. Model Evropskega parlamenta), in jih spodbuja k udeležbi na znanstvenih tekmovanjih. ■ Kantonsschule Trogen (Švica) Kantonsschule Trogen (KST), ustanovljena leta 1821, se nahaja na severovzhodu Švice. Je edina srednja šola v kantonu Appenzell Ausserrhoden. Sprva je bil to majhen internat v eni sami hiši, ki je vztrajno rastel: počasi so dograjevali nove zgradbe, pozimi 2011 pa so odprli še prenovljeno menzo. Šola ne ponuja le klasične smeri izobrazbe, temveč tudi ekonomsko šolo in zdravstveno, sociološko ter pedagoško šolo, kjer je v pouk vključena tudi praksa. Na naši srednji šoli lahko dijaki izbirajo med glavnimi in stranskimi predmeti, izbira pa je zelo velika. Na voljo imajo smeri, kot so na primer klasični jeziki (latinščina ter starogrški jezik in filozofija), moderni jeziki (ruščina ali španščina), biologija in kemija, ekonomija in pravo, glasba in umetnost ali fizika in matematika. Glasba igra zelo veliko vlogo: KST ima šolski orkester, mnogo zasedb, ki igrajo različne zvrsti glasbe, zbor in druge sestave, ki tekom leta izvedejo veliko koncertov. Poleg tega na šoli deluje tudi dramska skupina. Vzdušje na KST je zelo domače - ker je šola dokaj majhna, se dijaki med seboj poznajo in vedno lahko srečaš kak znan obraz. Tudi nekdanji zvezni kancler Hans-Rudolf Merz je bil dijak KST. ■ Gymnasium Sonthofen (Nemčija) Gymnasium Sonthofen je bila zgrajena leta 1975, v zadnjih nekaj letih pa je bila popolnoma obnovljena. Danes je to pasivna zgradba in ena najbolj energetsko varčnih, okolju prijaznih in modernih šol v Nemčiji. Skoraj vsaka učilnica je opremljena z interaktivno »Smart« tablo, elektronsko belo tablo na dotik, prek katere je omogočen neposreden dostop do interneta, prav tako pa je mogoče predvajanje filmov in shranjevanje šolskega dela. Dijaki naše šole so člani YPAC že od leta 2006. Šolo trenutno obiskuje okrog 800 učencev od 5. do 12. razreda (v povprečju je v razredu 25 do 30 učencev) ter 70 učiteljev. Dijaki lahko izbirajo med dvema programoma: "Naturwissenschaftlich-technologisches Gymnasium" (naravoslovno-tehnološka gimnazija) ter "Wirtschafts und sozialwissenschaftliches Gymnasium" (ekonomska in družboslovna gimnazija). Po 5. razredu dijaki izbirajo med latinščino in francoščino kot drugim tujim jezikom, po sedmem razredu pa se odločijo, ali bodo šolanje nadaljevali na naravoslovni ali ekonomski smeri. ■ Karolinen Gymnasium (Nemčija) Karolinen-Gymnasium se nahaja v mestecu Rosenheim na južnem Bavarskem. Dijaki naše šole lahko izbirajo med tremi smermi: jezikoslovje, družboslovje ali naravoslovje s tehnologijo. Poleg tega šola ponuja tudi veliko izbirnih predmetov, kot so npr. švedščina in drugi tuji jeziki, drama in vrsta športov. Na šoli deluje tudi rock skupina. Šola nosi ime po Karo-lini Friederiki Wilhelmini, bavarski evangeličanski princesi, ki je bila znana po tem, da je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Karolinen-Gymnasium je bila ustanovljena kot dekliška šola, od leta 1988 pa je dostopna vsem ucencem. Rosenheim ima približno 60000 prebivalcev. V bližini mesta je veliko jezer, med njimi tudi največje bavarsko jezero, Chiemsee. Mesto Rosenheim je pobrateno z mesti Lazise (Italija), Briancon (Francija) in Ichikawa (Japonska). Stopnja brezposelnosti v Rosenheimu je med najnižjimi v Nemčiji, morebiti tudi zaradi dobre izobrazbe, ki jo ponuja Karolinen-Gymnasium. Pa še zadnja zanimivost o Rosenheimu: tu je bila rojena Sylvia Nasar. Morda se sprašujete, kdo to je, vendar boste vedeli, če vam povemo, kaj je njeno delo. Sylvia Nasar je namreč avtorica knjige Čudoviti um, po kateri je bil posnet tudi film, nagrajen s štirimi oskarji. ■ Lycée Frison Roche (Francija) Lycée Frison Roche je majhna srednja šola, ki se nahaja v dolini Chamonix. Tu dijaki, ki se vsakodnevno vozijo v šolo, sobivajo s tistimi, ki prebivajo v internatu, skupaj pa tvorijo živo skupnost, ki uživa v pogledu na najvišjo goro Evrope, Mont Blanc. Šola sama je nekaj posebnega tudi zato, ker dijakom omogoča, da se ob šolanju posvečajo tudi mnogim gorniškim aktivnostim. ■ Gian Battista Brocchi (Italija) Licej G. B. Brocchi izobražuje dijake med 14. in 19. letom starosti. Ponuja jim možnost izbire smeri klasične izobrazbe, sodobnih jezikov, naravoslovja ali družboslovja. Šolski okoliš pokriva 79 skupnosti v treh provincah, sprejema pa dijake iz različnih družbenih okolij pa tudi različnih narodnosti - predvsem je veliko priseljencev, za katere šola ponuja tudi projekt integracije. Ta projekt je zasnovala mreža lokalnih šol, ki organizira tečaje za dijake, ki ne govorijo italijanščine, izobražuje dijake tutorje, ki pomagajo prišlekom pri integraciji, spodbuja medkulturno izobraževanje znotraj učnega načrta in prek obšolskih dejavnosti za vse varovance šole, ponuja pa tudi pomoč pri orientaciji. Osnovni cilj liceja Brocchi je že vrsto let razvijanje osebnih, družbenih in državljanskih kompetenc, ravnokar pa smo začeli tudi s primerjalno raziskavo kompetenc skupaj s šestimi državami, vključenimi v projekt Comenius. Ukvarjamo se tudi s projektom, ki raziskuje stopnjo opuščanja šolanja, za učence v stiski pa na šoli delujejo tudi šolski psihologi. Učencem s posebnimi potrebami (disleksija, invalidnost ) pomagajo usposobljeni učitelji. Licej Brocchi je tudi vodilna šola v Svetu evropskih šol, mreži osnovnih, srednjih in višjih šol v provinci, ki skupaj sodelujejo v več projektih. Prav tako licej spodbuja mobilnost dijakov na več področjih: organizira študijske počitnice v tujini in izmenjave učencev z mnogimi državami EU, že vrsto let pa sodeluje tudi v projektih, kot sta YPAC in MEP. ■ Fachoberschule Marie Curie (Italija) Merano se nahaja v južnem delu Alp, kar pomeni, da ima sredozemsko klimo. To prijetno podnebje je od nekdaj privlačilo mnogo turistov, in že vse od dveh obiskov avstrijske cesarice Sisi Merano slovi po svojem mednarodnem turizmu. Tudi Franz Kafka, Stefan Zweig in Sigmund Freud so v Meranu preživeli veliko časa, nastanjeni pa so bili v nekdanjem hotelu Emma, v katerem se danes naha- ja naša šola. "Fachoberschule für Tourismus und Biotechnologie - Marie Curie", ustanovljena leta 1961, se osredotoča na tri področja: turizem, biotehnologijo in biotehnologijo prehrane. Stavba nekdanjega Grand Hotela Emma, v katerem se nahaja, je čudovita zgradba v slogu Art Nouveau. Po končanih zaključnih izpitih dijaki naše šole nadaljujejo študij ali se zaposlijo, največkrat na področju jezikov, turizma, družboslovja, veterine, medicine ali znanosti. Več kot 700 dijakov in okrog 85 učiteljev prispeva k temu, da je naša šola pisana in živahna izobraževalna ustanova, kjer poteka mnogo različnih aktivnosti, tako v učilnicah kot izven njih. Glede na področje zanimanja imajo dijaki v petih letih izobraževanja možnost izbire med sledečimi aktivnostmi: CLIL -Content and Language Integrated Learning (poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku), kjer nekatere predmete izvajajo delno v italijanščini, angleščini ali francoščini; intenzivni jezikovni tečaji v angleško ali francosko govorečih deželah; programi izmenjav v sodelovanju s kitajsko Univerzo za elektronsko tehnologijo iz Guilina (GUET); t. i. »bio teden« v naravnem parku blizu Dunaja; dvotedenska delovna praksa enkrat letno; politični »cafe«, plesne skupine, športne aktivnosti in mnoge druge možnosti, ki našim dijakom ponujajo izkustveno učenje. Nazadnje pa smo ponosni tudi na svojo šolsko kuhinjo, ki v najvišjem nadstropju ponuja ne le lep razgled, temveč tudi možnost, da razredi ali manjše skupine med različnimi dejavnostmi kuhajo in se prehranjujejo v sproščenem okolju. ■ Liechtensteinisches Gymnasium (Lihtenštajn) Liechtensteinisches Gymnasium (LG) so ustanovili bratje maristi kot Marijanski kolegij v Vaduzu leta 1937. Prva generacija maturantov je šolo zapustila leta 1943. Od leta 1981 je LG Vaduz javna šola, in sicer edina javna srednja šola v Liechtensteinu. Šola se je v sedanje prostore preselila leta 1972. V zadnjih letih je šola program spremenila tako, da namesto osem ponuja sedem let izobraževanja, od 9. do 12. razreda pa ponuja nove profile izobraževanja. Od leta 1969 šola sprejema tudi dekleta, maturantje pa lahko po zaključku šolanja nadaljujejo s študijem na univerzi. Število dijakov se iz leta v leto veča, tako da je na šoli trenutno 720 dijakov, na razred torej povprečno 19 učencev. ■ II. gimnazija Maribor (Slovenija) II. gimnazija Maribor se nahaja v Mariboru, glavnem mestu Štajerske. Osnovni namen II. gimnazije Maribor je vsem učencem omogočiti, da dosežejo svoj polni potencial, in spodbujati njihovo kreativnost, samostojnost in solidarnost. II. gimnazija Maribor stremi k temu, da v dijakih vzbuja kreativnost argumentiranja in odprtost poizvedovanja. Verjamemo, da z obiskovanjem naše šole dijaki uvidijo, kako deluje pravo mednarodno okolje, prežeto z IB (International Baccalaureate) filozofijo. To našim dijakom omogoča tudi, da razvijejo občutek pripadnosti večji, širši globalni skupnosti, prav tako pa pomagajo soustvarjati projekte za družbeno dobro v sklopu mednarodne mature. II. gimnazija Maribor ponuja pet akademskih programov: splošno gimnazijo, športno gimnazijo, Evropski oddelek - gimnazijo, ki temelji na medpredmetnem povezovanju, ter program International Baccalaureate. II. gimnazija Maribor ponuja tudi edinstven program, ki v svojem delu združuje smernice slovenskega učnega programa in programa IB. Povzeto po: http://www.ypac.eu/about-ypac/ partner-schools/partner-schools#A_inn Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. GSSRM - A SCHOOL WITH AN INCREASED INTERNATIONAL BEAT YPAC - The Youth Parliament of the Alpine Convention The organisation of this year's 10th edition is carried out by Rudolf Maister Grammar and Vocational School Kamnik in cooperation with the Municipality of Kamnik and the Ministry of the Environment and Spatial Planning, which coordinates the Alpine Convention work in Slovenia, and the Permanent Secretariat of the Alpine Convention of Innsbruck, CIPRA and the recharge.green project. A big thank you goes to all of them on behalf of our school and all the European youngsters. What will happen at the meeting Monday, 16. 3. 2015_ 17.00-19.00 Arrival of the delegates Tuesday, 17. 3. 2015 08.00-09.15 Sightseeing tour of Kamnik 09.30-09.55 Coffee &tea break 10.00-10.45 Lecture: Ecosystem Services 10.50-12.50 Committee session 1 12.50-14.00 Lunch 14.15-16.15 Committee session 2 16.20-16.40 Coffee & tea break 16.45-17.45 3 Committee session 3 17.45-18.15 Delegate&home-teacher meeting 19.00-22.30 Opening ceremony Wednesday, 18. 3. 2015 08.15-10.45 Committee session 4 10.50-11.10 Coffee & tea break 11.15-12.15 CP meeting Committee session 5 12.30-13.45 Lunch 14.00-16.15 Meeting of committees and politicians&experts 16.20-16.40 Coffee & tea break 16.45-17.45 Finalization of postulations 17.45-18.10 Delegate&home -teacher meeting 18.15-19.15 Dinner 20.00-22.00 Evening programme Thursday, 19. 3. 2015 08.00-09.00 Preparatory session 09.00-09.30 Meal at school 09.45 Departure to Ljubljana 11.00-11.30 Tour of the Parliament 11.30-14.00 General Assembly Part I 14.00-14.30 Break 14.30-16.30 General Assembly Part II 17.00-18.00 Sightseeing of Ljubljana 18.00-20.15 Free time 20.15_Departure to Kamnik 21.00-00.00 Party at the "Steamroom" Friday, 20. 3. 2015 09.00-09.30 Meeting at school, luggage deposit 09.30-10.00 A short walk to the Zaprice Castle 10.00-10.15 Recharge.green project 10.15-11.00 The YPAC saga: The Eclipse Press conference CIPRA 11.00-12.00 Closing ceremony 12.30-13.30 Lunch at school 14.00-_Departure of delegations Threaded with wisdom, wedded with youth END OF YPAC 2015 YPAC - The Youth Parliament of the Alpine Convention - was founded in 2006 by two teachers of Akademisches Gymnasium Innsbruck, Irmgard Senhofer and Claudia Rauchegger. In collaboration with the Alpine Convention and the Permanent Secretariat a model of youth parliament was born. As a simulation of a proper parliament, it offers secondary school students an opportunity to discuss and suggest sustainable solutions to current issues of concern in the Alpine region, as well as provides a chance for exchanging different opinions and experiences, along with establishing new friendships. What is YPAC? Kamnik's first delegation, Merano 2009 A week-long youth parliament event occurs annually, each year hosted by a different school. It involves all seven Alpine countries (Slovenia, Austria, Switzerland, Germany, France, Italy and Liechtenstein), represented by ten schools, of which Slovenia is represented by two: II. Gimnazija Maribor and Gimnazija in srednja sola Rudolfa Maistra Kamnik, an elite choice that brings great honour to our town. The official language of communication is English; however, all final documents are, in accordance with the principle of linguistic equality in Europe, translated into the official languages of the participating countries. A strict dress code and code of conduct are followed, based on the codes of a proper parliament. For successful sessions, tolerance and respect among the participants are of vital importance. Structure and Execution Work is done in three separate groups or bodies: there are four committees, a press group and three presidents, all supervised by teachers - mentors. Each committee consists of a delegate from every participating school, led by two presidents. After a thorough discussion of a delegated theme, each committee is obliged to write at least five postulations and measures that would help the problematics in the Alpine regions in the eyes of the young. Each delegate has to defend and criticise his or her country and its policies, thus creating a constructive and critical representation of the whole Alpine region. The task of the Media group is to gather written and photo evidence, capture interesting moments and keep the external and internal public-up-to date about YPAC. Amongst their main assignments are also editing of the daily newspaper Flying Facts, updating the YPAC webpage as well as Facebook and Twitter accounts. Every year, the group struggles to raise awareness about YPAC, and the participants, despite their youth, strive to get their news published in their local and national media in as many forms as possible. The General Assembly - The Summit of the Youth Parliament The main event of the week is the General Assembly, led by the three Objectives Every year, the YPAC members aim to present the final postulations to influential politicians and, most of all, achieve real and visible changes. In order to achieve the goal successfully, students during the YPAC week also attend lectures held by experts in the fields in question. What is more, talks with representatives of local and national politics take place, where students are given guidelines to help them understand politics better. It often occurs that the measures suggested are too youth-like and idealistic and thus impossible to execute, or not innovative enough. This is why every discussion with an expert and/or politician is warmly appreciated. We must also not neglect the fact that every attempt of the young works as a stepping stone for the more ambitious students to realise their personal ideas. GSSRM - A SCHOOL WITH AN INCREASED INTERNATIONAL BEAT presidents. So far, YPAC has been hosted by city halls in Innsbruck, Rosenheim, Sonthofen and Merano, while Liechtenstein hosted the young MPs in their parliament building. We are proud that Slovenia follows their tradition and that our wishes have been answered and granted by the Cabinet of the President of the National Assembly of Slovenia. Thus, the General Assembly of YPAC will take place on 19th March 2015 in the Main Hall of the National Assembly of Slovenia. As required, each committee will present their postulations to which the other delegates will respond. YPAC - Kamnik 2015 Rudolf Maister Grammar and Vocational School Kamnik has been a part of the project since 2009. Every year since, a group of dedicated students has visited six different cities (Merano (2009), Rosenheim (2010), Trogen (2011), Vaduz (2012), Sonthofen (2013), Chamonix (2014)), while this year, our school is hosting the tenth, jubilee YPAC 2015. The idea, initiative and realisation of the project was enabled by teachers Rafaela Kozlakar and Renata Capuder Mermal, who were joined by Milan Mandeljc. The topic of this year s event taking place between 16th and 20th March 2015, are Ecosystem services in times of climate change, within which the committees will be discussing the following subthemes: • Soil; • Food production and waste assimilation; • Forests as source of renewable energy; • Recreation and the cultural aspects of ecosystems. United we reach ever higher! The organisation of this year sioth session is taken over by Rudolf Maister Grammar and Vocational School Kamnik in cooperation with the Municipality of Kamnik and the Ministry of the Environment and Spatial Planning, which coordinates the Alpine Convention work in Slovenia, and the Permanent Secretariat of the Alpine Convention of Innsbruck. A big thank you goes to all of them on behalf of our school and all the European youngsters. Partners of the recharge.green project are also partaking in YPAC 2015: Agricultural Institute of Slovenia, Slovenian Forest Service, Department of Forestry of the Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana, the Triglav National Park and CIPRA. Experts from the aforementioned institutions as well as a representative from CRO Vrhnika will guide the students in their discussions on ecosystem services and assist with the promotion of the event. Some of the Slovenian delegates already had the chance of looking into several aspects of the ecosystem services in June 2014 at a recharge.green summer camp at Pokljuka, Slovenia. YPAC was and remains an unforgettable experience for all generations and represents an important step in personal growth. That is why we will put all our efforts to ensure YPAC continues to enrich generations to come and show us as hosts in the best possible light. About the Schools ■ Akademisches Gymnasium Innsbruck (Austria) The Akademisches Gymnasium Innsbruck (AGI) is located in the centre of Innsbruck, the capital city of Tyrol (Austria). Next to the AGI you can find the State Museum and within five minutes you are in the center of medieval and historical Innsbruck. In 2012, the AGI celebrates its 450th anniversary. Founded in 1562, it is the oldest gymnasium in western Austria. Over the centuries, the AGI has earned an outstanding reputation for teaching Latin and Greek in combination with programs of all major foreign languages. Daily about 800 students from Innsbruck and vicinity come to study at the AGI. These students not only profit from their excellent teachers, but also from the AGI's cosmopolitan attitude. For instance, the AGI supports students to join organizations like YPAC (Youth Parliament of the Alpine Convention) or MEP (Model European Parliament) and it encourage them to participate in scientific contests. ■ Kantonsschule Trogen (Switzerland) The Kantonsschule Trogen (KST), founded in 1821, is located in the northeast of Switzerland. It is the only high school in the canton of Appenzell Ausserrhoden. At first, it was a very small boarding school, housed in only one building, but it expanded steadily. The school does not only offer the classical high school education, but also a Business School and a Health/Sociology/Pedagogy School are integrated, in which educational training and practical works are combined. At our high school, students can choose their major and minor subjects from a great number of options. For instance, Ancient Languages (Latin, Ancient Greek and Philosophy), Modern Languages (Russian or Spanish), Biology & Chemistry, Economics & Law, Music & Art or Physics & Mathematics may be chosen. Music is of great importance. Therefore the KST has a school orchestra, a number of bands playing different genres, a choir and various ensembles which stage several concerts every year. Plus, there is a drama group. The atmosphere at the KST is very cosy. Since it is a rather small school, people know each other and there are familiar faces everywhere. Also the former federal councillor HansRudolf Merz attended the KST ■ Gymnasium Sonthofen (Germany) Our school Gymnasium Sonthofen was built in 1975 and has just been refurbished during the last few years. It is now a passive house school and one of the most energy-efficient, eco-friendly and modern schools in Germany. Almost every classroom is equipped with a Smart Board, an electronic "whiteboard" with touch screen, which makes it possible to easily access the internet, watch movies and save the work that has been carried out in class. Students from our school have been participating in the YPAC since 2006. There are currently about 800 students from grades 5 to 12 and 70 teachers at our school. On average, there are 25 - 30 pupils per class. Pupils can choose between two profiles: "Naturwissenschaftlich-technologisches Gymnasium" (scientific and technically oriented profile). "Wirtschafte und sozialwissenschaftliches Gymnasium" (economics and social science). After grade 5, pupils choose between Latin and French as their second foreign language. After grade 7, they decide whether to focus on natural scientific subjects or economics. ■ Karolinen Gymnasium (Germany) The "Karolinen-Gymnasium" is situated in Rosenheim, in southern Bavaria. Pupils at our school have a choice between three focus areas: linguistics, social sciences and science & technol- ogy. There are also plenty of optional subjects such as Swedish and other languages, Drama and a variety of sports. Plus we have our own rock band. The school was named after Karoline Friederike Wilhelmine, a Bavarian Evangelic princess, who was known for always being ready to help. Karolinen-Gymnasium started as an ail girls school, but since 1988 is has been accessible for everyone. Rosenheim has a population of about 60 000 inhabitants. There are many lakes in the vicinity, among which Bavaria s largest lake, "Chiemsee". Rosenheim has twin towns in Italy (Lazise), France (Briancon) and Japan (Ichi-kawa). The unemployment rate in Rosenheim is one of the lowest in Germany - maybe due to the good education at our Karolinen-Gymnasium? And here is one last interesting piece of information about Rosenheim: Sylvia Nasar was born here. You may ask yourself who that might be, but if I tell you what she did, you will know her: she wrote "A Beautiful Mind", which was put into a movie and won four Academy Awards. ■ Lycée Frison Roche (France) The Lyc e Frison Roche is a small highschool located in the Chamonix Valley. There, both day students and borders co-exist to form a vibrant community which is able to enjoy the privilege of facing the highest mountain in Europe: the Mont-Blanc. The school itself is unique because it enables students to take part in various mountain activities while pursuing their studies ■ Gian Battista Brocchi (Italy) Liceo G. B. Brocchi takes students aged 14-19 and offers Classics, Modern Languages, Science and Social Science courses. The school catchment area covers 79 Communes in 3 Provinces. Students come from a wide variety of social backgrounds and there is a small but growing number of students from other countries, usually migrants, for whom a project to facilitate integration has been set up. The project involves a network of local schools who organise courses for non-Italian speaking students; train other students to be peer tutors to newly arrived students, encourage intercultural education both as part of the curriculum and through extra-curricular activities for the schools involved, and offer orientation assistance. Developing personal, social and citizenship competences has been a priority in Brocchi for many years and a 6 country Comenius partnership exploring competence assessment (6, 3, 4, 5) has just started. There are many other projects currently running. There is an on-going project working on the problem of school drop-out rates and in-school psychologists are available for any student who asks. Students with special needs (dyslexia, handicap etc.) are assisted by specialised teachers. Brocchi is lead school in the European Schools Council, a network of elementary, middle schools and senior schools in the Province. Brocchi has also long encouraged student mobility in other ways: for example, organising study holidays abroad and through class exchanges: the school has exchanges with many countries in the EU every year. Brocchi has participated in both the MEP Model European Parliament and YPAC Youth Parliament of the Alpine Convention for many years ■ Fachoberschule Marie Curie (Italy) Merano is situated in the Alps and a southern part of the Alps therefore has a Mediterranean climate. This favorable climate has always attracted many tourists since the two visits of the Austrian Emperess Sisi, Merano has had a tradition of international tourism. For example Franz Kafka, Stefan Zweig or Sigmund Freud spent long periods in Merano, staying at, that formerly was a Grand Hotel Emma, which is now our school. The "Fachoberschule fur Tourismus und Biotechnologie - Marie Curie", founded in 1961, has three focus areas: Tourism, biotechnologies and biotechnologies for nutrition sciences and is accommodated in an ex-Grand Hotel, a magnificent building built in Art nouveau. Our students after having the final state exams either continue their studies or begin to work. Depending on the subject area it can be languages, tourism, the humanities, veterinary medicine, medicine, social studies or science. More than 700 students and about 85 teachers contribute to making our school a colourful and busy educational institution with many activities in and outside the classrooms. Depending on the focus area the students have various activities during the five years: CLIL -Content, Language, Integrated, Learning (some subjects are taught partially in Italian, English or French), intensive language courses in French or English speaking countries, exchange programme in cooperation with the Guilin University of Electronic Technology (GUET) in Chine, so called "Bio-week" in a nature park near to Vienna, a two week work experience per year, a political "caf", dancing groups, sports activities and other activities give our students the chance to learn by doing. Last but not least, we are proud of our school-kitchen in the last floor with a wonderful view, where classes or smaller groups can cook and eat during different projects and activities in a "chilling" atmosphere. ■ Liechtensteinisches Gymnasium (Liechtenstein) The Liechtensteinisches Gymnasium (LG) was founded by Marist brothers as the Collegium Marianum in Vaduz in 1937, and the first students passed their Matura (school-leaving exam) in 1943. Since 1981, LG Vaduz has been a public school, the only public secondary school in Liechtenstein. The school moved to the current building in 1972. Major changes in the last years include the reduction of school years from 8 to 7 years, and new profiles in grades 9 to 12. Ever since 1969, also girls are allowed to visit the Gymnasium and graduate to be able to go off to university afterwards. The number of students at LG Vaduz has increased continually (the first girls were admitted in 1969). There are currently 720 students at our school. On average, there are 19 students per class. ■ II. gimnazija Maribor (Slovenia) II. gimnazija Maribor is located in Maribor, the capital city of Styria (Slovenia). The basic credo of II. gimnazija Maribor is to enable its students to achieve their fullest academic potential and to stimulate their creativity, independence and solidarity. II. gimnazija Maribor aspires to stimulate students' creativity in argument and openness of inquiry. We believe that by visiting your school, our students could gain a better insight into a truly international school whose atmosphere is infused with the spirit of the IB. This, we believe, would help develop our pupils' sense of belonging to a wider, global community as well as to expand the CAS Project of the Diploma Programme. II. gimnazija Maribor offers five academic programmes: a general grammar school programme, a sports grammar school programme, the European Class - a grammar school programme with an emphasis on cross-curricular lessons, and the International Baccalaureate programme. Adopted from: http://www.ypac.eu/about-ypac/partner-schools/partner-schools#A_inn Threaded with wisdom, wedded with youth GSSRM - SOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM Obiskovalci letošnjega informativnega dne na GSŠRM so povedali ... Imeli so prav, zelo mi je všeč "Za šolo sem se odločil po priporočilu prijateljev. Imeli so prav, zelo mi je bilo všeč. Zanima me gimnazija družboslovne smeri." /Jaka Balantič/ Odličen vtis "Na predstavitev sem malo zamudila, ampak sem kljub temu dobila vtis o šoli. Ogledala sem si skupne prostore in učilnice, predstavitev angleščine, dobila sem zgibanko ... Zanimal me je program gimnazija naravoslovne smeri. Moj vtis o šoli pa je odličen." /Polona Šraj/ Prave informacije so mi olajšale izbiro "Šola in predstavitve na informativnem dnevu so mi bile zelo všeč, zato bom verjetno šolanje nadaljevala tukaj. Po končani srednji šoli bi rada študirala na eni od družboslovnih fakultet, zato sem se najprej zanimala za gimnazijo družboslovne smeri. Pravzaprav so me zanimali vsi trije programi, ki jih izvaja GSŠRM, vendar sem se po tem, ko sem izvedela, da lahko opravljam peti predmet na splošni maturi, odločila, da se vpišem na smer ekonomski tehnik." /Iris Kreč/ Bližina mi veliko pomeni "Moj vtis o šoli je zelo dober, všeč mi je tudi, da je blizu mojega doma." /Jan Uršič/ GSŠRM - Šola s povišanim mednarodnim utripom je posebna enkratna samostojna priloga Kamniškemu občanu Odgovorni urednik: Šemso Mujanovic Pomočnica urednika: Andreja Sabati Šuster Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Prevodi: Andreja Frelih in Milan Mandeljc Lektoriranje slovenskih besedil: Vesna Fabjan, Iva Ciglar in Andreja Sabati Šuster Fotografije: arhiv GSŠRM Ekranski prelom: Kamniški občan Naklada: 17.000 izvodov Marec 2015 Gimnazijski program omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki nameravajo svoje izobraževanje nadaljevati na višjih in visokih strokovnih šolah ter univerzah. Pri rednem delu, na maturi in številnih tekmovanjih dosegamo nadpovprečne rezultate. Gimnazija, ki da nekaj več Kamniška gimnazija ima tradicijo. Ambiciozni mladostniki se pri nas že skoraj 70 let uspešno pripravljajo na življenje in zahtevno študijsko delo. Poleg splošne širine in potrebnih znanj, ki jih predpisujejo učni načrti, poskušamo bodoče intelektualce opremiti še z dodatnimi znanji in izkušnjami. V pomoč jim bodo v življenjskih in delovnih situacijah, ko so potrebni čustvena inteligenca, široko razmišljanje in povezovalne spretnosti, morda znanje plesa, splošni bonton, predvsem pa delavnost kot najpomembnejši porok uspeha. Tri smeri za vsak okus Dijaki v svojem štiriletnem življenju pri nas izrazijo svoja močnejša področja, mi pa jim pri tem pomagamo, da jih še globlje razvijejo. Tri različne usmeritve - naravoslovna, jezikoslovna in družboslovna - pripomorejo, da dijaki pridobijo poglobljena znanja z določenih interesnih področij. Z med-predmetnimi povezavami, sodelovanjem v projektih in izmenjavah, raziskavah ter s taborom za nadarjene dijake pa nasitimo tudi tiste še bolj lačne znanja. Mimogrede, na naši šoli se tudi dobro je; saj poznate tisti pregovor, ki pravi, da prazen želodec ne študira rad. Bodoči dijaki lahko izbirajo med tremi različnimi usmeritvami: naravoslovno, jezikoslovno in družboslovno smerjo V programu ekonomski tehnik dajemo poudarek strokovnim modulom, ki omogočajo pridobitev širokega strokovnega znanja s prepletanjem praktičnih znanj in splošnih vsebin. Nudimo več izbirnih modulov: finančno poslovanje, materialno poslovanje, komercialno poslovanje, zavarovalnestoritve, bančništvo in neposredno trženje. Ekonomski tehnik? Itak V programu ekonomski tehnik združujemo znanje in mladostno energijo, ki predstavlja ključ za uspešno poslovno prihodnost. Pri mladih spodbujamo ambicioznost, inovativnost in poslovno komunikativnost. Poudarek dajemo strokovnim modulom, ki omogočajo pridobitev širokih strokovnih znanj s prepleta- njem praktičnih in splošnih vsebin. Seveda pa ne pozabljamo na splošna znanja in vključevanje v različne projekte ter mednarodna sodelovanja, s čimer pomagamo Na voljo je več izbirnih modulov: podjetništvo - turizem in bančništvo; novost, ki jo pripravljamo za jesen 2015, pa je modul menedžment v športu izoblikovati celovite osebe, ki bodo kos poklicnim in življenjskim nalogam. Nudimo več izbirnih modulov: podjetništvo - turizem in bančništvo, novost, ki jo pripravljamo za jesen 2015, pa je modul menedžment v športu. S širjenjem športa in z razvojem športne dejavnosti se vse bolj pojavlja potreba po njegovi urejenosti in strokovnem vodenju. Šport ni več samo zabava in užitek, je tudi velik posel, ki zahteva kadre, ki združujejo športna in tudi poslovna znanja. Menedžer mora biti dober vodja z organizacijskimi in komunikacijskimi sposobnostmi, za svoje delo mora imeti znanja s področja ekonomije in poslovanja, prava in menedžmenta. Ker ugotavljamo, da je področje menedžmenta v športu v Sloveniji kadrovsko podhranjeno, ga vključujemo v program ekonomski tehnik v okviru t. i. odprtega kurikula. Strokovno vodenje športa je zagotovo področje, ki daje možnosti za zaposlovanje. Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. GSSRM - SOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM Program predšolska vzgoja omogoča pridobitev poklica vzgojitelj (ica) predšolskih otrok in je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki ter se želijo zaposliti kot vzgojitelji(ce) predšolskih otrok v vrtcih. Predšolska vzgoja Letos bo že tretja generacija svoje izkušnje pridobivala z delom v angleškem Leedsu ter avstrijskem Celovcu Program predšolska vzgoja je dinamično potovanje skozi pesem, igro, barvo in besedo. Združuje veselje do učenja, ustvarjanja in vzgajanja. V šoli pridobljeno teoretično znanje dijakinje, pa tudi vedno več dijakov, praktično povezujejo z delom z najmlajšimi. Poleg obveznega usposab- ljanja v vrtcih pogosto gostujemo pri hvaležni otroški publiki z uprizarjanjem avtorskih igric in s prirejanjem tematskih delavnic. Posebnost dijakov naše šole je, da malčke na svojih nastopih v vrtcih učijo tudi znakovnega sporazumevanja. Pri tem je največja zvezda navihan pomočnik - Mihec. Pri opravljanju prakse pa se podamo tudi preko slovenskih meja, tako bo letos že tretja generacija svoje izkušnje pridobivala z delom v angleškem Leedsu ter avstrijskem Celovcu. Veliko praktičnih izkušenj si naberemo še na tematskih projektnih dnevih, kjer nam narava postreže s posebnostmi letnih časov in različnih okolij. Pojemo, igramo, plešemo Pri nas se veliko ukvarjamo z glasbo - poleg teoretičnega pouka imamo razigran pevski zbor, za svoj obvezni inštrument pa lahko dijaki izbirajo med klavirjem, kitaro, flavto, saksofonom in ustno harmoniko (orglicami), in tudi to je posebnost naše šole. Učenje in delo na programu predšolska vzgoja je izredno razgibano, zato svetujemo, da se vanj vpišejo učenke in učenci, ki radi delajo z otroki, premorejo dobro mero igrivosti, ustvarjalnosti in potrpljenja. Pri svojem poznejšem delu bodo morali odigrati vlogo nadomestnih staršev, ki bodo znali prisluhniti strahovom in negotovostim svojih varovancev ter njihovih staršev. Srčnost, toplina in zaupanje vase so lastnosti, ki odlikujejo dobrega vzgojitelja predšolskih otrok! Odrasli lahko izbirajo med programi za pridobitev izobrazbe in različnimi tečaji. Odločijo se lahko za dokončanje, prekvalifikacijo ali osnovno pridobitev izobrazbe naslednjih smeri: gimnazija, ekonomski tehnik ali predšolska vzgoja. Priključijo se lahko maturitetnemu tečaju, izberejo katerega izmed verificiranih tečajev tujih jezikov ali tečaje računalništva. Izobraževanje odraslih Učimo se vse življenje, učimo se za delo, družino, zase. Sodobno življenje nas priganja, da dnevno usvajamo nova spoznanja, neredko se zgodi, da smo se prisiljeni priučiti novega poklica. Na GSŠRM znamo prisluhniti potrebam in željam odraslih, da si pridobijo izobrazbo ali izpopolnijo svoja znanja tujih jezikov ali računalništva. Zavedamo se, da je vseži-vljenjsko učenje še kako potrebno, a velikokrat tudi naporno. Hoditi v šolo v popoldanskem in večernem času zahteva veliko dobre volje in energije, poleg tega je pogosto potrebno poseči po učbenikih še ob koncih tedna in med dopustom. Naši programi in načini dela zato kar najbolj upoštevajo potrebe udeležencev in okolja. Pouk izvajamo v majhnih skupinah, dostopni učitelji prilagajajo pouk in termine izpitov potrebam posameznikov in skupin, na voljo jim je literatura v klasični in elektronski obliki. Velika izbira in dokazani uspehi Poleg jezikovnih in računalniških tečajev izobražujemo za pridobitev izobrazbe po programih gimnazija, ekonomski tehnik, predšolska vzgoja in letošnja novost - gastronomija in turizem. Pohvalimo se lahko z zelo dobrimi rezultati svojih udeležencev na poklicni maturi in obilico praktičnih znanj, ki jih posredujemo med izobraževanjem. Verjamemo, da so Program vsako leto obiskuje okoli 200 udeležencev. Pouk se izvaja v majhnih skupinah, dostopni učitelji prilagajajo pouk in termine izpitov potrebam posameznikov in skupin, na voljo je literatura v klasični in elektronski obliki naši udeleženci dobro opremljeni za samostojno delo, z našimi spričevali pa imajo konkurenčno prednost tudi pri iskanju zaposlitve. Če v vas že dolgo biva želja po izobraževanju, novem poklicu ali znanju tujega jezika, ne omahujte. Pokličite nas in pogovorili se bomo o možnostih za uresničitev vaših sanj! Obiskovalci letošnjega informativnega dne na GSŠRM so povedali ... Odlična predstavitev in me že zanima "Zanima me program predšolska vzgoja, ker rada delam z otroki, predvsem na področju športa. Informativni dan se mi je zdel odličen." /Neža Ladinik/ Šola blizu doma je prednost "Za GSŠRM sem slišal v svoji osnovni šoli. Odločil sem se, da bom na informativni dan prišel najprej sem. Šola se mi zdi zelo dobra, prav tako pa je blizu mojega doma. Zanima me program predšolska vzgoja." /Anej Balantič/ Letos še boljši vtis "Na informativnem dnevu sem bila že lani, pa se mi zdi letos še boljši, zato mislim, da bom šolanje nadaljevala kar tukaj, in sicer na programu predšolska vzgoja. Všeč mi je tudi to, da je šola blizu mojega doma." /Manca Zgonec/ Dober vtis "Moj vtis o šoli je odličen. Zanjo sem izvedela v osnovni šoli in od prijateljice. Zanima me program predšolska vzgoja." /Jennifer Castillo/ Zelo všečno "Sem iz Zgornjega Tuhinja in na informativnem dnevu sem bila že lani. Obakrat mi je bilo zelo všeč. Zanima me program predšolska vzgoja." /Zala Leveč/ Navdušena sem nad projekti dijakov Odločam se za program ekonomski tehnik. Predstavitev mi je bila všeč, predvsem me je navdušilo predstavljanje izdelkov dijakov in različni načini prodaje teh izdelkov. Program so mi predlagali starši, sama pa še ne vem, kako se bom odločila. /Sara Planine/ Všeč mi je bila predstavitev fizike Zanima me program gimnazija, ne vem pa še, kaj hočem v življenju postati. Predstavitve so mi bile zanimive, čeprav so bile nekatere malo dolgočasne. Všeč mi je bila predstavitev fizike. Šola se mi sicer zdi dobra, zanjo pa sem izvedela od sošolcev. /Sara Mali/ Sem že odločen Odločil sem se, da se bom vpisal na to šolo. Zanimam se za program gimnazija in sicer me najbolj zanimajo tuji jeziki. Všeč mi je predvsem to, da si jih lahko sam izbereš. Izbral bom nemščino in italijanščino. /Tine Zorman/ Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. GSŠRM - ŠOLA S POVIŠANIM MEDNARODNIM UTRIPOM Peter Vilfan Šport je velik »biznis«, pridružite se! Ne kriza ne kakšne druge okoliščine doslej niso pomembno vplivale na razvoj športa pri nas. Po mnenju športne legende, nekdanjega košarkarskega svetovnega prvaka Petra Vilfana gre v Sloveniji za fenomen, ki kar ne pojenja: Tako majhen narod, pa toliko velikih športnih imen! Da organizacij, ki se s športom ukvarjajo poslovno, niti ne omenjamo. Tudi zato bomo na GSŠRM Kamnik jeseni dijakom na smeri ekonomski tehnik ponudili vsebine s področja športnega menedžmenta. Športni menedžment zajema zelo široko področje in vključuje vodenje športnih klubov, organizacij, inštitucij in zvez. Na to področje sodi tudi zastopanje in »prodaja« igralcev, nam je uvodoma opisal Peter Vilfan, nekdanji košarkar in podpredsednik kluba Olimpija. V Sloveniji je na stotine in tisoče klubov, ki jih vodijo predani ljudje, a mnogokrat nimajo osnovnega poslovnega znanja in pomembnih znanj s področij zakonodaje (tudi športne) pa komunikacijskih veščin in podobno Za organizacijo tekem, še posebej, če gre za tak zalogaj, kot je bilo evropsko prvenstvo v košarki, pa so nujni sodelavci s prav takšnimi znanji, opisuje športni komentator Vilfan, ki je leta dolgo opravljal tudi naloge športnega menedžerja. Slednji mora imeti tudi veščine načrtovanja dela v klubu z različnimi končnimi uporabniki - od predšolskih otrok do profesionalcev, saj se bo prej ali kasneje verjetno srečal tako z eno kot z drugo skupino. Da je športni menedžment perspektivna panoga, ni dvoma. Še posebej v časih, ko si bo moral tako rekoč vsak sam ustvariti svoje lastno delovno mesto. Z inova- ulfti Kdo je Peter Vilfan? Nekdanji vrhunski košarkar je bil in je še tako rekoč vse, kar pooseblja šport: svetovni prvak, vrhunski športni trener, podpredsednik kluba Olimpija, športni menedžer, komentator, pomočnik trenerja slovenske reprezentance ... Je ves čas v akciji in uživa v poklicu, med ljudmi in ob sooblikovanju slovenske zgodbe o športnem uspehu. tivnostjo in predanostjo bo to mogoče zlasti v svetu športa, je prepričan Peter Vilfan, zvezda slovenskega športa, ki podpira izobraževanje iz športnega menedžmenta na GSŠRM. Prepričanje je podkrepil z besedami, da poznamo v svetu celo države, ki so ekonomsko oziroma finančno v slabem položaju, a se zdi, da je ravno šport lepilo, ki jih drži skupaj, in je to področje, kjer nizajo uspehe ne glede na vse druge okoliščine. Šport se vedno razvija, obstane, najde pot, meni Peter Vilfan. Sogovornik meni, da je čar športnega menedžmenta tudi v tem, da v športu nikoli ne bo mogoče obvladati vseh znanj. Klub uspe, ko za moštvom stojijo različni strokovnjaki, in če slednji združijo moči, šele dobimo vsa potrebna znanja. To je po njegovem eden od čarov poklica športnega menedžerja ali menedžerke. Človek se vse življenje uči, poudarja sogovornik. Šport pa se nenehno razvija, zato so zaposlitve na tem področju perspektivne za vse, ki radi združujejo predanost, inovativnost in ekipnega duha. Delavnica Andreja Miklavca - na Karierni tržnici boste izvedeli, kako na enostaven in učinkovit način izbrati prave cilje glede na svoje zmožnosti Postavite si cilje Ko že mislimo, da ne gre nikamor več, da se nič ne da, se pojavijo ljudje, ki trdijo prav nasprotno. Danes smo zelo črnogledi zaradi negativne in nespodbudne situacije v družbi, vendar posamezniki med nami to zaznajo kot veliko priložnost. Tak je Andrej Miklavc, ki trdi, da je uspeh zagotovljen s pravimi cilji, fokusom in dobrim vodenjem. Andreja Miklavca verjetno poznate kot odličnega alpskega smučarja, olimpijca in zmagovalca v svetovnem pokalu. Danes je uspešen poslovni svetovalec, ki svetuje večinoma tujim velikim korporacijam. Svoje znanje in izkušnje postavljanja pravih ciljev bo predstavil na Karierni tržnici, 14. aprila 2015, na GSŠRM v Kamniku. Andrej Miklavc je prepričan, da je postavljanje visokih ciljev še kako pomembno. Po njegovem je dobro izbrati tako velik cilj, da te je strah. Postavljeni cilj pa mora na celotni poti imeti tudi vmesne cilje. Potrebujemo jih več, saj ko cilj enkrat dosežemo, nas nič več ne vleče naprej, zato se počutimo prazne. Kot primer lahko izpostavimo smučarja prostega sloga Filipa Flisarja. Imel je sanje in cilj, postati svetovni prvak, in to je tudi dosegel. Potem pa je šel še naprej. Dober angleški rek pravi: Kamor usmeriš svojo pozornost, tja gre tvoja energija. Če si usmerjen k cilju, boš lažje našel poti do njega. Pot ali rezultat - ni več vprašanje Največji problem pri doseganju ciljev je, da se ljudje obremenjujemo s procesom, ne pa rezultatom. Preveč se ukvarjamo z vprašanjem "kako", potrebna pa je osredotočenost na "zakaj" ter pomen dosežka. Če si preveč usmerjen k procesu, izgubiš voljo za doseganje cilja. Ste tudi vi nekdanji dijak GSŠRM-ja? Letos Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra praznuje 70-letnico obstoja in je v vsem tem času že veliko slovenskim dijakom dala odlično izobrazbo in nepozabne spomine. Zato smo se odločili, da bomo med seboj tudi formalno povezali nekdanje dijake s pomočjo mreže Alumni kluba. Na naši šoli bo tako vzpostavljena koristna vez med vsemi generacijami dijakov GSŠRM. Omogočala bo ohranjanje in poglabljanje ter tudi širitev poznanstev, pridobivanje novih izkušenj ter prijateljskih in poslovnih stikov. Najbolj zanimivi in zvesti člani bodo seveda maturantje, ki so to ravnokar postali in imajo z gimnazijo in sošolci še sveže vezi, ki bi jih radi ohranjali in spodbujali. V mreži bodo nekdanji maturanti tako iz gimnazijskega kot strokovnega izo- braževanja našli svoje kolege in starejše dijake šole, ki so že vrsto let vpeti v podjetniško, javno, politično, strokovno življenje. Prav tako bodo v Alumni vabljeni tudi obiskovalci in slušatelji iz programa izobraževanja odraslih. Alumni klub GSŠRM bo članom lahko nudil tudi možnost vseživljenjskega učenja z udeležbo na različnih predavanjih, konferencah, okroglih mizah in drugih dogodkih, ki jih organizira Gimnazija. Tako bi se člani lahko izpopolnjevali in pridobivali nova znanja ter se izobraževali na prijeten način v znanem okolju. Zato vabljeni vsi nekdanji dijaki in maturanti, da postanete del mreže Alumni GSŠRM. Obiščite našo spletno stran in oddajte svojo prijavnico ah nas pokličite na 01 830 32 00 in vam pošljemo prijavo. Pridite na prvo karierno tržnico! Dobra šola je po naši oceni takšna, da dijaka nauči tako predpisano šolsko snov kot veščine za življenje. Šola, ki mu da široko splošno razgledanost in možnost, da se pripravi na vstop na trg dela. GSŠRM je dobra šola. Zato bomo 14. aprila 2015 med 12. in 16. uro organizirali prvo karierno tržnico, ki se bo odvijala v prostorih šolske avle. Nanjo smo povabili več deset podjetij, ki imajo sedež oziroma delujejo na širšem območju naše šole. Na karierni tržnici bodo podjetja predstavljala možnosti za počitniško delo ah obvezno prakso, za občasno sodelovanje ali redno zaposlitev. Dijaki bodo imeli prvo priložnost navezati stik z bodočimi delodajalci in jim ponuditi svoje znanje. Karierna tržnica bo obenem prvi dogodek Alumni kluba Gimnazije Kamnik, zato bomo nanjo povabili tudi svoje nekdanje dijake. Ker smo znani po tradicionalni vpetosti v lokalno dogajanje, bomo na karierno tržnico povabili še druge Kamničanke in Kamničane ter starše svojih dijakov, da damo tudi njim možnosti spoznati zanimive zaposlo-valce. Maistrov pomladni ples Ker želimo popestriti družabno življenje na šoli in v Kamniku, pripravljamo v soboto, 18. 4. 2015, prvi Maistrov pomladni ples v rdečem. Ples je namenjen vsem, ki se radi zavrtite v ritmu valčkov, rumbe, čačačaja in ostalih družabnih plesov. Poskrbeli bomo za odlično večerjo, dobro glasbo in pri- jetno razpoloženje, goste -plesalce pa naprošamo, da k obleki dodate ščepec rdeče barve, nabrusite pete ter z nami zaplešete v pomlad. Celoten izkupiček plesa bo namenjen ureditvi učilnice na prostem za dijake. Za vse informacije se obrnite na gospo Karmen Belina v tajništvu šole. Partnerji YPAC-a: (^M&tfftl _I GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA Sponzorji YPAC-a: ■ Avtobusni prevozi Florjančič s.p. ■ Avtoličarstvo in avtokleparstvo Papež ■ BAR M 2000 ■ Calcit d.o.o ■ Coca-Cola HBC Slovenija, d.o.o. ■ CONSALd.0.0. ■ DANA d.0.0. ■ GOLDI d.0.0 ■ ILA d.o.o.-dotik ustvarjalnosti ■ Janko Rode, Rova ■ Kavarna Veronika ■ Kulturno umetniško društvo HIŠA KERAMIKE zakaj pa ne majolka ■ LJUBLJANSKE MLEKARNE mlekarska industrija, d. d ■ Pekarna EVROPA ■ Picerija Napoli ■ POS Elektronček d.o.o. ■ Restavracija Arboretum ■ Salon Kveder, Frizerstvo ■ Tomaž Kveder s.p. ■ SAM d.0.0 ■ Tehnounionl d.o.o ■ Trival kompoziti d.o.o. Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. Mladi V Kotlu se dogaja Že dobri dve leti Mladinski center Kotlovnica s pestrim dogajanjem aktivno skrbi za mlade Kamničane. Vodja Kotlovnice Rok Kosec si s svojo ekipo že od samega začetka prizadeva, da mladim Kamničanom zagotavlja temelj za raznovrstna izobraževanja, možnost razvijanja lastne kreativnosti, neformalnega učenja, druženje, zabavo ... Bojana Klemenc Kamnik - Da se v Kotlu ne spi, vsak teden dokazujejo številni dogodki. MC Kotlovnica je praviloma prostor za vse mlade od 15. do 29. leta, seveda pa ne zavrnejo nikogar, ki je mlajši ali starejši. »Kotu« je torej namenjen vsem tistim, ki se začenjajo spoprijemati s pravim življenjem. Kotlovnica sledi vsem slovenskim in evropskim direktivam, ki določajo naloge mladinskega centra, pojasnjuje Rok Kosec. Vsak mesec organizirajo vrsto delavnic t. i. neformalnega učenja, ob zaključku teh pa udeleženci pripravijo produkcijo. Trenutno so najbolj priljubljene delavnice risanja stripa, koncertnega ozvo-čevanja, breakdanca, DJ-de-lavnice, osnov android programiranja, osnov računalniške grafike in delavnice javnega nastopanja. »Prepričan sem, da si mladi želijo še več delavnic, kot pa jim V Mladinskem centru Kotlovnica, ki ima svoje prostore v Domu kulture Kamnik, se nenehno nekaj dogaja. Od večernih koncertov do številnih delavnic, na katerih mladi Kamničani poleg druženja pridobivajo dodatna znanja. jih lahko trenutno ponudimo. Opažamo, da je največ zanimanja za delavnice, povezane z uporabnimi računalniškimi ali kreativnimi znanji,« o aktualnem dogajanju v Kotlu pripove- duje Kosec. Zelo priljubljena programa sta tudi prosto-voljstvo in mobilnost mladih. V okviru evropskega programa, ki vzpodbuja mlade, da čim aktivneje izkoristijo svoj čas, so Kamničani odšli po Evropi, kamniški mladinski center pa trenutno gosti štiri Nemce. Zelo pomembna naloga kamniškega mladinskega centra je dostop mladih do kulturnih dobrin in vzpodbujanje ustvarjalnosti ter inovativno-sti, ki jih beležijo tako z raznovrstnimi glasbenimi in gledališkimi dogodki kot tudi s filmskim in pouličnim festivalom. Dobrodošla novost, ki jo pripravljajo kmalu, pa je ureditev cowor-king prostora v nekdanji vratarnici smodnišnice. Rok Kosec je prepričan, da je Kotlovnica s svojim delovanjem že dobro vpeta v lokalno okolje. Čeprav bi si želeli več sredstev iz občinskega proračuna, je zadovoljen, da se vizija in želja Kotlovnice uresničuje - čim več raznoraznih dogodkov za različne okuse kamniške mladine. Hkrati pa vse mlade vabi na obisk Kotlovnice, saj bodo le z raznoliko publiko uspeli ustvariti široko paleto pestrega dogajanja. Dan v znamenju poklicev Na OŠ Frana Albrehta smo februar začeli v znamenju poklicev. Odločitev o nadaljevanju šolanja je težka tako za tiste, ki se odločajo za šolanje za poklic, kot tudi za tiste, ki se odločajo, da se bodo šolali na gimnaziji. Tina Plahutnik Kamnik - Učenci obiskujejo srednje šole na informativnih dnevih in se udeležujejo dnevov odprtih vrat, vendar pa nimajo izkušenj z delovnimi okolji, njihove informacije o delu pa so omejene na informacije, ki jih dobijo od sorodnikov ali prijateljev. Na tem področju jim na šoli že tretje leto pomagamo in jim omogočimo stik s strokovnjakom s področja, ki jih zanima. Učenci so izrazili zaniman- je za 36 poklicev: igralec, arhitekt, krajinski arhitekt, grafični in industrijski oblikovalec, modni oblikovalec, veterinar, zdravnik, zdravstveni tehnik, laborant, kozmetični tehnik, gastronom-sko-turistični tehnik, slaščičar, medijski tehnik, računalniški tehnik, programer, strojni tehnik, inženir, mehatronik, elektrikar, inženir gozdarstva, foren-zik (kemik, fizik, biolog), mizar, sodnik, tožilec, odvetnik, pravnik, gozdar, učitelj, vzgojitelj, specialni Učenci OŠ Frana Albrehta v studiu ene od slovenskih medijskih hiš pedagog, psiholog in novinar. Uspelo nam je organizirati pogovore s strokovnjaki z vseh področij. Večina učencev je odšla na teren, obiskala obrtnika ali ustanovo z namenom pogovoriti se o tem, kakšna dela in naloge opravlja, kakšne spretnosti mora imeti, osebnostne lastnosti, interese ... ter kakšni so pogoji dela in možnosti zaposlitve in seveda, katero šolo moraš uspešno končati, da lahko opravljaš to delo. Najlepše se zahvaljujemo vsem podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so nam to omogočili. Vtisi učencev z obiska medijske hiše »Učenci OŠ Frana Albrehta smo v februarju obiskali podjetje PRO Plus, da bi si ogledali medijsko hišo in pridobili informacije o delu novinarja. Gospa Liza Šebe-la nas je popeljala skozi stavbo, kjer se odvijajo razne priprave na oddaje, sestanki ter snemajo oddaje. Povedala nam je tudi, kaj novinarji delajo, koliko časa na teden so v službi, kakšno izobraz- bo potrebujejo. Ugotovili smo, da je poklic novinarja zelo zanimiv, saj si lahko po izobrazbi tudi učitelj tujih jezikov, geograf, zgodovinar (narediš boljše prispevke, če je prispevek blizu tvojemu področju izobrazbe) Novinarstvo je tudi svojstven način življenja, saj so novinarji v službi kar po cele dneve in imajo tedensko kakšen dan ali dva počitka. Novinarjevo delo poteka v ekipi, ki jo sestavlja tudi po sto ljudi in vključuje stiliste, snemalce, scenariste ... Delo za določeno oddajo poteka tudi po več mesecev, saj ima vsaka oddaja specifično sceno in scenarij ter režijo. Ko je vse nared, oddaje po navadi potekajo v studiih (ki so v živo veliko manjši, kot so videti na televiziji) in se snemajo v živo ali pa so posnete že vnaprej. Ker se voditelji ne morejo celega teksta naučiti na pamet (novice prihajajo tudi nekaj minut pred začetkom oddaje), se jim tekst odvija na bobnu. Po koncu obiska smo si bili vsi enotni, da je bilo res super in da smo izvedeli veliko novega, poklic pa se nam je še bolj prikupil.« Zimske počitnice v Hiši keramike Tatjana Hlačer Kamnik - V času zimskih počitnic so za otroke v KUD Hiša keramike na Šutni 29 dopoldan in popoldan izvedli delavnice oblikovanja gline. Kar nekaj otrok se je z veseljem preizkušalo na lončarskem vretenu, kjer je prvi korak centriranje. Kepo gline je namreč treba spraviti v center, da lahko nadaljuješ Seveda kepa ni ubogala in je šla pogosto po svoje, a so roke mentorja priskočile na pomoč in posodice so začele nastajati. Prav posebno veselje je barvanje na vretenu, ko čopič čaka, da se ga vrteča glina dotakne. Drugačno, a tudi zanimivo pa je izdelovanje v roki ali na mizi v drugih keramičnih tehnikah. Otroci so tudi pritrjevali ročaje, in če so jih dobro pritrdili, ne bodo odleteli ne pri sušenju in ne pri žganju. Bilo je prav zabavno, so rekli udeleženci in eden med njimi kar ni in ni odnehal. Vrete-no ga je začaralo in »moral« je priti prav vsak dan. Seveda pa so otroci izvedeli tudi več o glini, postopkih, žganju pa tudi o kamniški keramiki in majoliki. Zelo zadovoljni so bili tudi dedki, babice in starši. Lahko rečemo, da ni moglo biti bolje. Pa drugič spet. Delavnice oblikovanja gline so bile med počitnicami namenjene otrokom. Karierna tržnica Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra bodo aprila pripravili prvo Karierno tržnico, ki bo priložnost tako za njihove dijake kot za podjetja. Jasna Paladin Kamnik - »Na naši šoli se zavedamo nujnosti in pomembnosti povezovanja z gospodarstvom, saj je nesmiselno, da vzgojimo in izobrazimo kader, ki na trgu dela ni uporaben. Zato smo se odločili organizirati Karierno tržnico, na katero smo povabili več kot štirideset močnejših podjetij iz kamniško-domžal-skega območja, da pridejo k nam na šolo in se predstavijo. Na ta način bodo mladi pobliže lahko spoznali različne poklice, saj ugotavljamo, da sploh nimajo predstave, kaj vse se na trgu dela sploh potrebuje. Tovrstno mrežen-je, ki ga želimo vzpostaviti, smo usmerili v končni cilj -vzpostaviti sistem rednih povezav naših najboljših dijakov z najboljšimi zaposloval- ci v regiji. S tem bodo podjetja dobila najboljše kandidate za potencialna delovna mesta, najboljše kandidate za počitniško delo in najboljše kandidate za štipendiranje. Po našem mnenju gre tu za obojestransko korist,« je prepričan ravnatelj GSŠRM Šemso Mujanovič. Karierna tržnica bo potekala 14. aprila med 12. in 16. uro v šolski avli in v eni od učilnic. Na dogodek vabijo podjetja, ki iščejo ekonomske tehnike, prodajalce in administratorje, gimnazijske maturante, gastronomske in turistične tehnike, vzgojitelje predšolskih otrok, pridne dijake za različno delo s študentsko napotnico, možnost reševanja poslovnih izzivov v obliki seminarskih in raziskovalnih nalog ter prihodnje perspektivne maturante. Slikali bodo na pirhe iz gline Kamnik - V Hiši keramike na Šutni vsak mesec pripravijo tematsko delavnico in kmalu bo na vrsti velika noč. Delavnico, ki bo potekala v četrtek, 26. marca, od 17. ure dalje bodo posvetili pirhom, a ne tistim pravim, pač pa takim iz gline, ki jih bodo poslikali z najrazličnejšimi okraski. Delavnico bo vodila Slavica Cvetek, slikarka na keramiko, prijave pa zbirajo na kud.hisakeramike@gmail.com. J. P. Šport Občinska liga v kegljanju Po štirinajstem krogu občinske lige se je končal tudi redni del tekmovalne sezone 2014/15. Tekmovanje se nadaljuje s končnico in tekmami za razvrstitev od petega do osmega mesta. Leon Pirman Kamnik - Zadnji krog rednega dela je bil zelo razburljiv, o napredovanju v končnico sta namreč odločali dve tekmi. Za zadnje mesto med prvimi štirimi ekipami sta se neposredno udarili ekipi Mladincev in Calcita. Po pričakovanjih so zmagah igralci Calcita, saj so prišli z najmočnejšo postavo. Toda kot se je izkazalo kasneje v večerni tekmi, so zmagah s prenizkim rezultatom 5:3. Za napredovanje med štiri bi jim zadostovala že zmaga s 6 : 2. Vendar je DU Kamnik presenetljivo in nepričakovano premagalo vodilno ekipo Ambrož Team in si v zadnjem trenutku priigralo vstopnico za prve štiri in igranje v končnici. V ekipi Calcita je samo Dejan Lorenčič odigral tako kot zna, vsi ostali pa so bih krepko pod svojim povprečjem. Zelo zanimiva in kvalitetna tekma je bila med ekipama Ambrož Team in DU Kam- Kamnik. Premočno so zmagah favoriti za prvaka v najmočnejši postavi z Urošem Stoklasem na čelu s 7 : 1 in 3244 podrtimi keglji. Čeprav so po videnem igralci DU Kamnik igrah slabo in razočarali verjetno bolj sebe kot pa svoje navijače. Mislim, da so malo podlegli tudi pritisku tekme, ko so opazili, da je nasprotnik postavil najmočnejšo ekipo. Med igralci DU je bil tokrat najlepše presenečenje Roman Torkar s 535 podrtimi keglji, vsi ostali pa so odigrali pod svojimi sposo-bnostnimi. Druga tekma je bila preložena zaradi prehitre smrti našega zvestega navijača, podpornika in očeta naše dolgoletne igralke Klare, Andreja Koprivca. Andrej je bil namreč tudi član ekipe Zarja Elektronika. Od njega smo se poslovili v petek, 6. marca, na kamniških Žalah. V razigravanju za razvrstitev od petega do osmega mesta sta v prvem krogu igrala ŠD Soteska in ŠD Policist ter Končna lestvica rednega dela: 1. Ambrož Team 14 12 0 2 24 2. Kegelj Team 14 8 0 6 16 3. Zarja elektronika 14 7 1 6 15 4. DU Kamnik 14 6 1 7 13 5. Calcit 14 6 1 7 13 6. Mladinci 14 5 2 7 12 7. ŠD Policist 14 5 1 8 11 8. ŠD Soteska 14 4 0 10 8 nik. Roman Torkar s 521, Majda Lužars s 570, Franc Poljanšek s 529, Rudi Vidic s 519, Dušan Mandič s 519 in Drago Leben s 507 podrtimi keglji so bih premočni in zmagah s 5 : 3 in skupaj 3165 podrtimi keglji. V Ambrož Teamu sta bila Slavko Zor-man s 565 in Igor Zamljen s 542 podrtimi keglji prekratka za zmago, čeprav je tudi Primož Flerin odigral dobro s 515 podrtimi keglji. V ostalih dveh tekmah, ki pa nista o ničemer odločali, je ŠD Soteska premagala Kegelj Team s 5 13, ŠD Policist pa Zarjo elektroniko s 6 : 2. V ekipi Soteske sta se izkazala Anja Rutar s 550 in Franci Grubar s 605 podrtimi keglji. V ekipi ŠD Policist je bil Brane Hribar najboljši s 536 podrtimi keglji. Začela se je končnica Končnica prvenstva se je začela v začetku marca in se igra po sistemu vsak z vsakim. V prvem krogu je Amrož Team igral proti DU remizirala s 4 : 4. V ekipi ŠD Soteska sta bila najuspešnejša Franci Grubar s 553 in Janez Hančič s 532 podrtimi keglji. V ekipi ŠD Policit so bih najboljši Tatjana Hace s 542, Tone Klemene s 529, Valentin Soldo s 514 in Brane Hribar s 509 podrtimi keglji. Občinska liga ima več gledalcev kot državna Calcit je premočno premagal okrnjeno ekipo Mladincev s 7 : 1 in 3100 podrtimi keglji. V ekipi Calcita so bih najboljši Aleš Prosen s 563, Gašper Burkeljca s 542, Dejan Lorenčič in Blaž Pod-jed s 502 podrtima keglje-ma. V ekipi mladincev smo bih najbolj veseli rezultata Tee Repnik (letnik 2002), ki je podrla 494 kegljev. V tekmah za prvaka pričakujemo kvalitetne in razburljive dvoboje in tudi obisk bo verjetno večji. Na tekmah občinske lige je večinoma več gledalcev kot pa na tekmah državne lige, saj se odvijajo med tednom. V Planici bi rad poletel res daleč Matjaž Pungertar iz Vrhpolja pri Kamniku si je z dobrimi predstavami priboril mesto v slovenski skakalni reprezentanci, sezono pa si želi zaključiti s čim boljšimi poleti v Planici. Vilma Stanovnik Vrh polje - Naslednji konec tedna se bo v Planici zaključila letošnja zimska sezona v smučarskih skokih. V njej se je izkazal tudi štiriindvaj-setletni Matjaž Pungertar. Se spomnite, kako ste vzljubili smučarske skoke? »Moj vzornik je bil Rok Benkovič, ki sem ga spoznal v klubu v Mengšu. Moj in njegov oče sta se namreč poznala in moj oče me je pred petnajstimi leti peljal v Mengeš, da bi poskusil, kako mi bo šlo. Sprva sem treniral na manjši skakalnici, kmalu pa sem začel hoditi na prve tekme, ki jih za mlade pri nas res ne manjka.« Kaj vas je prepričalo, da ste vztrajali? »Skoki so mi bili všeč, v Kranj sem šel v ekonomsko gimnazijo in prišel v mladinsko reprezentanco. Šlo mi je vedno bolje, uvrstil sem se v člansko B-reprezentanco in sedaj v člansko. Nisem sicer športnik, ki bi hitro napredoval, vendar so rezultati vsako leto boljši in to me prepričuje, da tudi vztrajam.« Nekaj odličnih rezultatov je zadnja leta vseeno bilo? »Seveda so bili, zlasti sem bil zadovoljen z nastopi na alpskem pokalu in tudi kasneje z rezultati v celinskem pokalu, ki so nekakšna priprava za tekme svetovnega pokala. Vesel sem bil dveh zmag v Koreji in še nekaterih dobrih uvrstitev. Prav tako imam med boljšimi rezultati zmago na poletnem grand prim, seveda pa je zame najbolj uspešna letošnja sezona. Zlasti šesto in sedmo mesto v Nižnem Tagilu, pa tudi sedmo mesto v Engelbergu, so dokaz, da se počasi, a vztrajno bližam vrhunskim uvrstitvam.« Koliko vam pomeni dejstvo, da imate sedaj dobre možnosti treniranja doma, saj so nove skakalnice v Planici, prav tako je sodobna in sedaj celo osvetljena skakalnica v Kranju? »To je res nekaj najboljšega, kar smo si lahko želeli, sploh sedaj, ko imamo 120-metrsko skakalnico v Planici, saj je večina tekem svetovnega pokala na takšnih skakalnicah. Včasih smo se res morali voziti daleč v tujino, kar je bilo zelo naporno, sedaj pa smo Smučarski skakalec Matjaž Pungertar je vsako sezono boljši. / Foto: Gorazd Kavčič v uri in pol iz Kamnika v Planici, kjer nas po navadi pozdravi še sonce in tako res z užitkom treniram.« Ali sebe štejete bolj za skakalca ali letalca, saj znate leteti tudi zelo daleč? »Moj osebni rekord je dvesto deset metrov, je pa že kar star in je še iz prejšnje velikanke v Planici. Zadnje čase na velikankah nisem bil ravno najuspešnejši, glede na to, da se trenutno moja forma spet stopnjuje, upam, da bom letos v Planici spet lahko letel res daleč.« Kdo vse so vaši trenerji? »Moja reprezentančna trenerja sta Goran Janus in Jani Grilc, prav tako za nas vse skrbi atletski trener Matjaž Polak. Če nisem z reprezentanco, treniram s klubskim trenerjem Alešem Selakom.« Vas na tekme spremljajo tudi domači, vas pri športu podpirajo? »Ja, vsi od brata in staršev do punce me zelo podpirajo, če je le mogoče, pridejo tudi na tekme. To mi veliko pomeni.« Novi medalji za lokostrelce Slovenski lokostrelci so na evropskem dvoranskem prvenstvu v ekipni konkurenci osvojili zlato in bronasto medaljo. V članski in mladinski reprezentanci je bilo tudi pet Kamničanov. blanka štrajhar Koper - V Kopru se je v soboto, 28. februarja, končalo dvoransko EP, na katerem je tekmovalo kar pet Kamničanov kot članov slovenske mladinske in članske reprezentance. Jaka Komočar, Klemen Štrajhar, Den Hab- jan, Gašper Štrajhar in Žiga Ravnikar, člani Lokostrelskega kluba Kamnik, so poleg drugih slovenskih reprezen-tantov zastopali slovenske barve. Velika udeležba najboljših lokostrelk in lokos-trelcev iz 35 držav, odlična organizacija tekmovanja v okviru Lokostrelske zveze Slovenije in prekrasen ambient koprske dvorane Arena Bonifika so pripomogli k temu, da se bodo te tekme tekmovalci in drugi udeleženci še dolgo spominjali. Najboljši od Kamničanov je bil v kvalifikacijah med mladinci Gašper Štrajhar, ki je z rezultatom 587 krogov (največje število krogov je 600) zasedel peto mesto in podrl dolgoletni državni rekord. Na koncu tekmovanja pa smo se po končanih dvobojih veselili tako ekipne zlate medalje, ki so jo med petimi ekipami dosegli naši mladinci s sestavljenim lokom, kot tudi ekipne bronaste medalje, ki so jo v konkurenci enajstih ekip dosegli mladinci z ukrivljenim lokom in s tem obranili bronasto medaljo z EP 2013 na Poljskem. Bronasto odličje so tako poleg Roku Bizjaku iz LK Mins Postojna okrog vratu nadeli tudi Gašperju Štrajharju in Žigu Ravnikarju iz LK Kamnik, ki so ob bučnem navijanju občinstva v malem finalu premagali odlično nemško ekipo, ki je prav tako sodila med favorite in tako presenetljivo ostala brez medalje. Posamično so drugi Kamni-čani dosegli naslednje rezultate: 17. mesto: Klemen Štrajhar in Den Habjan, 39. mesto: Jaka Komočar (vsi člani, ukrivljeni lok), 17. mesto: Žiga Ravnikar (mladinci, ukrivljeni lok). Članska ekipa z ukrivljenim lokom v sestavi Klemen Štrajhar, Den Habjan in Jaka Komočar je po tesnem porazu proti poljski ekipi zasedla končno 9. mesto, medtem ko je članska ekipa s sestavljenim lokom v sestavi Slavko Turšič, Dejan Sitar in Damjan Majer zasedla 4. mesto. Gašper Štrajhar, Rok Bizjak in Žiga Ravnikar Sport Ribič: Zaupam svojim igralkam Odbojkarice ekipe Calcit Volleyball bodo že jutri imele prvo priložnost, da se Luki Koper oddolžijo za nepričakovan poraz v polfinalu pokala Slovenije. Ob 20. uri bodo v kamniški športni dvorani s Koprčankami igrale prvo polfinalno tekmo končnice državnega prvenstva. Za uvrstitev v finale bo treba zmagati dvakrat. Gašper Ribič, trener Kamničank, je prepričan, da bo v finalu zaigrala njegova ekipa. Kamniški kadeti bronasti Februarsko državno prvenstvo za kadete (U-i8) v ekipni konkurenci je v kamniški kegljaški klub prineslo veliko veselja. Ekipa kadetov je v konkurenci desetih ekip osvojila tretje mesto. Žan Grm, Jakob Jančar, Matevž Štritof in Klemen Končnik so posamezniki, ki so sestavljali bronasto ekipo Kegljaškega kluba Calcit. Miha Štamcar Kamnik - Čeprav sta od poraza v polfinalu pokala Slovenije minila že skoraj dva meseca, v kamniškem taboru še niso pozabili na spodrsljaj v pokalnem tekmovanju, ko so ostali brez pričakovanega finala. Kar jim ni uspelo v pokalu, bodo skušale narediti v državnem prvenstvu. V četrtfinalu končnice so z dvema zmagama proti Kemi Puconci naredile svoj prvi korak na tej poti, drugega bodo skušale narediti na tekmah s Koprčankami. »Vedno se oziram le na prvo naslednjo tekmo. Svojo nalogo smo v četrtfinalu opravili, zdaj nas čakajo tekme v polfinalu. Nobena skrivnost ni, da se želimo uvrstiti v finale, da pa svojo željo uresničimo, bo treba premagati Koprčanke. Osebno že komaj čakam na te tekme, ko bodo moje igralke lahko dokazale, da je bil poraz v Braslovčah le slab dan. Že Darja Korelc Loke v Tuhinju - Manjša skupina lokalnih teniških igralcev se je povezala in ustanovila klub, katerega cilji so kar ambiciozni -nekaj so jih že uresničili, izdelali so spletno stran (www.tenis-tuhinj.si), na kateri je poleg prebiranja novic in obvestil možno tudi rezervirati igrišče, izvedli so tri brezplačne začetne teniške tečaje za odrasle, pričeli so s teniško šolo za otroke in z igranjem v tuhinjski teniški ligi. »Čeprav smo veliko že naredili, je pred nami še veliko dela,« je povedal eden od pobudnikov ustanovitve društva Primož Pestotnik. »V prvi vrsti pa si želimo vsem ljubiteljem tenisa v Tuhinjski dolini omogočiti ustrezne pogoje za igranje in druženje. Pri tem imam v mislih postavitev manjše brunarice, saj zdaj člani kluba nimamo ne garderob ne prh in ne sanitarij. Z ustanovitvijo teniškega kluba se prebivalcem tuhinjske doli- na jutrišnji tekmi lahko dokažemo, da smo boljši od njih,« se polfinalnih obračunov z ekipo iz slovenske obale veseli Ribič. Prednost koprske ekipe bo v tem, da bodo oni tisti, ki ne bodo imeli česa izgubiti in bodo lahko igrali sproščeno, zato pa na drugi strani od Kamničank javnost pričakuje zmago. »Z zmago v pokalu Slovenije so verjetno Koprčanke še pridobile samozavest, dejstvo pa je, da bo vloga favorita pripadala naši ekipi. Predvsem si želim, da bi na teh tekmah odigrali svojo najboljšo odbojko. Če bomo v tem uspešni, bomo dokazali, da smo boljši od Kopra. Prepričan sem, da smo igralsko boljši od njih, vendar bo to treba dokazati na igrišču. V pokalu so o zmagovalcu odločale malenkosti, ki so bile na strani nasprotnic. Zavedam se, da nam v polfinalu ne bo lahko, toda verjamem, da smo sposobni priti do finala. Upam, da si ne ni več treba voziti do skoraj 10 km oddaljenih igrišč v Kamniku, odslej lahko igramo doma.« V klubu so se odločili, da bodo najboljšim mladim tekmovalcem omogočili tudi igranje na tekmovanjih Teniške zveze Slovenije, zato so se že lani včlanili v dekleta ne bodo naložila prevelikega bremena, ampak da predvsem sebi dokažejo, da so sposobna igrati dobro odbojko.« Že celotno letošnjo sezono se varovankam Gašperja Ribiča dogaja, da nihajo v svoji igri, ne samo od tekme do tekme, temveč že med samo tekmo. Tako je bilo recimo tudi na povratni četrtfinalni tekmi končnice v Puconcih. »Nima se smisla izgovarjati na to, da v letošnji sezoni nismo igrali velikega števila tekem. To moramo preprosto sprejeti, toda glede na ekipo, kot jo imamo sestavljeno v letošnji sezoni, bi bilo večje število tekem zagotovo dobrodošlo. Sicer pa so nihanja v naši igri po svoje razumljiva, kajti na določenih igralnih mestih imamo igralke, ki so v letošnji sezoni prvič med nosilkami igre. Po tej strani je Koper celo v prednosti, toda s to mladostjo lahko naredimo veliko dobrega. Dekleta imajo veliko željo po dokazo- slovensko krovno teniško organizacijo in pričeli nastopati na odprtih in državnih prvenstvih. Vsak začetek je težak, prve izkušnje z vrstniki iz cele Slovenije so bile kar hude , a tako trenerji kot tudi igralci ob prvih neuspehih niso vrgli puške v koruzo in še bolj zavzeto tre- vanju in napredovanju. Dobro, nihanja bodo, tega se zavedamo, toda manj kot jih bo, lažje nam bo. Na treningih temu posvečamo veliko pozornosti, je pa tako, da je nekaj delo na treningu, drugo sama tekma. Tako določene stvari na treningih delujejo dobro, žal pa na sami tekmi še ne, vendar verjamem, da se nam bo vloženo delo vrnilo na tekmah. Dobro bi bilo, da bi bilo tako že od polfinala končnice naprej,« svojim igralkam popolnoma zaupa Ribič, ki si želi, da bi bila na jutrišnji tekmi tribuna kamniške športne dvorane polna. Druga polfinalna tekma končnice bo na sporedu v sredo, 18. marca, on 18.30 v Kopru, morebitna tretja pa prihodnjo nedeljo, 22. marca, ob 18. uri spet v ŠD Kamnik. Odlično v modri skupini igrajo tudi odbojkarji. Proti komu bodo igrali v četrtfinalu končnice, boste izvedeli na njihovi spletni strani www. okkamnik-klub. s i nirajo, pa čeprav so pogoji za vadbo predvsem v zimskem času slabi. Teniška dvorana Harmonija v Mengšu je sicer odlična, logistika pa je tista, ki povzroča največ težav - trenerji, ki skrbijo za prevoz igralcev na trening in nazaj domov, za en trening opravijo tudi do sedemdeset kilometrov. Na srečanju članov kluba, ki je bilo v začetku letošnjega februarja, so podelili pokale in nagrade najboljšim igralcem na lanskem klubskem prvenstvu, odprtem prvenstvu Tuhinja ter v prvi in drugi tuhinjski ligi, najbolj uspešni pa so bili Primož Pestotnik (klubski prvak v konkurenci članov in prvak prve tuhinjske lige), Sonja Prepadnik (klubska prvakinja v konkurenci članic), Črt Pestotnik (klubski prvak do 14 let in prvak druge tuhinjske lige), Matic Jordan (klubski prvak do 12 let), Lana Urankar (klubski prvak do 10 let) ter Janko Poljan-šek (zmagovalec odprtega prvenstva). Peter Jantol Kamnik - Žan Grm, Jakob Jančar, Matevž Štritof in Klemen Končnik so posamezniki, ki so sestavljali bronasto ekipo. Ekipa mladih kamniških kegljačev je zelo dobro sodelovala na kegljaškem parketu. Jakob in Žan sta s svojimi izkušnjami odlično opravila svojo nalogo in dosegla po dva dobra rezultata. Matevž in Klemen sta na svojem prvem kadetskem nastopu v ekipni konkurenci pokazala svoj kegljaški talent in prispevala pomembna rezultata za osvojitev tretjega mesta. V moški konkurenci je zmagala ekipa kadetov iz Litije, drugo mesto so osvojili kadeti iz Kegljaškega kluba Brest iz Cerknice. Kamniška dekleta (Klara Koprivec, Tamara Pevec, Janja Zupančič in Tea Repnik) so svoj nastop zaključile na solidnem sedmem mestu. Prvakinje so kegljačice iz Celja. Gašper Burkeljca v članski reprezentanci Kegljaška zveza Slovenije je 3. marca objavila seznam članske državne reprezentance, na katerem je tudi Kamničan Gašper Burkeljca. Gašperja zdaj čakajo še zadnje reprezentančne priprave pred odhodom na svetovno prvenstvo. Reprezentanca bo od 13. do 23. maja sodelovala na ekipnem svetovnem prvenstvu v Speic-hersdorfu v Nemčiji. V ligaškem tekmovanju nobenih sprememb Kamniški kegljači in kegljačice v državnih ligah ostajajo že kar nekaj časa na istih mestih. Kegljači prve moške ekipe so po zadnjih dveh zmagah okrepili svojo pozicijo na 3. mestu prve državne lige. Kegljačice prve ženske ekipe so na zadnjih dveh tekmah doživele po en poraz in eno zmago, kar jih je obdržalo na trenutno solidnem 6. mestu. Druga moška ekipa zaseda 8. mesto v drugi državni ligi, kegljačice druge ženske ekipe pa zasedajo 5. mesto v drugi ženski ligi. Do konca sezone so še trije krogi državne lige, vse ekipe pa imajo še nekaj možnosti za napredovanje po lestvici. Mladi upi tuhinjskega teniškega kluba: Miha Bergant, Lana Urankar in Tim Zavasnik / Foto: TK Tuhinj Jubilejni dvajseti gorski tek k Sv. Primožu Stahovica - V soboto, 28. marca, bo Ivan Urh pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež organiziral že dvajseti tradicionalni gorski tek k cerkvici sv. Primoža. Tek bo prireditev v počastitev občinskega praznika, hkrati pa odprtje gorskote-kaške sezone, zato pričakujemo množično udeležbo. Start dolge proge (3,5 km, višinska razlika 400 m) bo ob 10. uri pri Domu krajanov na Vegradu. Limitni čas teka je40 minut. Na dolgi progi bodo tekli moški in ženske v različnih kategorijah ter dečki/deklice letnik 2002-2003 ¡n 2000-2001. Kratka proga za Pokal Calcita (600 m, višinska razlika 30 m) bo za mlajše kategorije dečkov in deklic s startom ob 10.20. Letošnja novost je prijava na tekmo prek športnega portala Prijavim.se. V pred prijavi je startnina za dolgo progo 10 evrov, na dan tekme pa 15 evrov. Za tekače na kratki progi startnine ni. Razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, medalj in bogatih praktičnih ter denarnih nagrad bo ob 12.15 pri Domu krajanov na Vegradu. Mira Papež V Lokah trenirajo tenis Tenis ima v Tuhinjski dolini bogato tradicijo, saj sta bili dve peščeni igrišči v Lokah zgrajeni že pred več kot štiridesetimi leti. V zadnjih letih je prej sicer zelo pestro teniško dogajanje skoraj zamrlo, lani pa je bilo na igriščih spet zelo živahno. Zanimivosti Upokojenci so praznovali dan žena Barje odprt in v njem streže tudi Kamničan Resničnostni šov Bar, ki ga lahko spremljamo na Planet TV, je del ljubljanskega Nebotičnika že dober teden dni. Med tekmovalci, ki med seboj merijo svoje 'barovske' moči, spretnosti in znanje, je tudi 27-letni Kamničan, sicer ekonomski tehnik, velik privrženec fitnesa, Rene Šantič. A. B. Nadškof na obisku Predsednik in tajnica Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak in Valerija Štupar Jasna Paladin Kamnik - Kot nam je povedal predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak, upokojenci dan žena radi praznujejo, prav tako radi pa imajo tudi kulturne popoldneve, ki jih v društvenih prostorih pripravijo nekajkrat letno. Tudi v petek, 6. marca, so bih ti kar nekoliko tesni, a je bilo zato vzdušje še toliko bolj veselo. Poudaril je, da njihovi člani iz različnih kulturnih sekcij zelo radi nastopajo, zato se je tudi tokratno popoldne zavleklo v večer. Za prijetno vzdušje so tako poskrbele Ljudske pevke Predice, društvena dramska skupina, recitatorka Erna Pahor, povezovalka programa Milena Brajer s svojo vnukinjo in duo Jesenski cvet. Obiskovalci so se lahko posladkali s skromno malico, ženske pa so razveselili še z rdečimi nageljni. Kulturni dogodki pri kamniških upokojencih ne minejo brez Ljudskih pevk Predic. V petek, 27. februarja, je Društvo svetega Jakoba z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom pripravilo pogovor, ki ga je vodil znani televizijski novinar in publicist Igor Jurič. Obisk poglavarja slovenske cerkve je bil izjemen dogodek, ki se ne zgodi vsak dan. Na pogovornem večeru z zgornjim naslovom sta se v dvorani Kluba Kino dom prejšnji teden soočila Kamničana, oče in sin - Silvo in dr. Andrej Teršek. Člani DU Kamnik so tudi letos praznovali osmi marec, dan žena. Pripravili so kulturno popoldne in med udeleženke razdelili šopek rdečih nageljnov. Igor Podbrežnik Kamnik - Gostitelj pater Lav-rencij, ki je v uvodu pozdravil svojega s obrata Staneta, danes nadškofa, je omenil, da bo potrebno razmišljati o večji dvorani, saj sedanja pogosto ni dovolj velika, da bi sprejela vse obiskovalce. Tako je bilo tudi tokrat, saj je bil obisk poglavarja slovenske cerkve izjemen dogodek, ki se ne zgodi vsak dan. Igor Jurič in nadškof Zore se nista dolgo zamujala z uvodnimi vljudnostmi. Zvedeli smo lahko, kako je gimnazijec Zore vsak delovni dan čakal na avtobus za Tuhinjsko dolino, pa mu je nekega dne sošolec predlagal, da obiščeta cerkev pri kamniških frančiškanih. Prvo srečanje je preraslo v vedno tesnejšo povezanost s frančiškani in končno v odločitev za duhovniški poklic. Nadškofa skrbi današnja odrinjenost vernih na družbeno obrobje, po njegovem je to tudi razlog za manjše zanimanje za duhovne poklice. Izkušeni voditelj Jurič je spretno povezoval teme, ki so povezane s ključnimi izzivi in dilemami znotraj slovenske in svetovne Cerkve. Dotaknila sta se tudi vprašanja celibata. Ta je po mnenju nadškofa blagoslov, saj duhovnikom omogoča, da se v celoti posvetijo svojemu poklicu in v nobenem primeru ne more biti razlog manjšega zanimanja za duhovne poklice. Prepričan je, da bo spet prišel čas, ko se bo zanimanje zanje povečalo. Toda prej se morajo spremeniti družbene raz- Jasna Paladin Kamnik - Zanimivo in sproščeno soočenje dveh medijsko prepoznavnih Kamničanov, ki je napolnilo dvorano Kluba Kino dom v Domu kulture Kamnik, so organizirali člani Liste Dušana Papeža. Silva Terška, upokojenega novinarja in moderatorja, umetnika in pisca, mojstra besede in čopiča ter avtorja številnih radijskih in televizijskih oddaj, in njegovega sina dr. Andraža Terška, ustavnega pravnika, univerzitetnega profesorja in borca za človekove pravice, je uvodoma predstavila Barbara Božič, nato pa sta se oče odnos do Kamnika, razvijajoče se kvazizvezdništvo v Sloveniji, mediji, politiki in njihovi (pre)dolgi mandati, današnji učinki tiskanih knjig, vrednote na univerzah, pomen demokracije, dvojna merila Slovencev, psihologija množic Čeprav oče in sin, sta dokazala, da se njuni pogledi v marsičem razlikujejo, a v kritičnosti družbe skorajda ne zaostajata drug za drugim. Ker se oba rada ukvarjata tudi s športom, ju je Dušan Papež ob koncu v zahvalo obdaroval z darilom - športnima majicama z njunima okroglima obletnicama, ki sta ju praznovala pred kratkim. S Stanislavom Zoretom se je pogovarjal Igor Jurič. / Foto: Matevž Skamen mere, potrebno je sprejeti različnost, ki je nujen pogoj za vitalno, v življenje usmerjeno družbo. Sogovornika se nista mogla ogniti aktualnih družbenih tem. Nadškof je predstavil manipulacije, povezane z vprašanji šolstva. Povedal je, da ni javnih in zasebnih šol, pač pa so šole v državni ali zasebni lasti, v katerih poteka javni šolski program, šole v zasebni lasti pa so za državo dodana vrednost, saj v njih financira samo izvajanje programa, ne nosi pa stroškov investicij in vzdrževanja. Nadškof Zore je tudi povedal, da se je po sprejemu škofovskih dolžnosti že srečal z najvišjimi predstavniki države, s katerimi si želi tvornega sodelovanja, ki pa mora temeljiti na vzajemnem spoštovanju resnice. Omenil je, da se ne strinja z ustavnimi spremembami, ki posegajo v družino. Ni mu razumljivo, da se mladi vedno bolj izogibajo zakonski zvezi, istospolni pa naj bi si to tako želeli. Opozoril je, da lahko otroci vsestransko zrastejo in dozorijo le ob očetu in mami, da imajo otroci človeške pravice in niso pravica svojih staršev. To so vprašanja, kjer Cerkev ne more popuščati. Zanimiv je tudi nadškofov pogled na intenzivno sekularizacijo evropske družbe z njenim hkratnim upadanjem vitalnosti, v drugih delih sveta pa je Cerkev v vzponu. Po njegovem smo priča velikim selitvam narodov, v Evropo prihajajo ljudje z jasno izraženo vero in visoko izraženo voljo do življenja. V prihodnji Evropi vidi misijonarje iz drugih delov sveta, ki bodo prihajali oznanjat Kristusa. Skratka obrnjen svet. Igor Jurič je naslovil še vrsto drugih zanimivih vprašanj in na vsa je nadškof Zore tudi odgovoril. Med drugim nam je predstavil svoje videnje Boga, ki nikoli ni bil strogi oče, pač pa nekdo, ki verjame v človeka in mu dopušča, da prevzema odgovornost za svoja ravnanja. Skratka odlično izhodišče za postno premišljevanje, kaj lahko vsak od nas naredi za boljši in bolj pravičen svet. in sin spontano zapletla v enourni dialog, v katerem sta precej kritično, deloma tudi samokritično in tudi malce humorno obdelala teme, kot so dom in njun Oče in sin - Silvo in dr. Andraž Teršek Zanimivosti, križanka Kamnik na sejmu v Beogradu Od 19. do 22. februarja je v Beogradu potekal 37. Mednarodni turistični sejem. Pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija se je srbski strokovni in splošni javnosti z animacijo Fotografiraj se s pastirjem z Velike planine, z zvoki harmonike in degustacijo Okusi Kamnika predstavil tudi Kamnik z okolico. Sabina Romšak Cilj turistične promocije na sejmu v Beogradu je povečati obisk Srbov v naši regiji ter jim predstaviti pestro turistično ponudbo na območju Kamniško-Savinjskih Alp s poudarkom na aktivnem preživljanju prostega časa. Že prvi dan sejma, ki je bil namenjen poslovni javnosti in medijem, je slovensko stojnico obiskalo veliko poslovnih partnerjev in novinarjev. Pri stojnici Kamnika so se ustavili tudi študentje Univerze za management in turizem Skopje, predstavili so jim zgodbo o velikopla-ninskem siru trniču. V. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar se je sestal s predstavniki srbskih športnih klubov in zvez, s katerimi se je pogovarjal o možno- stih sodelovanja v športnem turizmu. Zagretost za obisk Kamnika in okolice tudi v Srbiji narašča, saj je naša destinacija obiskovalcem sejma že znana, predvsem Terme Snovik in Velika planina. Navdušeni so bili tudi nad degustacijo Okusov Kamnika, ki jo je pripravila Gostilna Repnik Pen-zion, in sicer bombetke s kamniško kajžerco, ki so jo priskrbeli v podjetju Anton Meso Kamnik. S kamniško ponudbo smo sodelovali tudi na snemanju oddaje Žikina šarenica, ki jo je posnela Radiotelevizija Srbija. Po odzivih množice obiskovalcev in prisotnih lokalnih medijev kaže, da so Srbi navdušeni nad ponudbo Slovenije, od obiskovalcev pa smo izvedeli, da so seznanjeni z lepotami Kamnika in ga bodo z veseljem obiskali. '^OMNITURS N Obiskovalci beograjskega turističnega sejma so bili nad ponudbo občine Kamnik navdušeni. Občine povezuje tudi pohodništvo Občine Jezersko, Kamnik, Luže, Preddvor in Solčava so na prvo mesto svojega turističnega sodelovanja postavile pohodništvo. Jasna Paladin Kamnik - »Pohodništvo je na tem območju relativno dobro razvito in naše poti med planinci postajajo vse bolj priljubljene. Že lansko leto smo pripravili poseben zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe v slovenskem in angleškem jeziku v merilu 1 : 50.000. Poleg zemljevida z označenimi potmi so tudi opisi predlaganih poti s podatki o težavnosti, dolžini in profilno skico. Zemljevid je mogoče kupiti na vseh TIC točkah na tem območju. Na podlagi tega so bili izdelani posebni poho-dniški paketi, kjer turistom omogočamo od namestitve, kulinarike do planinskega vodnika,« pravi Alenka Hribar z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Da bi pohodništvo v tej regiji postalo še bolj prepoznavno, so se omenjene občine pridružile slovenskemu združenju Pohodništvo &kolesars-tvo GIZ, katerega eden od skupnih projektov je projekt Slovenija hodi, ki pohodniš-tvo v Sloveniji spodbuja s pomočjo organizacije poho-dniških festivalov. Tudi na območju Kamniško-Savinj-skih Alp bodo organizirali tak festival, in sicer konec junija, še prej pa bodo izdelali skupno krovno brošuro. Nagrajenci prejšnje križanke z geslom Gorenjski glas je zakon so: Milena Šporar iz Kamnika, Štefka Hribernik iz Laz v Tuhinju, Primož Strniša iz Kamnika, Val Erjavšek iz Stahovice in Žana Repanšek iz Kamnika. Čestitamo! Nagrade: petkrat športne nogavice Gorenjski glas. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do 25. 3. 2015 na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. gg i IZLET // 11. in 12. april 2015 Število prostih mest za ta lep in zanimiv izlet naročnikov je omejeno, zato priporočamo, da s prijavo pohitite. Prijave in informacije: Kompas Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/201 42 61 in Kompas Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/511 17 70 Al' m FIRENCE IN TOSKANA Odhod: petek, 11. aprila 2015, iz Kranja Trajanje potovanja: 2 dni 1. dan: Vožnja z udobnim avtobusom do Firenc, ogled znamenitosti mesta, v katerem so ustvarjali Dante Alighieri, Leonardo Da Vinci in Michelangelo, nastanitev v hotelu v Montecatiniju, večerja in prenočevanje. 2. dan: Po zajtrku se bomo odpeljali v Sieno in si ogledali mestne zanimivosti: stolnico, krstilnico, trg Piazza del Campo. Nato se bomo odpravili v čudovito srednjeveško mestece San Giminiano in si ga ogledali. Za konec se bomo odpeljali še do ene izmed vinskih kleti, kjer nam bodo pripravili prigrizek in degustacijo svojih vin. Predviden prihod v Kranj je okoli 24. ure. Redna cena potovanja je 169 EUR. Če se na potovanje prijavite pod šifro Gorenjski glas, je cena le 135 EUR. V ceno je vključeno: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, 1 polpenzion (večerja, zajtrk) v hotelu 3* v dvoposteljnih sobah, cestne pristojbine in parkirnine, vodenje in organizacija potovanja, DDV. POHITITE S PRIJAVAMI Gorenjski Glas HÜMHS SESTAVIL: F. KALAN FARIN-GALNI GLAS KRAJ OB KOLPI REKAV ITALIJI MARKO POTRČ PASJA KOČA ČRNO-MORSKI REČNI ZALIV GRŠKI JUNAK ODPRTA POŠKODBA GORENJSKI GLAS LETOVIŠČE V BELGUI TANTAL DODATEK K POGODBI LETALIŠČE PRI TOKIU AMERIŠKI VOJAK VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI OBRAZEC, TISKOVINA 10 PLANŠAR 5 METODA RAZKUŽEVANJA 1 DRŽAVAV SREDNJI AMERIKI HIPOKRATOV VNUK NEKDANJI JAPONSKI DROBIŽ PEVKA LEAR GLASBENIK FERFOUA 13 LETALIŠČE V ŠVICI GODRNJAV ČLOVEK KRAJ V SREMU MESEC V JUD. KOLEDARJU SMUČI (NORD.) ITAL. IGRALKA (LAURA) SVILENA TKANINA TROPSKO SADJE PRISTOJBINA NEZNANEC BALERINA STRANIČ ATEST 7 UMETNI KAMEN IZ BETONA NADZORNIK DELOVANJA AZIJSKA OPICA HROŠČ V MOKI PEVKA DEŽMAN 9 BERLINSKO LETALIŠČE ANGLEŠKI PLEMIČ SOL OCETNE KISLINE 15 LOVORIKA TONE FORNEZZI IZUMITELJ BETONA (JOSEPH) ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V ŠVICI 6 FILOZOFSKA BIT 16 PAKET OBLJUDENO PODROČJE GORA V MAKEDONIJI DRAKON EKUMENA LATENE MONIER SIAN MOČVIRSKA AZIJSKI POLOSEL MESTO VOHIUV ZDA KITAJSKO MESTO PTICA ANETOV ROMAN DESKAR KOŠIR SEČNJA 4 KRANJ NAPUŠČ 3 MEHKO USNJE SPRINTER BOLDON GRŠKA BOGINJA, ERIDA 8 VODIČ LUTK REKAV KAZAH-STANU TENIŠKA IGRALKA JAUŠOVEC DAVID OJSTRAH GIBANJE OB GLASBI VRSTA SALAME 12 PREGON JAKOB ALJAŽ NAS REŽISER (EDVARD) RUSKI PIANIST (LEV) 11 TANJA RIBIČ KRHKA KOVINA (Sb) 14 2 1 2 3 4 5 6 7 8 GLAVNO MESTO POLJSKE g 10 11 12 13 14 15 16 Prireditve Prireditve v marcu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 28. marca, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K Nedelja, 22. marca, od 12. ure dalje, Budnarjeva domačija Festival cvetnonedeljskih butaric MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Petek, 20. marca, ob 17. uri, Medobčinski muzej Kamnik Kamniške pravljične poti Predstavitev knjige Irene Cerar s pripovedovanjem pravljic ter muzejsko delavnico za otroke. Pripovedujeta: Irena Cerar in Rok Kušlan, povezuje: Breda Podbrežnik. Za otroke in odrasle. Organizatorji: Matična knjižnica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik in Založba Sidarta Sreda, 25. marca, ob 19. uri, Knjižnici Komenda Helena A. Bizjak: Z dotikom ljubezni do zdravja telesa Predavanje Sobota, 28. marca, ob 11. uri, Sv. Primož nad Kamnikom Kamniške pravljične poti: Sveti Primož nad Kamnikom Družinski izlet s pripovedovanjem pravljic in predstavitvijo knjige Irene Cerar Kamniške pravljične poti. Voden ogled cerkve, fresk, mežnarije. Torek, 31. marca, ob 18. uri, Matična knjižnica Kamnik Odprtje medkulturne knjižne zbirke Zbirka je del projekta Jezik: moj, tvoj, naš, ki ga skupaj izvajata Matična knjižnica Kamnik in Zasebni vrtec Zarja. Zbirko bo odprla ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Program: Duo Aritmija, ki izvaja instrumentalno balkansko ljudsko glasbo, pesnica Dragana Kragulj iz Prijedora, Fadila Bužimkič Halilovič s predstavitvijo izkušnje dveh identitet in dvema jezikoma, flavtist Dino Murtezani ter otroci iz Zasebnega vrtca Zarja. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Torek, 24. marca, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Javno vodstvo po razstavi Polde Mihelič Vodenje: Saša Bučan Torek, 31. marca, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Odprtje razstave Mož besede in duha DOM KULTURE KAMNIK Nedelja, 15. marca, ob 17. uri Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat znamo Revija otroških in odraslih folklornih skupin Organizator: JSKD Ol Kamnik Vstop prost Sreda, 18. marca, ob 20. uri The Immortals/Neumrljivi Muzikal v angleščini Angleška gledališka skupina GSŠRM Kamnik Vstopnina: 10 evrov/8 evrov (mladi do 26 let in upokojenci) Četrtek, 26. marca, ob 17.00 in 18.30 Škratovo ime (Gledališče iz desnega žepka) Lutkovna predstava; abonma Kam'ncek in za izven Vstopnina: 5 evrov Nedelja, 29. marca, ob 18. uri Katrinas, Viharniki in Klapa Mali grad Dobrodelni koncert Organizator: Študentski klub Kamnik Vstopnina: 7 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Torek, 17. marca, ob 17. uri Delavnica lučne tehnike s Primožem Jerasom Sreda, 18. marca, ob 15. uri v Kreativnici (DKK) Brezplačno arhitekturno svetovanje Četrtek, 19. marca, ob 19. uri Delavnica glasbene produkcije z Adamom Mulaličem Petek, 20. marca, ob 21. uri Start at Zero, Harry Punk rock večer Vstopnina: 2 evra Pekli smo kruh V nedeljo, 8. marca, je v Budnarjevi domačiji dišalo po kruhu. Klemen Košir, neodvisni publicist, ki je zadnje desetletje osredotočen na področje kulture prehranjevanja, je obiskovalce podučil o kruhu, ki so ga skupaj tudi spekli. Alenka Hribar Zgornje Palovče - Kruh moj vsakdanji je Klemnova tretja knjiga in je v celoti namenjena kruhu - zgodbi o njem, njegovemu pomenu, podkrepljena pa je tudi s številnimi recepti, zanimivimi namigi in verzi. V njej boste spoznali skrivnosti aromati-čnega rženega hleba s kefir-jevim nastavkom, kmečkega hlebca gorjana, brezgluten-skega kruha iz čičerikine moke, pirinega kruha s sončničnimi semeni, dišečega ajdovega hlebčka s kuhani- Kruh je kultura, bonton in omika, komur ga zmanjka, spoštljivo ga vika. Klemen Košir je zbranim predstavil različne vrste kruha ... mi ajdovimi zrni, najlepših hrustljavih štručk z grobo soljo in zrnci kumine, zavitih prest stare nemške šole in še toliko drugih dobrot. »Kruh je hrana, navada, rutina, simbol blagostanja in bolečina. Kos kruha je gesta, ko se razdaja, kdor stiska ga k sebi, bližino razdvaja. Kruh je kultura, bonton in omika, komur ga zmanjka, spoštljivo ga vika. Kdaj ga je premalo, še raje preveč, nekomu je blizu, spet temu ni všeč,« je zapisano v krasni knjigi, ki je prejela nagrado za najlepšo slovensko knjigo. V Budnarjevi domačiji je Klemen najprej predstavil različne vrste kruha, izdal nekaj malih skrivnosti za pripravo in peko kruha, nato pa s pomočjo »predtesta«, ki ga je izdelal že prejšnji dan, zamesil testo; enega za bageto in enega za polnozr-nati kruh. Obiskovalci so testo lahko gnetli in oblikovali tudi sami, Olga pa je v črni kuhinji zakurila peč, kamor smo skupaj postavili hlebčke. Po dobre pol ure smo kruh vzeli iz peči in ob javorjevi mizi nestrpno čakali, da se je toliko ohladil, da smo ga lahko pokusili. Prihaja tretji festival cvetnonedeljskih butaric Sabina Romšak Zgornje Palovče - V nedeljo, 22. marca, bo od 12. ure dalje v Budnarjevi domačiji potekal tretji festival cvetnonedeljskih butaric. V osrednjem prostoru, t. i. hiši, si boste lahko ogledali izdelo- vanje butaric, ki jih bodo delali Palovčani in izdeloval-ke iz Sodražice iz sekcije Sedržank, pripravljajo pa še kakšno presenečenje. Poleg prikaza izdelovanja butaric iz različnih slovenskih krajev boste butarico lahko izdelali tudi sami. V spod- njem prostoru bodo na ogled butarice iz različnih krajev Slovenije, in sicer z Ljubnega ob Savinji (ljuben-ske potice), suhorobarskega območja, Rateč pri Planici (prajtlc), Podbrda v Baški grapi, Porabja, Štanjela, Primorske, Črne na Koroškem (snopi), Ljubljane, Šmarce pri Kamniku ter Spodnjih in Zgornjih Palovč. Na ogled bo nekaj znamenitih primerkov vrhniških pirhov, ki jih izdeluje Franc Grom z Vrhnike. Zadišalo bo po potici, ki je za praznike tradicionalno na vsaki mizi. Pozdrav pomladi na tržnici Okusi Kamnika Sabina Romšak Kamnik - Zadnjo soboto v mesecu, 28. marca, bomo na tržnici Okusi Kamnika -Podeželje in Eko pozdravili pomlad. Ob lokalnih kmečkih dobrotah iz Kamnika in okolice bo ob prihajajočem prazniku poudarek na cvetnonedeljskih butaricah in potici. Dogajanje bodo poleg tržnega dne popestrili otroci Folklorne skupine Avrikelj, Ljudske pevke Predice in citrarka Tanja Zaje Zupan. Potekala bo delavnica in prikaz izdelovanja cvetnonedeljskih butaric, za konec prijetnega sobotnega dopoldneva pa si boste lahko pred kosilom privoščili potico velikanko. Na brezplačno delavnico izdelovanja butaric, ki bo potekala od 10. do 12. ure, se lahko prijavite v TIC Kamnik ali na št. 031 388 324. Vabljeni. Deseti velikonočni sejem v Tuhinjski dolini Jasna Paladin S novi k - Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina vabijo na že deseti velikonočni sejem, ki bo potekal v nedeljo, 22. marca, med 10. in 16. uro na ploščadi pred Termami Snovik. Na stojnicah si bo mogoče ogledati (in tudi kupiti) kruh iz krušne peči, potice, pecivo, med, domače rezance, kis, likerje, sir, skuto, suhomes- nate izdelke in mnogo drugega. Obiskovalci si bodo lahko ogledali predstavitve različnih ročnih del, denimo izdelavo košar in košev, pletenje nogavic, kvačkanje prtov in velikonočnih okraskov in seveda izdelovanje velikonočnih butaric. Mentorji in učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju bodo pripravili tudi delavnico izdelovanja okraskov z velikonočnimi motivi. POGREBNIK, d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) Zahvale Rez kamniške potomke najstarejše vinske trte Janja Zorman Macura Kamnik - V Parku Evropa je v torek popoldan kamniški viničar Miro Sanabor opravil rez kamniške potomke najstarejše vinske trte. Dogodka so se poleg župana Marjana Šarca udeležili tudi podžupan Igor Žavbi, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar ter krajanke in krajani. Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Lanskega oktobra je kamniška potomka mariborske Sta- re trte, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, sorte modra kavčina ali žametov-ka, obrodila svoje žlahtne sadove. Da bomo tudi letos priča trgatvi potomke, ki je leta 2006 svoje mesto dobila v Parku Evropa, je za rez kamniške trte poskrbel kamniški viničar Miro Sanabor in razdelil nove cepljenke. Župan Marjan Šarec je ob rezu pohvalil kamniškega viničarja, ki vestno skrbi za vsa opravila, da smo septembra oziroma oktobra lahko priča kakovostnim žlahtnim sadovom potomke, cepiča mariborske Stare trte, ki je kraljica vseh vinskih trt in je stara preko 400 let. Zbrani so z zanimanjem prisluhnili kamniškemu viničarju Miru Sanaborju. / Foto: Občina Kamnik Kam so šle vse fabrike: Svilanit Kamnik - V Medobčinskem muzeju Kamnik so v torek pripravili nov zanimiv postindustrijski večer, drugi v nizu srečanj, namenjenih obujanju spomina na nekdaj uspešne kamniške tovarne. Tokrat je Marko Kumer, avtor razstave Kam so šle vse fabrike, obiskovalce skupaj z gosti s kratkim filmom in besedo popeljal v Svilanit, tovarno, ki je tik ob koncu lanskega leta po 75 letih svojo proizvodnjo preselila v Turčijo. Spomine na delo in utrip nekdaj znamenite kamniške tovarne sta obujali Ivana Skamen in Magda Ribič, ki sta bili v Svilanitu zaposleni večji del svojega življenja. J. P. # OKUSNE JEDI v mani kot eni ur OKUSNE JEDI V MANJ KOT ENI URI je dopolnjena S izdaja knjige Jedi na hitro. V njej je na 96 straneh zbranih 90 preizkušenih receptov, primernih za vsak letni čas. ^ 10 1 EUR .J Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Poštnin* Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas Mali oglas Prodam seno, tel.: 041 874 447. GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta Angela Zelič roj. Gominšek Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Loke v Tuhinju, Novo mesto, Maribor, Kranj ZAHVALA Med nami ljubljena bila si iz vsega srca. Ljubljena bodi tudi tam, kjer si zdaj. Zada Mehovic iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, cvetje in pomoč. Posebna zahvala Denisi Hodžič za takojšnjo pomoč. Hvala urgentnemu bloku Kamnik in Domžale ter Šemsu Agovicu za poslovilne besede. Za vedno bo v naših srcih. Žalujoči vsi njeni Februar 2014 ZAHVALA Ne bomo tožili, ker sta odšla, hvaležni smo, ker sta bila! V 85. letu starosti sta se od nas poslovila naša draga Ivan in Francka Hančič iz Soteske 93 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Dr. Pfajfarjevi, patronažni službi, predvsem sestri Darji, nujni medicinski pomoči za vso pomoč v njuni težki bolezni. Posebej hvala g. župniku Francetu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in čebelarjem za ganljive besede slovesa. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje, svete maše, denarno pomoč in spremstvo na njuni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njuni Februar 2015 ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 78. letu nas je zapustila Julijana Flerin iz Nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, ker ste jo imeli radi. Vsi njeni Februar 2015 ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak Karol Pirc upokojeni rudar iz Markovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Porsche Inter Auto in DSO Kamnik za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše in cerkev. Hvala g. župniku Danijelu Kaštrunu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, gasilcem PGD Sela in Srednja vas, cerkvenim pevcem župnije Sela in trobentaču. Zahvala dr. Dragotinu Ahlinu za dolgoletno zdravljene, zdravstvenemu osebju gastrološke klinike, ZD Kamnik - urgentni, reševalni in patronažni službi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila Juljana Pestotnik po domače Homska mama Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Hvala gospe Kati Žibert za pomoč, gospodu župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi osebju ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k počitku. Žalujoči vsi njeni Februar 2015 Kamniški OBČAN KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V naši prodajalni smo za vas pripravili široko in ugodno ponudbo: • SEMENSKEGA KROMPIRJA • SEMEN TRAV • POLJEDELSKIH IN SPECIALNIH GNOJIL • SEMEN, SADIK VRTNIN IN POLJŠČIN • TRAJNIC, ČEBULIC IN SEMEN POMLADANSKEGA TER POLETNEGA CVETJA • GOZDARSKEGA PROGRAMA - zagozde, verige, olja ... • KRMIL, KRMILNH KOMPONENT IN ŽIT ZA DOMAČE ŽIVALI UGODEN ODKUP KRAV, BIKOV IN TELIC ZA IZVOZ TEL: 01 831 76 28 ali GSM: 041 612 646 ODKUPUJEMO HLODOVINO - smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bled. VISOKE ODKUPNE CENE LESA, ZANESLJIVO PLAČILO. Za več informacij pokličite 031 699 525. www.gorenjskiglas.s'^ Špica napolnila športno dvorano Pred slabim tednom dni je priljubljena skupina Špica v Športni dvorani Kamnik organizirala veliki koncert v živo z gosti in dvorano zapolnila do zadnjega kotička. Glasbeni večer so naslovili Ko ljubezen daš nekomu. Alenka Brun Kamnik - Skupino Špica poleg Zorana Poljanška sestavljajo še Ciril Spruk, Miran Hribernik in Gašper Plahuta. Vsi prihajajo iz Tuhinjske doline in so tako inštrumentalisti kot pevci. Špiclji je humorno člane Špice imenovala Maja Oderlap, ki je na njihovem večeru v Kamniku skrbela za vezni tekst in najave nastopajočih. Za uvod v glasbeni večer smo lahko prisluhnili simpatičnemu osnovnošolskemu zboru OŠ Frana Albrehta Kamnik, podružnične šole Nevlje, pod vodstvom zborovodkinje Mojce Antonin, na odru pa so se jim pridružili tudi člani Harmonikarskega orkestra CiS, katerega vodja je Ciril Spruk, harmonikar skupine Špica. Franc in Miro Poljanšek, Mladi Dolenjec Lado Šurla, člani skupine Špica Ciril Spruk, Zoran Poljanšek, Miran Hribernik in Gašper Plahuta ter Danilo Poljanšek / foto: ab Koncert v Kamniku Ko ljubezen daš nekomu je bil v bistvu promocija istoimenskega albuma skupine Špica, ki so ga fantje izdali konec lanskega leta; posvečen pa tudi nežnejšemu spolu, saj so ga organizirali na večer pred dnevom žena. Do zadnjega kotička napolnjena kamniška dvorana ni skrivala, da v glasbenem izboru večera uživa. Vzdušje v dvorani pa so poleg Špice z nastopi še dodatno začinili ansambel Toneta Rusa pa bratov Poljanšek, živahni Kvartopirci, Ognjeni muzi- kanti, priljubljeni Mladi Dolenjci in Klobasekov Pepi oziroma Miran Klinc, ki je poskrbel za humorne vložke. Večer se je zaključil spektakularno - tako kot se je začel - z velikim zborom nastopajočih in Slakovo V dolini tihi. Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Ujemite zadnji trenutek za naročilo kuhinje Alples po najugodnejših pogojih: 30-% popust + do 3 omarice po le 1 €! r Akcija velja do konca marca. Obiščite naš servis in nam zaupajte posodobitev programske opreme vašega avtomobila, ki vpliva na nižjo porabo goriva, prihranek pri vzdrževanju in celovito na boljše delovanje vašega Peugeota. 'Brezplačna posodobitev programa motornega računalnika velja ob rednem servisu vozila. MOTION & EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 Manjši del Harmonikarskega orkestra CiS v zaodrju / foto: ab Majo Oderlap je kar nekaj pogumnih deklic prosilo za avtogram. / foto: ab