Glasilo Občine Lukovica April 2011, letnik XIII, številka 04, izid: 22. 04. 2011 stran 7 stran 17 stran 24 Imenovan novi odgovorni urednik Rokovnjača Srečanje fičkov v Lukovici Kotalkarice znova uspešne OGLASI w Rokovnjač AVTO SOLA LONČAR 2 april 2011 UVODNIK Uvodnik Imenovan nov uredniški odbor Obdobje, v katerem je glasilo urejal začasni uredniški odbor, se s to številko izteka. Občinski svet je na svoji 4. Redni seji imenoval nov uredniški odbor, ki bo s svojim delom pričel pri urejanju naslednje, majske številke. Prav tako je bil imenovan novi odgovorni urednik, g. Leon Andrejka, ki bo, skupaj z uredniškim odborom, že uredil naslednjo številko Ro-kovnjača. Intervju z njim lahko preberete že v tej številki. Tudi tokrat je bilo prispevkov več, kot jih lahko objavimo, tako, da je bila pred člani uredniškega odbora težka odločitev, kateri prispevki so tisti, ki jih ne bomo objavili. Vsem piscem, katerih sestavki niso objavljeni se opravičujemo, jih pa vseeno spodbujamo, da še vnaprej prispevajo k oblikovanju našega skupnega glasila. Upamo, da smo vsaj kolikor toliko zadovoljili pričakovanja bralcev in da so tudi teh pet številk, ki smo jih urejali, prebirali z veseljem in v njih našli kaj zanimivega. Za vse nas je bila to pomembna in zanimiva izkušnja, ki je zlepa ne bomo pozabili. Uredniškemu odboru, ki od nas prevzema urejanje glasila pa želimo mnogo uspehov in veliko dobrih prispevkov, čeprav to pomeni tudi težave pri izboru. V imenu začasnega uredniškega odbora se zahvaljujem vsem, ki so nam v tem obdobju pomagali soustvarjati glasilo, ki so pošiljali svoje članke, fotografije, ideje^ Delo, ki smo ga opravljali zadnjih pet mesecev bomo predali zadovoljni s tem, kar smo, skupaj z vami, bralci, uspeli ustvariti. Za začasno uREDNišivo Btojan Majdič Čestitka Ob bližajočih se prazničnih dnevih vsem občankam in občanom želimo blagoslovljene velikonočne praznike, prav tako pa vsem čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela in vam želimo prijetno praznovanje. Občinska uprava Občine Lukovica VSEBINA Županov kotiček 6 Praznik Gospodovega oznanjenja Celjani nimajo slabih izkušenj 8 in materinski dan 18 Javni razpisi 10 Čistilna akcija 20 Vzpostavitev muzejske zbirke Urh Štempihar Jazbec, nadarjeni in TIC na Trojanah vprašljiva 12 mladi tubist 22 Odprto širokopasovno optično omrežje 14 Pisma bralcev 29 Avtor fotografije: Stojan Majdič Avtor fotografije: Tanita Fabjan Demšar Naslednja številka Rokovnjača izide 27. maja 2011, rok za oddajo prispevkov je 16. maj 2011. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasno tehnično uredništvo: Stojan Majdič, Nina Kodrin, Mojca Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ne-naročenih člankov ne honoriramo. 3 4 HOFERJEV KOTIČEK Rokovnjač Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Stekiena embaiaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Slilce so simbolične In so predlogi za serviranje. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evnh in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Hofer trgovina d.0.0., www.hofeMÍ april 2011 HOFERJEV KOTIČEK preizkusite ■■■v..«."»'»-'« 211A J mes^Bbf zaupa Hoferjul • Približno Število mese-{nlh nakupov pri Hoferju. 5 6 ŽUPANOV KOTIČEK, OBČINSKI SVET Rokovnjač Ker je letos velika noč koledarsko zelo pozna, sem sam pričakoval, da bomo imeli hudo zimo, pri tem seveda upam, da nas ta še ne preseneti kasneje, pa smo v resnici imeli prav toplo vreme. Zgodnje spomladi se na občinah vedno zelo veselimo, saj nam ta prinese manj stroškov z vzdrževanjem cest. Tako upamo, da nam bo letošnje leto v tem pogledu naklonjeno. Po drugi strani pa verjetno nihče od nas ne pogreša več zime, ampak se vsi veselimo sonca in toplih dni. Kot sem že v prejšnjem uvodniku zapisal, je zanimivo spremljati politično dogajanje v sosednji moravški občini. No, zdaj je tu že rezultat, ki kaže splošno prepričanje, da ljudje v tej situaciji ne zaupajo več toliko političnim strankam, ampak iščejo nove alternative. Hkrati taki rezultati kažejo tudi na to, da se bodo pojavljale nove stranke in ugašale stare. Demokratične trajnosti na političnem področju v naši državi še nismo dosegli in za kaj takega tudi še nismo zreli. Demokracijo jemljemo kot svobodo brez omejitev in zelo radi črtamo iz tega konteksta odgovornost ter dolžnosti, ki pa bi morale biti paralelne pravicam in svobodi. Stare demokracije po svetu poznajo tudi uveljavljen in trajen seznam političnih opcij, pri nas pa je tega mnogo, kot je tudi mnogo variacij, političnih in gospodarskih, in na koncu imamo rezultat takšen, kot ga imamo. Lahko bi rekli, da smo prišli iz političnega enoumja v politično veleumje. Tako na koncu ne vemo več, komu sploh še verjeti in zaupati, takrat pa te razočarajo še škofje in vprašamo se lahko samo: »Kam«? Na vse to je največkrat odgovor ljudi: Nič od tega, potrebovali bi nekaj čisto novega! Družba je v krizi. V zgodovini so se takšne situacije reševale vedno z velikimi preobrati. Današnji svet pa kaže tendenco, da bi se najraje zrušil kar sam vase. Res bi potrebovali modrih ljudi, da bi rešili probleme, ki so se skuhali v vseh teh letih. Tako pa imam, ko spremljam politično dogaja- nje, največkrat občutek, da bi mnogi zelo radi reševali probleme, ki jih brez njih ne bi bilo. Ko sem takole razmišljal o današnji situaciji, sem sliko nekako povezal s 16. stoletjem, ko so se v Evropi dogajali premiki in se je pojavila tudi reformacija. Iz tega sledi moje razmišljanje o tem, kako zna vsak danes drugače gledati na tisto obdobje in ga po svoje prikazuje, tako kot je pač njemu všeč. Mar nas niso učili, da so bili grašča-ki tuji fevdalci, ki so izkoriščali ubog slovenski narod z desetino (danes država pobere petino pri nakupu vsake stvari, ter polovico pri davku na plače Kako je torej res, če pa so ti tujci pravzaprav podpirali slovenske protestante, da so pisali knjige v slovenskem jeziku. Vsi fevdalci so jih imeli v svojih knjižnicah in jih verjetno tudi prebirali. Težko si namreč predstavljam, da je nepismen tlačan lahko bral slovenske knjige, medtem ko je nemško govoreči grof te knjige kupil, čeprav jih ni razumel. Sklep tega je, da so gospoda govorili, brali in pisali tudi slovensko. Razen seveda če to ni bila potegavščina in so s slovenskimi knjigami poskušali nemški gospodarji spreobrniti slovenski narod. Potem je bilo to že takrat del velike nemške strategije narediti eno ljudstvo, z eno vero in enim razmišljanjem. Če bi to držalo, potem so bili protestantski pisci navadni eksponenti nemške ideje. Resnica je verjetno nekaj vmes. Dejstvo pa je, da so zemljiški gospodje res govorili tudi slovensko in da se slovenski narod ni odločil za novo vero. Pogledi na tiste čase so lahko različni, tako kot si danes predstavljamo podobo o današnjih dneh. Tisto, kar si postavljam kot vprašanje, pa je; kako se bodo dogodki obrnili in kaj naj pričakujemo v prihodnje? V Občini pripravljamo oziroma že izvajamo projekte, ki so bili začrtani s sprejemom proračuna, vesel pa sem tudi, da smo sprejeli Zaključni račun za preteklo leto. Pred tem smo na prejšnji seji sprejeli zaključne račune za štiri predhodna leta. Izbran je nov urednik občinskega glasila Rokovnjač ter tudi nov uredniški odbor. Vsem želim veliko uspeha pri njihovem delu in da bi dosegli kar čim večje zadovoljstvo vseh nas bralcev občinskega glasila. Moja pričakovanja so tudi od občinske uprave, saj upam, da bodo sodelavci kaj več pisali o delu na njihovih področjih oziroma o delu občine. Menim, da je veliko pričakovanje občanov prav po teh informacijah, ki se nas tako ali drugače najbolj dotikajo. Vsem občankam in občanom voščim blagoslovljene velikonočne praznike. Vsem pa tudi čestitam ob praznikih, ki sledijo, še predvsem ob prvem maju - prazniku dela. Mnogi boste te praznike izkoristili za krajši oddih, da si naberete moči za naskok na naporne zadnje dni šole in študija. Drugi pa boste te dni tako ali drugače preživeli v naravi, eni športno, drugi na poljih, vsem pa želim čim več sončnih dni. Matej koTNiK ŽUPAN Rokounjač Glasilo občine Lukovica POROČILO 4. REDNE SEJE OBČINSKEGA sveta občine lukovica V okviru 4. redne seje Občinskega sveta občine Lukovica, ki je bila 6. aprila 2011, so člani Občinskega sveta obravnavali in sprejeli Pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vrtec Medo in Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma v občini Lukovica po skrajšanem postopku. Potrjen je bil Zaključni račun proračuna Občine Lukovica za leto 2010. Občinski svet je podal še soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale za Janeza SVOLJŠKA, dr. med. spec. Sprejet je bil Letni programa športa v Občini Lukovica, ki bo v celoti objavljen v Uradnem vestniku Občine Lukovica, št. 5/2011. Občinski svet Občine Lukovica je imenoval uredniški odbor občinskega glasila Rokovnjač. Člani uredniškega odbora so: Jaka KERSNIK (predlagatelj SDS) Milena BRADAČ (predlagatelj: »ZA ČRNI GRABEN«, neodvisna lista) Marko JUTERŠEK (predlagatelj: NSI) Vincenc JERAS (predlagatelj: SD) Prav tako je bil imenovan odgovorni urednik občinskega glasila Rokovnjač, ki ga je Občinski svet imenoval na predlog župana. Za odgovornega urednika je imenovan Leon ANDREJKA. Odgovorni urednik glasila in uredniški odbor bosta delo pričela z urejanjem majske številke glasila, aprilsko številko Rokovnjača pa bo pripravila še občinska uprava. Člani Občinskega sveta so v prvi obravnavi sprejeli predlog novega Statuta Občine Lukovica, ki je podan v trideset dnevno javno obravnavo. Vsebino predloga Statuta Občine Lukovica najdete na spletni strani občine: www.lukovica.si. Kot zadnje je Občinski svet Občine Luko-vica obravnaval še predlog načina financiranja političnih strank in svetniških skupin - neodvisnih list, v prvi obravnavi. Osnutka predloga sta podana v trideset dnevno javno obravnavo in ju najdete na spletni strani občine. Podrobnejše dogajanje na seji lahko spremljate na spletni strani občine, rubrika Občinski svet/Seje Občinskega sveta/Zvočni zapis, kjer najdete zvočni zapis seje po posameznih točkah dnevnega reda. NiNA KoDRiN, OBČiNSKA UPRAVA april 2011 POGOVOR Intervju: novi urednik Rokovnjača - Leon Andrejka »Občani morajo biti dobro in ažurno obveščeni!« Občinsko glasilo Rokovnjač ima novega urednika. Na zadnji marčni seji občinskega sveta Občine Lukovica je bil na to mesto soglasno imenovan domačin Leon Andrejka. Andrejka, ki živi v Vrhovljah z ženo in dvema hčerkama, je znan tako lokalno kot tudi širše. Poleg tega, da v prostem času igra tenorski krilni rog pri Godbi Lukovica (še prej je kot mladinec igral tudi nogomet - najprej za nekdanji NK Lukovica, nato pa za NK Dob), je namreč že od leta 2003 stalni honorarni sodelavec športnega uredništva Televizije Slovenije. Izkušenj z novinarskim delom mu torej ne manjka, kljub vsemu pa urednikovanje Rokovnjača doživlja kot poseben izziv - domačo občino želi s pomočjo besed in fotografij še bolj približati tako domačinom kot tudi zunanjim bralcem, ki jih pot tako ali drugače zanese v Črni graben. Luka Maselj Leon je v svojem prvem intervjuju poudaril pomembnost neodvisnosti novinarskega dela in hkrati napovedal tudi nekatere vsebinske spremembe. »Glasilo bi radi dvignili na še precej višjo raven,« je odločno povedal Andrejka, ki od sodelavcev, pa čeprav se zaveda, da se večina njih z novinarstvom ukvarja ljubiteljsko, pričakuje veliko mero profesionalnosti in vseh ostalih vrlin, ki krasijo dobrega novinarja. Leon, čestitke ob imenovanju za odgovornega urednika Rokovnjača. Kaj vam pomeni zaupnica občinskega sveta? Hvala. Zaupnica mi pomeni veliko, saj je to priznanje za moje dosedanje delo. Vesel in počaščen sem, da bom lahko v prihodnjem mandatnem obdobju odgovorni urednik glasila Rokovnjač in bom tako svoje profesionalno znanje v tej vlogi prenesel v domače okolje, čeprav sem v tem lokalnem glasilu deloval že kar nekaj let, najprej kot stalni dopisnik in v letih 2007 do 2010 kot član uredniškega odbora. Vsekakor pa imenovanje na mesto odgovornega urednika prinaša tudi zelo veliko odgovornost do izdajatelja glasila, svetnikov in predvsem do vseh občanov Občine Lukovica. Lahko našim bralcem prosim razložite, katere so glavne zadolžitve urednika Rokov-njača? Glavne zadolžitve odgovornega urednika je sprejel občinski svet v Odloku o občinskem glasilu Rokovnjač, ki tudi sicer ureja delovanje tega javnega glasila. Gre predvsem za urejanje in pripravljanje glasila, izvajanje in uresničevanje programske zasnove, vodenje dela uredniškega odbora, organiziranje dopisniške mreže. Katere so prioritetne vsebinske naloge, ki se jih boste lotili kot urednik? Ob prijavi na mesto odgovornega urednika sem v osnutku programske zasnove razdelil temeljna vsebinska izhodišča glasila na tri sklope. Prvi bi bil namenjen poročanju o dogajanju na občinski ravni, kjer bi spremljali delo na ravni občinske uprave, uresničevanja investicij, razvoja občine in obravnavo morebitnih problematik v Občini Lukovica. Drugi sklop bi bil namenjen društvom, organizacijam in posameznikom, kjer bi v največji meri prek poročil in posameznih intervjujev spremljali pomembne prireditve, dogajanja, uspešne in dejavne posameznike, skupine posa- meznikov in društva. Tretji del bi bil namenjen obvestilom, vabilom na prireditve, napovedi dogodkov in morebitne zabavne vsebine. Gre seveda zgolj za osnutek, ki se lahko spremeni. Programsko in vsebinsko zasnovo bomo oblikovali skupaj z uredniškim odborom, sprejema pa jo Občinski svet. Kaj pričakujete od sodelavcev, ki vam bodo pomagali ustvarjati občinski časopis? Čeprav ne gre za poklicne novinarje, pričakujem predvsem profesionalnost in seveda delo na podlagi novinarskega kodeksa. Predvsem si želim, da bi bila njihova želja pri ustvarjanju čim večja. Tako bi lahko delovali kot ekipa. S tem pa bi dvignili glasilo na višjo raven in v primerjavi z obdobjem, ko sem bil član uredniškega odbora, delovali veliko bolj profesionalno. Kakšno je vaše mnenje o Rokovnjaču, kakršnega so gospodinjstva v občini Lukovica prejemale doslej? Vsekakor je pohvalno, da ima občina svoje glasilo, v katerem lahko občani preberejo več o dogajanju v dolini Črnega grabna. Vse od nastanka do danes je Rokovnjač upravičeval svojo vlogo in lahko rečem, da je bil vseskozi dobro glasilo. Pohvala vsem mojim predhodnikom, ki so vanj vlagali veliko truda. Morda bi bilo potrebno zasnovo nekoliko posodobiti, vsekakor pa bi bilo dobro vzpostaviti sodelovanje z uradno spletno stranjo Občine Lukovica, da bi prišlo do izmenjave podatkov in bi bil splet nadgradnja ter dopolnitev glasila Rokovnjač. Poleg tega bi bilo potrebno zagotoviti tudi kakovosten slikovni material, saj je to eden od temeljev vsakega tiskanega medija. Kaj je po vašem mnenju glavno poslanstvo tovrstnega časopisa? ^ Glavno poslanstvo je obveščati, izobraževati, svetovati in komentirati dogajanje na vseh področjih družbenega življenja v lokalnem okolju in z njim povezanimi zadevami. Občani morajo biti dobro in ažurno obveščeni. Vsekakor je namen glasila tudi spodbujanje k vključevanju v družbeno življenje kraja in aktivno sodelovanje pri razvoju celotne občine, saj so prebivalci mnogokrat preveč pasivni. Kakšen je vaš odnos do politike - tako na splošno kot tudi v občini? Kar se politike tiče, moram v prvi vrsti poudariti, da bo moje vodilo pri urednikovanju glasila Rokovnjač neodvisnost. Ta poklic namreč zahteva neodvisno, nepristransko, objektivno in avtonomno poročanje tako o politiki kot tudi vseh drugih zadevah. Novinarstvo je del vašega življenja. Zakaj pa ste se pravzaprav odločili za ta poklic? Že od malega sem po televiziji navdušeno spremljal vse športne dogodke. Zato je bila moja velika želja poizkusiti se v vlogi športnega novinarja, ki ti vedno ponuja nove izzive, ti daje možnosti svobode in ustvarjalnosti ob tem pa vedno spoznavaš nove ljudi in kraje. Poklic novinarja izgleda privlačen, pa vendarle je na poti do uspeha in preživljanja s tem poslom dolga in naporna pot. Imate kakšen nasvet za mlade prebivalce naše občine, ki bi morda želeli iti po vaši poti? Verjetno poznate pregovor: kjer je volja, je tudi pot! S LO m 7 ČESTITKE, OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Podjetja v lasti občine: gonilo razvoja ali priložnost za okoriščanje? Celjani nimajo slabih izkušenj Medtem ko v manjših občinah, kakršna je Lukovica, še naprej potekajo debate o spreje-mljvosti ustanovitve poslovnih subjektov, ki bi bili v lasti Občine in bi delovali v korist ustanoviteljice, drugod tovrstnih pomislekov že dolgo časa nimajo več. Luka Maselj V Celju, kjer že od leta 1998 županuje nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Bojan Šrot, poudarjajo, da so se poteze v tej smeri izkazale kot pozitivne. Kot je za Rokovnjača pojasnila direktorica občinske uprave Mestne občine (MO) Celje Tina Kramer, so se na občini za ta korak odločili, ker je bilo to upravičeno zaradi narave dejavnosti (to je precej olajšalo izvedbo številnih projektov), hkrati pa gre za nekaj popolnoma normalnega in zakonsko urejenega. »To je predvideno v slovenski zakonodaji, tudi v Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS),« je povedala Kramerjeva. Kot piše v 1. členu ZGJS, se »z gospodarskimi javnimi službami (mednje spadajo tudi režijski obrati, ki so - tako kot druge oblike - deloma, do 49 odstotkov, lahko v lasti zasebnikov op. p.) zagotavljajo materialne javne dobrine kot so proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.« Razlogi za ustanovitev so torej predvsem praktične narave. Kot je povedala Kramerjeva, je tovrstna oblika gospodarjenja poslovno zelo upravičena. MO Celje je na ta način recimo preuredila in (p)oživila vedno bolj priljubljeno turistično destinacijo Celjsko kočo. »Tovrstna urejenost nam pomaga pri učinkovitejšem gospodarjenju s stanovanji, hkrati pa omogoča bolj kakovostno upravljanje in vzdrževanje javnih športnih objektov in parkirnih hiš,« je povedala Kramerjeva in razložila, da občine poslovanje tovrstnih d.o.o.-jev, ki za delovanje potrebujejo koncesijo, nadzirajo tako, kot je to predvideno v zakonodaji, torej preko nadzornih svetov in skupščin teh družb. Pri takih in podobnih projektih se vedno pojavijo dvomi glede transparentnosti poslovanja. Kramerjeva ne zanika možnosti, da lahko v primeru »pokvarjenosti« županov, direktorjev tovrstnih podjetij ali drugih občinskih funkcionarjev prihaja tudi do zlorab in nelegalnega okoriščanja z javnim denarjem, dodaja pa, da je to nekaj, kar se da preprečiti. »Možno je marsikaj. Načeloma pa pravna oblika subjekta ne vpliva na poštenost poslovanja,« je prepričana Kramerjeva. Ali imajo tovrstna podjetja dobiček in kaj se zgodi z njim, se verjetno sprašujete? Čeprav načeloma niso ustanovljena z namenom zaslužka, ga lahko ustvarjajo. Zakon v 2. členu določa predvsem, da je »pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno za dovoljevanju javnih potreb.« Kramerjeva je povedala, da je možnosti več, pri čemer sta dve najbolj pogosti: »Običajno gre dobiček nazaj v dejavnost podjetja, skladno z odločtvijo lastnika in ustanovitelja pa lahko občina dobiček preusmeri tudi v svoj proračun.« Poanta vsega je torej delovanje v javno - občinsko - dobro. Kot pri vseh pravnih subjektih, tudi v primeru gospodarskih javnih služb ni izključen črn scenarij, kakršnim smo v zadnjem obdobju vsakodnevno priča v primeru zasebnih podjetij. »Tako kot pri vsakem podjetju, lahko tudi v tem primeru občina sprejme ustrezne odločitve,« je pojasnila Kramerjeva in zaključila z besedami, da univerzalnega zagotovila za uspeh ni. »Enoten recept, ki bil primeren za vse občine, ni možen. So pa naše izkušnje predvsem dobre. Slabih izkušenj nimamo,« je zaključila. Bi morda morali s čim podobnim poizkusiti tudi v Lukovici? Napredovanje del pri izgradnji vrtca Izgradnja kanalizacije v občini Občina Lukovica že več let gradi kanalizacijo za ureditev odpadnih voda na območjih, kjer je obremenitev odvajanja onesnaženih voda največja. Občinski svet občine Lukovica je sprejel operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Lukovica v letu 2007, kar je osnova za izgradnjo kanalizacije po naseljih. Tomaž Cerar, občinska uprava Po končani izgradnji kanalizacije na določenem delu ali odseku se začne z izvedbo hišnih priključkov. Hišni priključki niso predmet gradbenega dovoljenja, zato je njihova izgradnja predmet vsakega posameznika in so vedno različne dolžine kot tudi vrednost del. Hišni priključki v Rafolčah kot tudi v Krašnji so bili dogovorjeni in izvedba je bila v investiciji vsakega posameznika. Naselje Prevoje pri Šentvidu, Vrbe, Šentvida pri Lukovici in Lukovice pa so hišni priključki že zgrajeni v preteklosti in so jih krajni financirali sami s samoprispevkom, zato se pri obnovi kanalizacije v tem obdobju hišni priključki tudi obnovijo in plačnik dela tega kanala je Občina Lukovica. V ostalih naseljih, kjer se bo gradila kanalizacija, bodo hišni priključki zgrajeni in plačilo izvedeno s strani lastnika objekta. Poleg tega je po Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka potrebno sofinancirati izgradnjo nove infrastrukture, to je kanalizacije, ki jo je potrebno zgraditi zaradi varstva okolja. Plačilo tega deleža se zaračunava novim objektom kot tudi obstoječim objektom, kjer se gradi nova kanalizacija. Informacijo podajamo zaradi boljšega razumevanja občanom. Bliai ltud!0in Vsem ljudem dobre volje želimo blagoslovljene in miru polne velikonočne praznike! Ob prihajajočem prazniku dela želimo vsem delavcem in kmetom, da za svoje delo prejmejo pošteno plačilo, ki bo zagotavljalo dostojno življenje njihovih družin. 8 april 2011 OBČINSKA UPRAVA 9 Komentar: Stojan Majdič, direktor občinske uprave Dobro prakso je s prilagoditvami mogoče prenesti tudi v naše okolje Da, tudi v Občini Lukovica razmišljamo o ustanovitvi podjetja, o kakršnem je govora v prispevku z naslovom »Celjani nimajo slabih izkušenj«. Želel bi poudariti, da v tem primeru ne bi šlo za ustanovitev javnega podjetja v najožjem smislu, ampak za podjetje, ki po svoji dejavnosti spada v t. i. »realni« (gospodarski sektor), pri čemer je pomembno to, da njegov lastnik (občina) prihaja iz javnega sektorja. To podjetje mora v vsakem primeru poslovati v skladu z zakonodajo, ga pa ne omejujejo zakoni, ki urejajo javni sektor. Luka Maselj Takšno podjetje lažje finančno izvaja svoje dejavnosti, še posebej če gre za izvajanje večjih investicij. Zaradi tega, ker ni vezano na Zakon o javnem naročanju, je lahko veliko bolj fleksibilno pri izvajanju svojih nalog in zadovoljevanju potreb občanov. Z ustanovitvijo tovrstnega podjetja bi lahko veliko lažje opravljali predvsem velika in največja dela, ki jih Zakon o javnem naročanju lahko zavre tudi za nekaj mesecev. Zaradi večje svobode pri določanju plač in nagrajevanju dobrih delavcev ter sankcioniranju slabih, kar je v javnem sektorju zaradi togih pravil in zakonov praktično nemogoče. Obstajajo številna področja, ki bi jih lahko na ta način še izboljšali, vsa pa imajo eno zelo pomembno skupno točko - njihova dejavnost bi bila v korist občine in njenih prebivalcev. Možnosti je nešteto: od skrbi za čisto okolje in urejenost pokopališč do prevozov šoloobveznih otrok, delovanja centralne čistilne naprave, opravljanja določenih komunalnih storitev ali investicij v komunalno in cestno infrastrukturo ... Občasno se pojavljajo govorice o tem, da je naša občinska uprava prevelika - da tako majhna občina pač ne more vzdrževati tako velikega aparata - a se pri tem pozablja, da je polovica teh ljudi razporejena na dela v režijskem obratu ali opravlja prevoze šoloobveznih otrok: torej nima nič skupnega s samim uradniškim delom. Če bi se te dejavnosti izločile iz uprave, bi ugotovili, da smo povsem primerljivi s podobnimi občinami. Slišal sem že mnoge pomisleke, povezane z nadzorom delovanja tovrstnih podjetij, ki pa ne vzdržijo kritične presoje. Nadzor nad njimi bi imeli občinski svetniki in ne občinska uprava; svetniki bi preko nadzornega odbora prav tako imenovali njenega direktorja. Bojazen, da bi se prek njih okoristil kakšen posameznik iz občinske uprave, je zato odveč, podobno je tudi, kar se tiče okoriščanja tretjih oseb na račun občinskega proračuna. Stvar nadzornega sveta, torej svetnikov, je (bo), da določijo takšna pravila igre, ki bodo to onemogočala. V primeru, da bi občina kot investitor želela izvesti določeno investicijo, bi morala seveda izvesti celoten postopen javnega naročanja in to podjetje bi bilo le eden od možnih ponudnikov. Morda se kdo ob tem sprašuje, zakaj sem prej zapisal, da bi se s takšnim podjetjem temu lahko izognili, zdaj pa govorim - vsaj tako se zdi - nekoliko drugače? Enostavno gre za to, da bi občina lahko določena opravila že v osnovi prenesla na to podjetje - v obliki koncesije, okvirnega sporazuma ali kako drugače - še vedno pa bi se lahko prijavljala tudi na druge javne razpise, ki bi zadevali drugačne delokroge. Tovrstno podjetje bi v osnovi delovalo v svojem imenu in za svoj račun, bi pa sadovi dobrega dela koristili tudi občini kot njegovi lastnici. Tudi zaradi tega je v interesu vseh nas, da se vzpostavijo takšni varnostni mehanizmi, ki v največji možni meri izključujejo možnosti zlorab. Podjetja bi se morala usmeriti na prodajo svojih storitev na trgu, saj ni za pričakovati, da bi bila financirana izključno iz občinskega proračuna - v tem primeru ne bi bilo smiselnosti v naših namerah. Določen del dejavnosti bo sicer vsekakor še naprej financiran iz občinske blagajne, pri čemer si želimo, da bi skozi čas vse večji delež prihodkov prišel iz lastne dejavnosti. Mnoge občine nimajo le enega, ampak več takšnih podjetij. Možnosti so torej številne in odprte - tudi v Lukovici. Med drugim se pogovarjamo tudi možnosti obnove t.i. Pungartnikove hiše v središču občinskega središča. Pred časom smo imeli kar nekaj razgovorov z zainteresiranimi investitorji, pri čemer so ti razgovori zdaj dozoreli do te mere, da lahko že bolj konkretno govorimo tudi o možnih načinih obnove. Toda pozor: gre za velik finančni zalogaj, saj je objekt v relativno slabem stanju, obsega precejšnjo površino, povrhu vsega pa je seveda tudi spomeniško zaščiten, tako da ga ni mogoče po mili volji preoblikovati. V kratkem pričakujemo bolj konkretne informacije o možnostih obnove in financiranja. Ko jih dobimo, bomo z njimi seznanili tudi občinske svetnike in vse vpletene. Glede vloge občine v morebitnem podjetju v lasti občine, ki bi pri projektu lahko sodelovalo, ni zaenkrat še nič dorečenega. Prav zato ne izključujemo možnosti, da bi se na občina v to zgodbo vključila tudi na ta način. Seveda moramo biti pri vsem skupaj zelo previdni in preudarni. Izkušnje iz Celja so resda pozitivne, vendar sam nikdar nisem bil pristaš nekritičnega prenašanja tujih izkušenj v naše okolje. Vsako stvar, vsako izkušnjo je potrebno pretehtati, oceniti pozitivne in negativne posledice ter jo prilagoditi stvarnemu lokalnemu okolju. Izkušnje iz Slovenije, ne le iz Celja, kažejo na to, da gre ob primernem pristopu in točno zastavljenih ciljih in nalogah tovrstnih podjetij lahko za zgodbe o uspehu. Upam in verjamem, da bomo tudi mi celotno stvar znali zastaviti na podoben način. Prepričan sem, da smo tega sposobni in da bo imela Občina Lukovica od tega večinoma pozitivne učinke. T RAfunavoDsiva PAVUHA prispevamo k vašemu dobičku Z vami že 15 let ir " Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org Rokounjač Glasilo občine Lukovica 10 RAZPISI Rokovnjač Na podlagi 3. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 7. Člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/2011), Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica za leto 2011 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev s področja turizma, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2011, vendar največ do višine 50 % upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva, ki na območju Občine Lukovica delujejo najmanj 1 leto, in katerih osnovna dejavnost je turistična ter izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja turizma; • da predložijo potrdilo o registraciji; • da imajo sedež na območju občine Lukovi-ca; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; • da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti; • da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi; • da so do 31. marca 2011 Občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2011 predvidoma 4.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 14 Gospodarstvo, glavni program 1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, podprogram 14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, proračunska postavka 047310 Sofinanciranje društev s področja turizma - razpis, kto 412000 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2011 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. V. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV V postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil, je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe) finančnega načrta za preteklo leto; • finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); • promocijska dejavnost; • celotno število članov društva ter število članov društva iz občine Lukovica; • organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG 1. Vloge bo obravnavala tričlanska komisija (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Pri odpiranju in pregledu vlog sodeluje tudi skrbnik proračunske postavke, zaposlen v Občinski upravi, ki ni član te komisije. 2. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. 3. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene pa zavrnjene. 4. Na podlagi zapisnika in predloga komisije Občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev. 5. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. 6. Predlagatelja nepopolne vloge Občinska uprava na predlog komisije pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, Občinska uprava s sklepom zavrže. IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 23. maja 2011, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www.lu-kovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI TURIZMA 2011«. Odpiranje prispelih vlog bo: torek, 24.5.2011, ob 18. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2011. XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72-96-318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bo-hinc@lukovica.si. Številka: 322-00017-001/11 Datum: 8.4.2011 Občina Lukovica ŽuPAN Matej Kotnik, l.r. april 2011 RAZPISI 11 Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 27/02, 11/02, 15/03), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01 in 5/06), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2011 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami: ■ Programi športnih društev: • Interesna športna vzgoja predšolskih otrok • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok • Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • Interesna športna vzgoja mladine • Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Športna rekreacija ■ Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve) • materialni stroški društev • prireditve društev 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. 3. Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu, • da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto, • da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini. 4. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 32.000 EUR. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lu-kovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 22. 4. 2010 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si 6. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 20. 5. 2011 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2011 - ne odpiraj. 10. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 01/72-96-310). župan Matej kotnik, l.r. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07, 77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 20/11 ), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01, 5/06) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2011, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine: • redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost • kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe • izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti • kulturne prireditve • nakup instrumentov • drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov: • kulturna društva • ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja 3. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Lukovica • da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi • poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom • občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov 4. Predviden obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 21.500 EUR, od tega 4.100 EUR za nakup instrumentov. Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 22. 4. 2011 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si 6. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 20. 5. 2011 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2011 - ne odpiraj. 10. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 01/72-96-310). ŽUPAN Matej KoTNiK, l.r. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) in 7. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/01, 5/06) župan Občine Lukovica s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu občine Lukovica Javno se razgrne: 1. dopolnjen osnutek Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu občine Lukovi-ca, ki ga je aprila 2011 izdelala Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale; 2. povzetek za javnost; 3. obrazložitev in utemeljitev Izvedbenega prostorskega načrta občine; 4. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve Izvedbenega prostorskega načrta občine. II. Občina Lukovica pripravlja Strategijo prostorskega razvoja občine, ki je bila javno razgrnjena v času 10.04.2007 - 08.06.2007 in okoljsko poročilo v času 28.09.2007 -29.10.2007. Strategija, ki se bo štela za Občinski strateški prostorski načrt, opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje. Na njeni vsebinski osnovi temelji priprava Izvedbenega prostorskega načrta občine, s katerim se načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena in pogoje umeščanja objektov v prostor. Po posameznih enotah urejanja prostora določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje ter območja, za katera bo po- trebno pripraviti občinski podrobni prostorski načrt. Izvedbeni prostorski načrt občine bo podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. III. Javna razgrnitev bo potekala v skladu z določbo 50. člena ZPNačrt in bo trajala v času od 23. maja 2011 do vključno 23. junija 2011. Gradivo iz I. točke bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, z dnem začetka javne razgrnitve pa bo objavljeno tudi na spletni strani Občine Lukovica: http://www. lukovica.si. Javna obravnava bo potekala 15. junija 2011, z začetkom ob 17.30 uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, 1225 Lukovica. IV. Med javno razgrnitvijo in javno obravnavo ima javnost pravico dajati mnenja, pripombe in predloge na dopolnjen osnutek Izvedbenega prostorskega načrta občine. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi, lahko pa se pošljejo na naslov Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Občina Lukovica bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališča, ki jih bo objavila na spletni strani Občine Lukovica: http://www.lukovica.si ter z njimi pisno seznanila lastnike zemljišč glede pripomb in predlogov, ki jih bodo izrazili v okviru javne razgrnitve. V. V kolikor bo Ministrstvo, pristojno za okolje, odločilo o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov plana na okolje, bo kasneje javno razgrnjeno in obravnavano tudi Okoljsko poročilo, skladno določilom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. list RS, št. 39/06-UPB-1, 70/08 in 108/09). VI. To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu, v občinskem glasilu Rokovnjač in na krajevno običajen način. Številka: 3504-02-02/11 Datum: 11.04.2011 Matej koTNiK ŽUPAN Vzpostavitev muzejske zbirke in TIC na Trojanah vprašljiva Občina Lukovica je na pobudo Gostinskega podjetja Trojane pričela z aktivnostmi za vzpostavitev prostorov muzejske zbirke in regionalnega turistično informacijskega centra na Trojanah, katerih ureditev je danes vprašljiva. Občina Lukovica se je na pobudo Gostinskega podjetja Trojane že od leta 2005 naprej prizadevala k postavitvi dodatnih obvestilnih turističnih tabel na avtocesti in regionalni cesti Ljubljana - Celje, ki bi naselje Trojane označila kot pomembno turistično točko, izhajajoč iz naslednjih dejstev: Trojane so gručasto naselje, ki imajo pomembno zgodovinsko prometno vlogo. Naselje je vezano na prometno povezavo, ki je od prazgodovine naprej potekala po dolini Radomlje (rimska cesta Aquileia - Emona - Atrans - Ce-leia), hkrati pa se naselje nahaja tik pred prevalom Učak (609 m), ob regionalni cesti Ljubljana - Celje oziroma ob avtocesti Ljubljana - Celje, ki močno posega v naravni prostor občine, hkrati pa nadaljuje tradicijo prometnih povezav. Tako se je v naselju Trojane že v antični dobi nahajala pomembna trgovska, prometna, poštna in vojaška postojanka, imenovana Atrans. Postojanka je bila obdana z obrambnim zidom, ki je potekal ob sedanjih zaselkih V Zideh in Podzid. Že sami imeni teh zaselkov se nanašata na ostanke rimskega zidu. Na rimsko naselje, ki ga je verjetno porušil Atila, spominjajo naslednje arheološke najdbe: nagrobniki, votivni kamni, deli kipov, keramike, stekla in rimskih novcev, s katerimi je svojo zbirko obogatil tudi Janez Vaj-kard Valvasor. Trojane so kot slovenska naselbina prvič izpričane leta 1228. Z dunajsko cesto so v 18. stoletju ponovno postale pomembna prometna in poštna postojanka z mitnico, ki je tu omenjena že okoli leta 1400. Zaradi izredne lege s prekrasnimi razgledi je kraj tudi turistično zanimiv. Hkrati pa je samo naselje tudi izhodišče za izlete po okoliških hribih (npr. Čemšeniška planina). Območje naselij Trojane - Zavrh je opredeljeno tudi krajinska naravna vrednota, ki predstavlja pester, pretežno kmetijski svet na osamelem krasu ali skrilavcih. Območje je vidno kot razgiban relief, z gozdovi, njivami in travniki, ki jih členijo pasovi dreves, obmejki in porasle grape. V bližnjem zaselku V Zideh se nahaja cerkev sv. Mohorja in Fortunata z gotskim prezbiterijem, posvečenim leta 1499, baročnim zlatim oltarjem in ba- rokizirano ladjo. Cerkev je vodena pod EŠD št. 2426 in je bila z Odlokom o razglasitvi cerkve sv. Mohorja in Fortunata za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 6/01) v letu 2001 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. V bližnjem Zavr-hu se je rodil priznani slovenski arhitekt Niko Kralj, eden od pionirjev industrijskega oblikovanja na Slovenskem, ki je po vsemu svetu poznan kot izumitelj stola Rex. To je prvi »bestseller« slovenskega industrijskega oblikovanja, namenjen serijski proizvodnji, uvrščen pa je tudi v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti. Zložljivi stol Rex 5654 so do konca 20. stoletja izdelali v več milijonih primerkih. Poleg bogate kulturne dediščine predstavlja naselje Trojane za neposredno zaledje tudi glavno stičišče socialnega, prometnega in gospodarskega dogajanja. Naselje namreč predstavlja enega izmed pomembnih dolinskih naselij občine, ki prebivalcem kraja in zaledja nudi pomembne javne funkcije: pošta, trgovina, sedež Krajevne skupnosti Trojane. Naselje poleg že omenjene pomembne prometne povezave zaznamuje tudi stičišče s posavsko regijo, do katere vodi regionalna cesta proti Izlakam. april 2011 OBVESTILA 13 Gospodarsko težišče naselja Trojane predstavlja Gostinsko podjetje Trojane, katerega korenine segajo v daljno leto 1849, o čemer priča tudi slogan podjetja Gostišče s tradicijo. To gostišče je namreč eno izmed tistih slovenskih gostišč, ki so nastala iz dobre stare gostilne, njena izročila in tradicijo pa ohranila vse do današnjih dni. Podjetje je širom po Sloveniji, pa tudi v precejšnem delu Evrope, prepoznavno po svojem znamenitem trojanskem krofu. Leta je že pred nekaj desetletji postal simbol in zaščitni znak podjetja, v zadnjih letih pa predstavlja tudi zaščiteno blagovno znamko. Ker je Občina Lukovica menila (mnenje še danes ostaja nespremenjeno!), da je naselje Trojane glede na vsa zgoraj navedena dejstva upravičeno k poimenovanju turistično pomembne točke območja občine, je že v letu 2005 pričela z zahtevki pristojnim institucijam (DDC d.o.o. in DRSC), na podlagi katerih bi lahko na avtocesto in regionalno cesto Ljubljana - Celje, postavili dodatne obvestile turistične table. Žal so pristojne institucije ugotovile, da sta zahtevka neupravičena, saj podzakonski predpisi narekujejo obveznost razglasitve kulturne dediščine za kulturni spomenik lokalnega oziroma državnega pomena. V letu 2009 je bil odgovor navedenih institucij popolnoma enak, pri čemer se je porodila ideja o delnem razkritju Arheološkega najdišča Trojane, ki je že uvrščen na seznam predlogov kulturnih spomenikov državnega pomena, v obliki muzeja na prostem oziroma o postavitvi muzejske zbirke. Občina Lukovica je tako na pobudo takratnega Odbora za razvojne programe občine in regionalni razvoj kot predlagatelja 30.3.2009 predlog projekta Oživitev rimskih izkopanin Trojan - Atrans posredovala predvidenemu nosilcu projekta Gostinskemu podjetju Trojane. Občina Lukovica je v ta namen prvič v letu 2009 sklicala sestanek predstavnikov GP Trojane, Medobčinskega muzeja Kamnik, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Kranj, Centra za razvoj Litija in Krajevne skupnosti Trojane, ki bi lahko prispevali k rešitvi nastale situacije oziroma k dejanski organizirani promociji zgodovinske dediščine Trojane z vzpostavitvijo muzejske zbirke in predstavitvijo arheološkega najdišča Troja- ne. Želja Občine je bila, da se v projekt vključi tudi vzpostavitev regionalnega turistično informativnega centra na Trojanah. Na sestanku 16.4.2009 je direktor podjetja GP Trojane g. Gasior poudaril, da je želja njihovega podjetja vrniti Trojanam svojo zgodbo. Občina Lukovica je tako v sodelovanju javnega in zasebnega partnerstva videla možnosti izvedbe projekta, zato je pričela z naslednjimi aktivnostmi sedaj dodatno razširjenega projekta: • izdelava strokovnih podlag za razglasitev EŠD št. 781 Arheološkega najdišča Atrans za kulturni spomenik državnega pomena (pripravil ZVKDS - OE Kranj 18.6.2009); • terenski ogled objekta Trojane 6 (13.5.2009), v katerem bi se lahko uredili večnamenski prostori, predvideni v projektu; • predstavitev idejnih rešitev ureditve prostorov Trojane 6 (27.5.2009) z oceno investicije, ki vključuje tudi zunanjo ureditev objekta, v višini dobrih 400.000 evrov; • pridobivanje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije (23.7.2009) in • vključitev projekta »Obnova stavbe na Trojanah 6 - vzpostavitev muzeja zgodovinske dediščine Trojan in regionalnega (medobčinskega) turistično informativnega centra Trojane« v izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2013 za obdobje 2010-2012 (14.8.2009). Predlagani projekt, žal, ni bil uvrščen v Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2013, za obdobje 2010-2012, saj je občina za navedeno obdobje največjo možno kvoto sredstev že pridobila za druge investicijske projekte. Prednost pri uvrščanju v izvedbeni načrt RRP LUR so imele občine, ki svoje kvote še niso prejele. Tako je 28.1.2010 župan Matej Kotnik ponovno sklical sestanek preje omenjenih predstavnikov in jih seznanil z dejstvom, da se bodo prostori Trojane 6 ponovno oddali v najem za opravljane trgovinske dejavnosti, ki je za krajane tudi izrednega pomena in da bi bilo potrebno razmišljati o novi lokaciji za izvedbo projekta. Na podlagi ocenjene vrednosti investicije je bilo skupaj ugotovljeno, da je objekt Trojane 6 resnično v nezavidljivem stanju in bi bila investicija za vzpostavitev muzejske zbirke in TIC nedosegljiva, zato je g. Gasior podal predlog, da je Gostinsko podjetje Trojane pripravljeno dozidati obstoječe objekte in tako gradbeno v določeni meri pomagati k uresničitvi projekta, saj bi tako naselju Trojane vrnili, kar so nekoč bile, pri čemer je nujno potrebno upoštevati tudi dejstvo, da podjetje že ima pripravljeno idejno zasnovo širitve svoje dejavnosti. Na podlagi dogovora sestanka z dne 28.1.2010 so bile s strani Občine Lukovica izvedene naslednje aktivnosti: • sestanek z ZVKDS, OE Kranj v zvezi s predlogom Odloka o razglasitvi naselbine Trojane za kulturni spomenik državnega pomena (10.3.2010), • izdelava optimalnega programa muzejske postavitve (idejna študija) na Trojanah, ki ga je v oktobru 2010 izdelal Medobčinski muzej Kamnik, • predstavitev idejne študije vsem že omenjenim predstavnikom dne 16.11.2010. Na zadnjem sestanku dne 16.11.2010 predstavnika Gostinskega podjetja Trojane ni bilo, vendar pa je prisotnost tega predstavnika predstavljala ključni pomen za izvedbo projekta, zato je Občina Lukovica, skladno z dogovorom sestanka z dne 16.11.2010 podjetju 7.12.2010 posredovala idejno študijo z namenom, da jo na podjetju pregledajo in ugotovijo skladnost z že pripravljeno idejno zasnovo širitve dejavnosti podjetja. Občina Lukovica povratne informacije s strani Gostinskega podjetja Trojane še ni prejela, zato upa, da bomo skupaj kaj kmalu našli pravo rešitev, ki bo prispevala ne samo k vzpostavitvi muzejske zbirke in TIC na Trojanah, temveč tudi k dosegu prvotnega cilja projekta, ki je označitev naselja Trojane s turističnimi obvestilnimi tablami tako na avtocesti kot tudi na regionalni cesti. Če ste ob vseh zgoraj navedenih aktivnostih sami videli možnost (drugačne) realizacije projekta oziroma odstopa prostora, ki bi naselju Trojane prinesel ne samo nove možnosti razvoja muzejske in turistične dejavnosti, temveč tudi nove možnosti zaposlitve, vas vabimo, da nas o tem pisno seznanite. Katka BoHiNC OBČiNSKA uprava OBVESTILO Občinska uprava Občine Lukovica obvešča občane Občine Lukovica, da je bila v mesecu aprilu podpisana pogodba o sofinanciranju cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (klopnemu meningitisu) za leto 2011 in leto 2012. V proračunu Občine Lukovica za leto 2011 in leto 2012 so zagotovljena sredstva za sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningitisu v višini 2.700 evrov za vsako proračunsko leto. Občina Lukovica bo sofinancirala eno dozo cepiva letno za enega občana. Cena cepljenja, ki zajema stroške za en odmerek cepiva in cepljenje, znaša za odrasle 30 evrov, za otroke pa 28 evrov. Cepljenje se sofinancira do porabe proračunskih sredstev. Opravljajo ga zaposleni zdravniki v Zdravstvenem domu Domžale na podlagi dogovora med Zdravstvenim domom Domžale in koncesionarjem, pa tudi koncesionar Občine Lukovica dr. Marjan Loboda. Za vsa vprašanja v zvezi s cepljenjem naj se občani obrnejo neposredno na izbranega zdravnika (zdravnika zaposlenega v Zdravstvenem domu Domžale ali na koncesionarja dr. Marjana Lobodo). Občina Lukovica bo refundirala stroške cepljenja Zdravstvenemu domu Domžale in torej ne posameznim občanom Občine Lukovica kot je bilo to interpretirano nekaterim pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. Mojca cerar, občinska uprava OBVESTILO Obveščamo vas, da lahko preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak. V LUKOVICI, vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 do 9. ure v ZP Lukovica, NATROJANAH, v torek, 17.maja 2011, od 8. do 9. ure v prostorih KS Trojane, V BLAGOVICI, v sredo, 18. maja 2011, od 8. do 9. ure v prostorih gasilskega doma v Blagovici. Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je potrebno plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna. Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1.50 EUR. Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči! Vljudno vabljeni! PATRONAžNi MEDiCinsKi sesTRi Ma Kmtil^^ko gudiirihii zbornicii Stavsn^D KMETgSKO CO?IlAftSKI ZATOD LJUliLJANA wmv.ti.ft^ii OOOELEKZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota LukavicB LUflWVlCJ^ Slirt rg ip Tttofart: 01/72-i5-M6 E-4 9» iH? ifvjjAi^ akjt^rtiihj r^un«'!^ bt. pintrknl v nniinh^ini v rindKln^li trrminih in i prii eilom ob 4.30 ufi: <• v pipn^^lj?^ 13.. Junl|a Jdll vitntvJdu ^P LiriuaviCi JAi KulCuiv^iIft AWYW^ AHUfU J Sbmlkj, ■ v Idrck, 14. junij J H>11 v Bbgavici pri itivbi RHifCVritilftjprimd, Vsi, ki bDUtpfcjtli OlclM vdbH^. Irdrfitt vnii pne^lilrncur?. JAVNI RAZPISI - prIdofailV« nepovratnih sredstev V Dkviru I. in JL om Ptogunu rjzvoja PKttielJa H olMlrtfjP 2W7Mli pf^Au^mOr da bti Z» UnčtijMvft O^d-irjltvig in prchr.in^ kcinK aprila ri^ifi« u lusledt^ ■■ 11J - PtiriKii mladim pf pvTmmniliOfn. ' 111 - iipJnli ypolw#c¥aT|i ktjieti:«. ■ 132 - BuddOvdr^pr h^iteCijiMn [IrLuvdjdkit^ vfibrmjti k,ikgvo!li, ■ 131 ■ Podpoij ikupirum pf-oizvaiiloev prt drjovnc^Cih infDrmirdr^ Jn piOdnjC 10 pfCiliVPdt, b W vkljuirni v k)i«voi[i D^an». ■ 311 - DivEriifi^H^ vnrkmdi^ke dejdv., + iU-Plfldpori iritirijMlJjiiJu IniKvoJu ZjiNf^mranim icm za dadnCnr- infMmKijr n» Jif V CSSV gridnUi or. PAviAPlfiHAT. (iWKhd kfwuishA i-rtuwailka Odprto širokopasovno optično omrežje Elektronske komunikacije so za razvoj kraja vse bolj zelo pomemben dejavnik. - Občanom omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje vsakdanjih opravil (e-nakupi, e-banka ipd.) in s tem več prostega časa. - Podjetja si danes poslovanja brez kakovostne in hitre telekomunikacijske povezave s svetom niti ne morejo več predstavljati. - Kakovostno telekomunikacijsko omrežje je pomembno tudi za poslovanje občinske uprave in javnih zavodov z občani. Z namero za izgradnjo sodobnega optičnega telekomunikacijskega omrežja smo se obrnili tudi na vašo občinsko upravo, ki smo ji predstavili strategijo družbe Pro2. Skupen cilj je izgradnja sodobnega odprtega optičnega omrežja ter s tem omogočiti občanom in poslovnim uporabnikom vstop v svet sodobnih elektronskih komunikacij ter prispevati k vzpostavitvi občanom in poslovnih subjektom prijaznega okolja. Družba PRO2 d. o. o. deluje kot poslovni sistem s pogodbeno vezanimi poslovnimi partnerji, od katerih vsak pokriva svojo specialno dejavnost. Tako združujemo poslovne subjekte, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju projektiranja in gradenj telekomunikacijskih omrežij za naročnike, kot so Telekom Slovenije, Telemach, T-2, Elektro Ljubljana, širokopasovna omrežja na področju belih lis (Komen, Postojna, Gorenja vas Kaj z izgradnjo sodobnega optičnega omrežja pridobite občani, poslovni subjekti in občina: Občani pridobite: - omrežje, v katerem gostujejo vsi zainteresirani operaterji in ponudniki storitev - omrežje, ki omogoča možnost izbire med operaterji in njihovimi storitvami - omrežje, ki ne omejuje s hitrostjo prenosa podatkov - možnost menjave operaterja v 24 urah brez dodatnih instalacij in prekopov - možnost priklopa več TV sprejemnikov - možnost uporabe vseh dostopnih sodobnih informacijskih tehnologij na področju IP Poslovni subjekti pridobijo: - kakovostno in stabilno povezavo s svetom - omrežje prek katerega lahko pošiljajo velike količine podatkov - omrežje, ki jim omogoča nove načine poslovanja in nastopa na trgu Občina pridobi na kakovosti in prijaznosti življenjskega in poslovnega okolja. Občanom in poslovnim subjektom ter zavodom se namreč na široko odprejo vrata v svet elektronskih komunikacij in s tem razširijo možnosti za lasten osebni in poslovni razvoj. Hkrati se jim omogoči izvajanje opravila ali storitev, ki sicer ne bi bila možna, ali pa se jim olajša marsikatero opravilo kot npr.: - učenje na daljavo - delo na domu - e-storitve (uprava, davki, nakupovanje, bančne storitve - e-zabava Za uspešno izvedbo projekta gradnje sodobnega optičnega omrežja je nujno potrebno sodelovanje lokalnih skupnosti in pa predvsem vas občanov. Projekt je logistično, gradbeno in finančno zahteven in ga ne bo mogoče uresničiti brez vašega sodelovanja, kar lahko potrdite s podpisom priložene pristopne izjave. Podpis in oddaja Pristopne izjave pomeni, da se zavedate pomembnosti kakovostnega in sodobnega telekomunikacijskega omrežja. Ker gre v tem primeru za vlaganje zasebnih sredstev, smo prisiljeni za priključitev na omrežje zaračunavati priključnino. Višina priključnine bo med 200 do 400 evrov, odvisno ali gre za individualne objekte ali večstanovanjske stavbe. Naknadno priključitev bomo zaračunali po višji ceni. Gradnja omrežja in priklopi se bodo izvajali fazno. Po zaključku posamične faze bo končnim uporabnikom v sklopu te faze omogočen priklop na omrežje in koristiti njegove prednosti. Eden od ključnih dejavnikov, ki bodo vplivali na odločitev o izgradnji odprtega optičnega omrežja, bo število izpolnjenih in vrnjenih/prejetih pristopnih izjav. Le na podlagi zadostnega števila podpisanih pristopnih izjav se bo družba Pro2 odločila o gradnji omrežja. V primeru nezadostnega števila prejetih in izpolnjenih izjav oz. nezadostno izkazanega interesa, bo družba žal morala odstopiti od načrtovane gradnje. Vse občanke in občane Občine Lukovica vabimo na informativne dneve družbe Pro2, ki bodo v petek, 29. 4.2011, od 16. do 20. ure in v soboto, 30.4.2011, od 9. do 14. ure v prostorih Kulturnega centra Janka Kersnika v Lukovici. Na informativnih dnevih lahko izpolnite in vrnete Pristopne izjave. Dosegljivi smo tudi na telefonski številki 031/ 82-83-62 ali po e-pošti na naslovu info@pro2.si . Pristopne izjave lahko vrnete tudi na občino v času uradnih ur ali po pošti na naslov Pro2 d.o.o., PE Ljubljana, Pot k sejmišču 30/a, 1000 Ljubljana. Upoštevali bomo Pristopne izjave, ki bodo prispele na naš naslov do 15.5.2011. ,, n Vaš Pro2 april 2011 VABILA 15 TRADICIONALNO SREČANJE VTUŠTANJU (CEGUNCA) PRI MORAVČAH DNEi. MAJA 2011 S PRIČETKOM OB 10.30 Program Cegunca - Start pohoda planincev* Pilialna godba Moravče Živ-Žav z Andrejo Zupančič Start povorice oldtimerjev** Ansambel Nemir Ansambel Svetlin Prihod planincev Ansambel Gamsi *Moravška planinska pot (organizira PD Moravče) **Zbirno mesto od 11. ure dalje pri 'taiisiL. Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). 4.00 10.30 11.00 1300 1300 iS-OO 17.00 20.00 Tuštanj^^—i Prijave sprejemamo do 12.30 ure, start ob 13. uri. Razpis 15. Šraufovega spominskega pohoda Datum: sobota, 14. maja 2011 Organizator: Športno društvo Krašnja, Krašnja 14 A, Lukovica Informacije: www.krasnja.si gsm 041 612 702 Prijave: na dan pohoda od 5.30 - 8.00 ure Start in cilj: pri gasilskem domu v Krašnji Prijavnina: 6 evrov Dolžini poti: daljši pohod 27 km, krajši pohod 16 km; Ostale informacije: Pohod priporočamo vsem, ki so za predvideni dolžini poti dovolj telesno pripravljeni in da so primerno opremljeni. Vsak pohodnik se pohoda udeleži na lastno odgovornost in mora pot opraviti le po označeni smeti, na kateri prejme 5 oz. 6 kontrolnih žigov. Ob pohodni trasi bosta organizirani dve čajno sadni okrepčevalnici, priporočamo pa tudi okrepčilo iz lastnih nahrbtnikov. Vsak pohodnik bo na cilju prejel tradicionalni spominski obesek, manjše spominsko darilo Elektra Počivavšek in brezplačni topli obrok; Za varnost na pohodu bodo poskrbeli gorski reševalci GRS Postaja Ljubljana; Vabljeni in že v naprej vam želimo varen korak in prijeten dan ter obilico lepih spominov na Staneta Belaka - Šraufa. Občina Lukovica se z društvi in posamezniki predstavi v Arboretumu Volčji Potok 2011 Lukovica - Turistična zveza Občine Lukovica v sodelovanju z Občino Lukovica, društvi in posamezniki vabi na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku, ki bo potekala v času od ponedeljka, 25. aprila, do ponedeljka, 2. maja, med 8. in 19. uro. Društva in posamezniki iz Občine Lukovica bodo ^ torek, 26. aprila skupaj sooblikovali celodnevni program in predstavili »Ljudsko izročilo«. Senta Avbelj Z bogatim kulturnim programom, izvirnimi prezentacijami dediščine prek zgodb, ustvarjalnih delavnic, glasbe, plesa in družabnih iger, se bo z več kot 14 načini prikaza ohranjanja kulturne dediščine odvil zanimiv dan, v katerem bodo društva in posamezniki predstavili svoje dejavnosti. Poleg bogate razstave cvetja, drevesnih vrst in dinozavrov si lahko ogledate predstavitev Društva upokojencev Lukovica. Člani bodo izvajali raznovrstne delavnice, med njimi tudi delavnico o izdelavi cvetja in šopkov. Poleg tega bodo razstavljali In predstaviti! ročne in rokodelske spretnosti. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica bo predstavilo življenje rokovnjačev. Prikaz izrezovanja lesenih kipov bosta prikazala Janez Jarc - Žan in Slavka Jarc. Kmetija Jergan bo pripravila promocijo in pokušino sira in sirotke, razložili pa bodo postopek ''od mleka do sira''. V času njihove predstavitve imajo obiskovalci možnost sodelovanja v igri »od tal do sira«. Tudi člani Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine - Skrinjca bodo z nami. Prikazali bodo ročno porisane pručke, stolčke ter pripravili delavnice za otroke - risanje v izvedbi Mojce Novak. Domačinka in hkrati tudi Miss Universe Slovenija 2008, Anamarija Avbelj bo ob 11. uri recitirala pesem J. V. Koseskega Slovenja, ki velja za prvo tiskano omembo Slovenije. Z nami bodo tudi učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, ki bodo predstavili nekaj kulturnih poti v Črnem grabnu. Tako ne bo manjkalo niti rokovnjačev, furmanov, ajdovskih deklic in divjega moža. V popoldanskih uricah bodo ljudsko izročilo predstavili člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici z razstavljanjem in sestavljanjem voza. Turistično društvo Gradišče pri Lukovici bo prikazalo mlatenje slame, pajklanje pšenice in organiziralo tekmovanje v »metanju podkev«. Godba Lukovica nam bo ob 15. uri na razstavnem prostoru zaigrala nekaj koračnic. Njihova glasba bo zadonela tudi po celotnem parku, kjer se bodo godbeniki in godbeni-ce sprehodili. Promocijo bodo popestrili še člani Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski s pletenjem kit ob petju ljudskih pesmi. Tudi Društvo podeželjskih žena Lukovica napoveduje pester program s petjem in recitiranjem pesmi, pripovedovanjem ljudskega izročila Francke Maselj, pokušino kruha in domačega peciva ter prikaza igre »sekanje pirhov«. Člani Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine - Skrinjca bodo v drugem delu predstavitve prikazali stara ljudska oblačila. Na razstavnem prostoru Občine Lukovica pa ne bo manjkalo niti članov novo ustanovljenega Turističnega društva Sv. Vid. Vljudno vabljeni, da nas v Arboretumu Volčji Potok obiščete in si z ogledom bogatega kulturnega programa društev in posameznikov Občine Lukovica popestrite sprehod skozi park. 16 VABILA Rokovnjač GODBA LUKOVICA VAS VABI NA TRADICIONALNE PRVOMAJSKE NASTOPE v soboto, 30. aprila 2011 (na predvečer praznika) 14.30 - LUKOVICA 15.30 - TROJANE 16.30 - JAVORJE 17.30 - KRAŠNJA 18.30 - SP. PRAPREČE 19.30 - VRHOVLJE 20.30 - PREVOJE Kresovanje v Blagovici Vabimo vas na kresovanje, ki bo v soboto 30.4.2011 s pričetkom ob 20. uri v Blagovici. Poskrbljeno bo tudi za zabavo in okrepčilo. TOD Brdo Lukovica vabi na PEREGRINOV SEJEM, ki bo v centru Lukovice, 27. 4. 2011, od 8. ure dalje. Vabljeni na 8. TEK OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA Turistično društvo Gradišče pri Lukovici vas vabi na tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera, ki bo v nedeljo 15. maja 2011 ob 10 uri. Tekli bomo: otroci na razdalji 1200 m ženske + moški 1 krog / 4200 m ženske + moški 2 kroga / 8400 m ženske + moški 3 krogi / 12600 m Vsi udeleženci tečejo in hodijo na lastno odgovornost in samo po označeni poti. Prijave na tek sprejemamo na dan teka, 15. maja 2011 do 9. ure zjutraj. Odrasli plačajo 8 EUR startnine, otroci pa 3 EUR. Vsi obiskovalci prireditve pa ste vabljeni, da med sprehodom okoli jezera spodbujate tekmovalce. Za okrepčilo in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Prisrčno vabljeni Za dodatne informacije pokličite na tel. 041 312 716 Turistično društvo Preserje pri Lukovici prireja TRADICIONALNI PRVOMAJSKI GOLAŽ Vabljeni v nedeljo, 1. maja 2011 ob 9.00 uri, na jaso ob Gradiškem jezeru. VRTEC MEDO VABI NA 4. DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ Vrtec Medo organizira 4. dan druženja in gibanja vseh generacij, ki bo 14. maja 2011 na igrišču Šentvid. Začetek prireditve bo skupni pohod vseh generacij od igrišča v Šentvidu v smeri Imovica ob Radomlji. Druženje bomo nadaljevali na igrišču, kjer bo poskrbljeno za zanimiv program. Rdeča nit prireditve je prostovoljstvo in dobrodelnost. Prireditev se bo pričela ob 9.00 uri in bo trajala do 12.00 ure. V času pohoda so predvidene cestne zapore in se krajanom že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje. Prireditev bo v vsakem vremenu. Natančne informacije bodo objavljene na plakatih. PRISRČNO VABLJENE VSE GENERACIJE! KoLEKTiv Vrtca Medo april 2011 DOGODKI 17 Viktorji 2010 tudi v znamenju naše občine Letošnje Viktorje je vodil stand up komik Boštjan Gorenc - Pižama, ki je se je v minulem letu preselil v Šentožbolt, vasico pod Trojane. Kar hitro je posvojil našo občino, predvsem njene naravne danosti, hitro je vzljubil sprehode okoli Gradiškega jezera in pohodniške ture po hribih v okolici Šentož-bolta in Trojan, letos pa namerava osvojiti tudi najvišji vrh naše občine. BRiNCELj Boštjan Gorenc - Pižama je sicer eden od nosilcev slovenske stand up komedije, ki s skupino Ceh za smeh samo v poletnih mesecih na Ljubljanski grad privabi preko 8.000 smeha željnih obiskovalcev festivala Panč. Tudi sicer mu stand up nastopov po Sloveniji ne manjka, letos pa je v planu tudi samostojna turneja. Sam se največkrat opiše kot človek s črkami, saj je drugi del njegove profesionalne kariere namenjen prav črkam in knjigam. Nekdanji urednik mladinske literature pri Mladinski knjigi je danes cenjen prevajalec mladinske literature, prevedel je tudi popularnega Kapitana Gatnika. Eden njegovih največjih prevajalskih projektov je serija knjig Pesem ognja in ledu Georga R.R. Martina, ki bo prihodnji mesec doživela ekranizacijo na televizijski postaji HBO, ki je pridobila pravice za uporabo Gorenčevih prevodov za potrebe prevoda serije. Boštjan Gorenc - Pižama tudi sam rad poprime za pisateljsko pero in spiše kakšno duhovito zgodbo, ob kateri se ponavadi hihitajo bralci revij Joker in Zapik ter bralci njegovega interne-tnega bloga. Upamo, da bomo njegovih stand up vragolij kmalu deležni tudi v naši občini, ki je, kar se stand up komedije tiče, dobro 'poseljena', saj v Krašnji živi še ena odlična stand up komičarka, članica Ceha za smeh, Klavdija Vlaj. Četrto srečanje fičkov v Lukovici V Lukovici je potekalo že četrto srečanje lastnikov fičkov, teh nekoč tako popularnih avtomobilskih malčkov, ki še danes ostaja sinonim Jugoslavije in paradni konj podjetja Zastava. Zbralo se jih je kar 106, najstarejši med njimi pa se je ponašal z letnikom 1965. Organizator srečanje je bil Fičo klub Slovenija. RTA Lastniki fičkov so svoje male in simpatične lepotce že v zgodnjih dopoldanskih urah pripeljali na trg v Lukovici, prišli pa so iz vseh koncev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Zajtrk jim je popestrila lukoviška godba, pot pa so nadaljevali proti Dobu, kjer je bil blagoslov fičkov, nato pa proti Trzinu, kjer jih je pričakal župan Tone Peršak. Člani Trzinskega turističnega društva so fičkarjem predstavili svojo občino, po ogledu pa se je karavana počasi odpeljala ponovno proti Črnemu Grabnu. Postanek je bil še na Domačiji Rus, srečanje pa se je ob 16. uri zaključilo na trgu v Lukovici. Največ pozornosti je vzbujalo vozilo milice ter »gasilski« fičo, prava paša za oči pa predelan dirkalni fičo in kabriolet. Po besedah glavnega organizatorja srečanja in predsednika Fičo kluba Slovenije Zvoneta Dolenca se srečanje vsako leto udeleži več lastnic in lastnikov fičkov. Tudi sam je velik ljubitelj teh malih lepotcev, v svoji domači garaži jih ima kar sedem, pohvali pa se lahko tudi z drugimi starodobnimi vozili, med drugim tudi Pontiacom, letnik 1948, ki je bil tudi na ogled. Boštjan Gorenc - Pižama med vodenjem prireditve Viktorji 2010 (Foto: Miha Rekar) Zvone Dolenc, organizator srečanja 18 DOGODKI Rokovnjač Praznik Gospodovega oznanjenja in materinski dan Praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo tudi kot materinski dan in dan staršev. Na Brdu smo tokratno praznovanje malce raztegnili in praznovali kar dvakrat. djd Če smo se v petek na sam praznik spomnili namena praznovanja, ki pravi, da praznik v tednu molitve za družine vabi k premisleku, ob tem pa se lahko sprašujemo, zakaj materinski dan, praznik mater in očetov. Zato, ker tisto, kar nam je najdražje in kar nam je najlepše, tudi najraje opevamo in o tem govorimo. In kaj je še lepšega kot topel družinski dom, kjer mati in oče skrbita, da je vsak otrok deležen ljubezni in varstva. Kjer oče in mati še znata skleniti roke k skupni molitvi in imata vedno dovolj časa, da ga posvetita svojim otrokom. Bog blagoslavlja starše z otroki in zato, ko praznujemo praznik Marijinega materinstva, še posebej mislimo na materinstvo in očetovstvo, ki so ga sprejeli naši starši z ljubeznijo in odgovornostjo. Zato praznujemo skupaj starši in otroci, kajti starši ne morejo praznovati tega praznika brez otrok, kakor otroci ne brez staršev. Zato smo v petek izrekli tudi zahvalo pred nebeškim Očetom in Materjo Marijo za materinstvo in očetovstvo in otroštvo. Če smo bili na praznik zbrani pri sveti maši, smo slišali, da bo slavnostno praznovanje s koncertom v soboto, 26. marca, v župnijski cerkvi. Po sveti maši smo tako prisluhnili najprej pozdravnemu nagovoru in čestitkam domačega župnika Andreja Svete, nato pa so nam zapeli najprej otroški pevski zbor župnije Brdo in nato še vokalna skupina Gloria. Mladi pevci so tokrat za slovesnost izbrali, no, bolje zborovodkinja Petra Avbelj je tokrat izbrala pesmi o angelcih Janeza Bitenca. Za spremljavo so poskrbele Bernarda Preložnik Kink na klavirju, Katarina Ocepek in Katja Omahna na flavtah, na kitaro pa jih je spremljala zborovodkinja Petra Avbelj. Petnajst pesmi o angelcih, med katerimi je bilo nekaj slišanih prvič, so pevci zapeli tako, da so navdušili še pevce vokalne skupine Gloria, ki je s svojo ritmično duhovno glasbo, tokrat v malce bolj umirjenih tonih - saj smo vendarle že v postnem času - da so se odločili, da dve pesmi zapojejo še skupaj. Da nismo samo poslušali petja, so tokrat poskrbeli člani Glorie, saj nam je Marjan Bunič razložil, kaj pomeni komuniciranje na primeru medveda, ki je naredil seznam živali, ki jih namerava pojesti. Tako je k njemu prišel volk in ga vprašal, če je na seznamu in po pritrdilnem odgovoru, ga drugi dan najdejo mrtvega in ravno tako jelenu in ^ Nato priskaklja zajec in ga vpraša, če je na seznamu in ko dobi odgovor, da je na seznamu, reče, me lahko izbrišeš in medved je dejal lahko in tu vidimo, kaj pomeni komuniciranje. Prisluhnili smo tudi pesmi Neže Maurer, v kateri vprašuje Ljubezen ljubi življenje, kaj ljubim jaz? ^ Svojemu seznamu pesmi so dodali pesem Angeli in s tem nadaljevali z vsebino pesmi, ki so jih peli domači pevci. Poznano pesem Človek sem in Daj mi roko, brat so zapeli vsi skupaj, pri zadnji pesmi pa povabili še vse v cerkvi, da malce poprimejo s svojimi glasovi. Na koncu, preden so mladi razdelili med mamice še darila, ki so jih naredili pri verouku, nas je ponovno nagovoril Andrej Svete in se ob tem zahvalil za res lep večer Matevžu Kinku in Petri Avbelj, ki sta pripravila koncert, mladim pevcem za res lepo petje in vokalni skupini Gloria za nastop po petindvajsetih letih. Ja, prav ste prebrali, petindvajset let je minilo od zadnjega, bolje prvega nastopa Glorie pri nas in kakor je dejal Marjan Bunič, se srečamo ponovno čez petindvajset let, oni pridejo, kako bo z nami, pa ve On. Prijetno druženje smo nadaljevali v župnišču tudi z obujanjem prigod ob prvem obisku Glorie pri nas. Gledališka predstava Grdi raček ^ Celo občinski proslavi v počastitev kulturnega praznika ni uspelo napolniti dvorane v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, kar je v nedeljo, 27. marca, uspelo mladim igralcem Kulturno izobraževalnega društva Limbar iz Moravč z uprizoritvijo gledališke predstave Grdi raček. djd Pravljico o Grdem račku je napisal Hans Christian Andersen in smo jo mnogi prebirali v svojih otroških letih. Tokrat je tekst za gledališče napisala Andrejka Vombergar Štrfiček, priredila pa Marjeta Capuder, ki je ob pomoči Fani Capuder delo postavila tudi na odrske deske, saj je bila njuna režija. Prek 60 otrok nam je tako z besedo, igro in petjem pričaralo problem, ki ga mnogi srečujemo na vsakem koraku, problem drugačnosti, ki se v ospredje postavlja tudi v naših medčloveških odnosih. In vendar vsebina, ki nas nagovarja in nam daje misliti za najmlajše in teh je bilo v dvorani obilo, ni tako pomembna kakor igra, barvne kombinacije oblačil in petje in vsega tega je bilo v obilici. Če smo se le malce ozrli po občinstvu, smo ugotovili, da so zastopane kar tri, ali celo štiri generacije poslušalcev, kar je na prireditvah zelo redko in vsi so uživali v predstavi. O igri so pri Kulturno izobraževalnem društvu Limbar zapisali, da iz gledališke predstave začutimo, da moremo sodelovati med seboj, se spoštovati, sprejemati drug drugega in si pomagati, saj smo socialna in družabna bitja, ki potrebujejo kulturno in družabno življenje. Z dobro voljo in veseljem ter medsebojno pomočjo lahko prema- gamo vse ovire v skupno dobro in tega smo se naučili starejši gledalci in srčno upam, da bomo znali to prenesti na mlajše generacije, ki predstave Grdi raček še niso dojele vsebinsko. Še nekaj se lahko naučimo od mladih , ki so nam zaigrali in vseh tistih, ki so pripomogli k uspehu gledališke predstave, njihove dobrodelnosti, saj so zbran sredstva namenili misijonarju Tonetu Kerinu, ki deluje na Madagaskarju. Ob tem naj samo spomnim, da so pred dvema letoma z gledališko predstavo Ariela, majhna morska deklica pomagali s. Andreji Godnič, ki deluje v Peruju. Uspešna predstava, ki je napolnila dvorano, zadovoljni obiskovalci, ki so se pred dvorano zadržali v prijetnem pogovoru o igri in še bolj zadovoljni igralci in spremljajoče osebje, ki jim je uspela še ena čudovita gledališka predstava. april 2011 DOGODKI 19 Materinski dan 2011 Mati! Beseda, katere pomen spoznaš, ko jo izgubiš. Žal, pogosto res. Vsi prazniki, čestitke, rože, pa lepe besede, zelo malo pomenijo, če so zgolj navada, običaj ali »nujno zlo« v sklopu praznovanja 8. marca in še 25. marca. Upravni odbor društva S.U. V društvu podeželskih žena Lukovica smo sklenile, da ta dan res posvetimo vsem ženam in materam. Naj bo to res »naš« dan. Letos smo se že četrtič zbrale ob 10. uri na parkirišču ob Gradiškem jezeru. Čudovito sončno vreme, nasmejani obrazi številnih udeleženk in razpoloženje je bilo res pravo. Pridružil se nam je župan Matej Kotnik, pa moravška Ljudmila Novak in ženske iz drugih krajev Slovenije. Pot okoli jezera je bila ob pogovoru in lahki hoji za mnoge celo prekratka. Na cilju so nas že pričakali z glasbo in pijačo. Članice društva smo v hipu izpraznile svoje »zaloge« peciva in drugih dobrot in brez besed v hipu postregle vse prisotne. V kulturnem programu se nam je poleg pevk in recitatork predstavila gospa Ana Pungartnik s svojo poezijo. Prebrala nam je dve svoji povsem novi pesmi. Vse udeleženke pohoda je razveselil župan, ki je ob pozdravnem nagovoru vsaki materi podelil tudi nagelj. Ob družabnem zaključku dneva smo se kmalu spet soočile z dejstvom »treba bo domov, hlev, delo, družina, nov dan Prireditev bomo naslednje leto ponovile in upamo, da se nam pridružite. Za letos se želimo še zahvaliti: Turističnemu društvu Preserje za izposojene klopi in mize, gospodu Francu Jemcu in njegovi ekipi, ki nas je presenetila na cilju, pa Sivima panterjema za glasbeno podporo. Hvala tudi gospe Ani in Ljudmili za lepe besede. Prisrčna hvala tudi gospodu županu, ki si je ob obilici dela vzel čas tudi za nas. Hvala vsem, ki ste z nami preživeli lep spomladanski dan. Spletna stran KD Janko Kersnik odprta Medtem ko boste z veseljem prebirali novičke iz naših logov, bomo pevci MoPZ Janko Kersnik imeli za seboj že del tokratne turneje po državah bivše Jugoslavije. Marko Juteršek Ob turneji in dogodkih, ki so povezni z zborom, se do sedaj ni veliko slišalo, bralo, »surfalo« in regljalo po naših logih. Marsikdo se sedaj sprašuje, kaj pa imata regljanje žabcev in spletna stran skupnega? Povem vam, da marsikaj. Pomladansko vreme in deževje na ceste privablja vse več žabic, v našo sredo pa je ponovno prišlo tudi podjetje Alba 2000, s svojo blagovno znamko žabec.net. Že drugič jih gostimo ob taki priložnosti. Prvič so brezplačno spletno gostovanje ponudili našemu mlademu komornemu zboru Franceta Marolta, ki je ^Tokrat pa to možnost ponujajo starejšim izkušenejšim in viharjev vajenim pevcem in igralcem, kulturnemu društvu Janko Kersnik. Na internetni strani KD Janko Kersnik si lahko preberete zgodovino zbora, ogledate si foto in video galerije, ne manjka svežih novičk, ki jih pišejo člani. Ne bomo vas pozabili povabiti na kakšno gostovanje ali kakšen koncert, ki ga bo pripravil moški pevski zbor. Poleg tega bo na internetni strani objavljeno še vse, karkoli se je, ali se bo dogajalo na področju dramske dejavnosti društva v veselje tako izvajalcev kakor obiskovalcev spletne strani, ki jih že sedaj, ko smo komaj pognali zadevo, ni malo. Obilo zanimivega branja tako na spletu kakor v Ro-kovnjaču vam želimo in vas pozdravljamo s turneje po bivši Jugoslaviji in sosednjih državah - pevci MoPZ Janko Kersnik Lukovica. Interni nastop učencev solo petja Kar smo se naučili, je lepo, če tudi pokažemo in tako imajo učenci solo petja pri prof. Urški Urba-nija Žun in prof. Zoranu Potočanu kar nekaj nastopov med šolskim letom, da se privadijo na samostojne nastope in vpliv občinstva. djd Tako počasi zbledi tudi trema pred javnim nastopanjem in enega izmed teh nastopov so imeli v ponedeljek, 11. aprila. V oddelku Glasbene šole Domžale v Mengšu smo tako prisluhnili enajstim učencem, od tega jih je bilo več kot polovica iz naše občine. S svojim petjem so navdušili Matej, Anja, Eva, Maruša, Marko in Petra. Program, ki so ga zapeli ob spremljavi Mihe Nagodeta in Tomaža Pirnata, je obsegal dela domačih in tujih mojstrov in je navdušil ne samo zbranih obiskovalcev, ampak tudi druge profesorje, kar je seveda v ponos profesorjema. Mogoče pa v prihodnosti pridejo zapeti tudi k nam v Lukovico, sicer pa jim že lahko prisluhnemo v različnih zborih od Prevoj do Trojan. Intenzivne vaje v Postojni Moški pevski zbor Janka Kersnika se je v petek, 8. aprila, in v soboto, 9. aprila, mudil v Postojni, natančneje v Šolskem centru lesarske in gozdarske šole. Lepo naravno okolje, posejano z mogočnimi drevesi različnih sort, so bili tam kot nalašč za sprostitev med napornimi vajami. Marko Juteršek Ja, pevci MoPZ Janko Kersnik smo se intenzivno pripravljali na naše na slednje podvige v tem letu. Prijazno okolje in dobra družba so našo delovno vnemo še povečali. Prvi večer smo si pevci polepšali kar sami, ob res intenzivnih vajah ni manjkalo smeha in dobre jedače ter kapljice kvalitetnega, prvi večer kar dobesedno izpod naših rok, kot je v navadi smo se posladkali s sirom našega Marinka, kruhom predsednika, manjkala ni niti dobra domača salama, saj smo vedeli, kam odhajamo in smo se poleg glasovno pripravili tudi kulinarično in tokrat je za spremembo na našem jedilniku znašel tudi domači burek, ki je z vonjem premamil še tako izbirčne gurmane. V večernih urah je sledil sprehod po mestu in seveda obvezna debata ob kozarčku rujnega. V soboto sta se nam pridružili pevki Urška Pavli in Marta Zabret in tako še obogatili pisano zasedbo talentov našega zbora. Ob pogledu na program, ki ga bomo prepevali na Balkanu, smo se seveda ozirali tudi na to, ali lahko kako ta program izkoristimo čim prej. Še v večernih urah sobote smo obiskali postojnsko cerkev, ki je posvečena svetemu Štefanu, in tam zapeli sakralni del našega repertoarja. Res lep vikend je za nami, poln novih dogodivščin, smeha in seveda tudi naučenih novih pesmi, ki se bodo lepo podale že znanemu železnemu repertoarju zbora, a v arhivu jih je še kar nekaj. 20 DOGODKI w Rokovnjač Čistilna akcija Občina Lukovica je tudi letos pripravila že tradicionalno čistilno akcijo, ki je potekala v soboto, 9. aprila 2011. Prostovoljci iz krajevnih skupnosti, društev, otroci, šolarji, lovci, mladi, upokojenci, režijski obrat Občine Lukovica in ostali zavedni občani za čisto okolje so se v lepem in toplem sončnem jutru podali v boj za čisto okolje. iRENA StRMŠEK, OBČiNSKA UPRAVA Zbrali so se na dogovorjenih mestih pred občino v Lukovici, krajevnimi skupnostmi, vrtcem in šolo. Koordinator čistilne akcije je razdelil vreče in rokavice in jim v skupnem dogovoru dodelil območja za čiščenje. Vseh prostovoljcev, ki so čistili v soboto našo občino, je bilo 125. Čistili so prometne poti po naseljih, sprehajalne poti v naravi, okolico šole na Brdu, okolico otroških in športnih igrišč ter ostale javne površine. Malčki iz vrtca z mamicami so se podali na prevojski bajer in travnike, v gozd in po svojih najboljših močeh poskrbeli za čistejše okolje. Vse odpadke, ki so jih nabrali, je režijski obrat odpeljal na odlagališče. Predhodno je režijski obrat na več lokacijah po občini očistil tudi odvržena in zapuščena motorna vozila in avtomobilske prikolice. Udeleženci čistilne akcije so letos pobrali manj smeti kot lansko leto, precej smeti so nabrali v okolici prometnih poti, na športnem igrišču v Šentvidu, parkiriščih in manj smeti v naravi. Seveda pa se nekateri ljudje še vedno obnašajo zelo nemarno do okolja in kar s prikolicami vozijo celo nevarne odpadke v gozd. Na splošno se vsi skupaj premalo zavedamo, da smo dolžni skrbeti za čisto okolje in naravo, v kateri živimo. Koordinator čistilne akcije Tomaž Cerar in podžupan Občine Lukovica Bojan Andrejka Zbrani udeleženci čistilne akcije v Lukovici. Počistite pred svojim pragom Lovska družina Trojane-Ožbolt je med svojo čistilno akcijo naletela na bogat izplen. Na žalost ta kaže na borno stanje mentali-tete ljudi, ki kljub mnogim opozorilom še vedno mečejo kosovne odpadke, koder jim je volja. Lovska DRužina Trojane-Gžbolt Nesnaga na fotografiji je ležala v globeli za avtobusno postajo na vrhu Učaka, nekdo očitno meni, da je tam smetišče. Lovci, ki se veliko gibajo v naravi, še vedno opažajo, da ljudje kljub vseslovenskim čistilnim akcijam, mnogim opozarjanjem in grožnjam inšpektorjev še vedno pred svojim pragom radi počistijo tako, da zmečejo nesnago na nek drug prag. Velikokrat sicer nesnago skrijejo pred očmi ljudi, saj jo odvržejo kam, kjer človeška noga ne hodi pogosto, a s tem grobo posežejo v naravni habitat živali. Priložena fotografija naj bo v opomin in v sramoto vsem tistim, ki še vedno mislijo, da je narava veliko smetišče. april 2011 OTROCI 21 Ustvarjalni ples in čutne poti v vrtcu Medo Krašnja Ples imajo naši otroci v vrtcu zelo radi. V vrtcu veliko plešemo, poslušamo različne zvrsti glasbe in se zabavamo ob gibanju. Nataša BeGANovič Jug Otrok mnogo bolj kot odrasli izraža svoje duševno počutje s telesnim stanjem in obratno. Gibanje in čustvovanje imata veliko skupnega, saj se vsa čustva kažejo v ekspresivni govorici telesa. Še zlasti otroci in mladostniki najdejo posebno zadovoljstvo v plesu, kajti mnogi med njimi odkrijejo v njem pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih s pomočjo besed sicer težko spravili na površje. Plesno gibanje prav tako izredno veliko prispeva k samozavedanju, občutju uspeha in zadovoljstva, saj omogoča oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva samozadovoljstvo, vpliva na vedenje, odnos do drugih in na oblikovanje stališč (Zagorc,1992, str. 18). Ples je izredno pomembna dejavnost v vrtcu in tega se zavedamo vse strokovne delavke vrtca. Odločila sem se, da v mesecu marcu plesno dejavnost izvedemo nekoliko drugače, otrokom še na nepoznan način. V telovadnici sem pripravila različne materiale in jih položila na polivinil čez ves prostor telo- vadnice. Izbrala sem: ploščate kamne, žagovi-no, mivko, pesek, zrna koruze, stiropor, peno, seno, blato in toplo vodo. Otroci so se z bosimi nogami sprehodili skozi vse razstavljene materiale. Ob banji z blatom je bilo napeto veliko platno blaga, po katerem so otroci z blatnimi nogami plesali. Bosonoge otroke je ob sprehajanju skozi različne materiale spremljala umirjena glasba (različni izvajalci klasične glasbe), za ples po platnu pa sem izbrala živahnejše ritme (inštrumentalna glasba). Otroci so se ob plesu na platnu sprostili in neizmerno uživali. Na platnu so nastali odtisi stopal, občutek blatnih nog pa je bil otrokom najbolj všeč. Blatne noge smo si oprali v banji tople vode. Otroci so s tipom bosih nog doživljali različne materiale, ugibali, kje jih vodim, uporabljali čutila in se na koncu čutnih poti še ustvarjalno izrazili s plesom. Komentarji otrok so bili: Kot bi hodil po oblakih! Kot bi hodila po soncu! Toplo kot sonce! Kdor je želel, je lahko z zavezanimi očmi ugibal, skozi katero čutno pot ga vodim. Skozi čutne poti so se sprehodile vse tri skupine naših otrok v vrtcu. Tako najmlajši kot starejši otroci so z veseljem sodelovali in preizkusili vse čutne poti. Strokovne delavke smo bile zadovoljne, da smo otrokom ponudile nekaj zanimivega, in da nam je dopoldan minil ob plesu in glasbi. Zadovoljstvo otrok in navdušenje pa nam je dalo potrditev in zagon, da jim naslednjič pripravimo spet kaj nenavadnega in otrokom spodbudnega za njihov celostni razvoj. Mamice so praznovale Pomlad je že v z dolgimi koraki prišla med nas in pomladni prazniki se kar vrstijo.Med njimi je eden najlepših prav gotovo materinski dan. Tudi letos v OŠ Krašnja nismo pozabili nanj. V šolsko avlo smo povabili vse starše in druge krajane ter jim za materinski dan podarili nekaj svoje ustvarjalnosti. MARiJA Demšar Poleg pesmic in recitacij so učenci gledališkega krožka pod vodstvom mentorice Vere Beguš zaigrali igrico o odhajajoči zimi. Tako so se na odru menjavali letni časi in navdušeni mladi igralci, v dvorani pa jih je spremljal bučen aplavz. Tako otrokom kot mentorjem je ob vseh takih priložnostih v veselje, da starši radi pridejo na take prireditve. Pri ustvarjanju je vedno veliko navdušenja, idej, drobnih darilc, ki jih otroci izdelajo sami. Miška je šla k čevljarju (pravljica po moje) V 3. b so nastale naslednje pravljice: Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot, pri tem si je pretrgala trebušček. Miška je šla do šivilje. Miška je rekla: »Daj mi šivanko!« Šivilja je dala šivanko. Potem je šla k pajku. Rekla je: »Daj mi mrežo!« Pajek je rekel: »Daj mi metulja!« Miška je šla lovit metulja. Ko ga je ujela, je šla k pajku in mu je dala metulja, pajek pa mrežo. Potem si je lahko zašila trebušček. MiHA Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot, pri tem si je pretrgala trebušček. Šla je na kmetijo in spraševala, če ji lahko kdo pomaga. A ker so bile nekatere živali nesramne, ji niso pomagale. A ko je miška prišla h kmetici, ki je ravno strigla ovce, je miški zašila trebušček. In iz ovčje volne ji je sešila še jopico. Miška se je zelo zahvalila in vljudno pozdravila. Miška je spet lezla in si pretrgala trebušček. Ema Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot, pri tem si je pretrgala trebušček. Potem je šla k čevljarju, da ji zašije trebušček. »Daj mi nit!« In miška je šla k pajku. »Ali lahko daš nit?« Pajek ji je rekel: »Daj mi vodo!« Miška je šla k vodnjaku. »Vodnjak, daj mi vodo«, in vodnjak ji je dal vodo. Vodo je nesla pajku, pajek ji je dal nit in nit je dala čevljarju. Miška je spet lezla čez plot. Ana o. Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot, pri tem si je pretrgala trebušček. In je šla k čevljarju in čevljar ji je rekel: »Prinesi maslo!« Potem je šla h konju. Miška je spraševala, če ji da seno. Konj je rekel: »Prinesi mi vodo!« Miška je šla k ribniku. In vzela kozarec vode in odnesla konju. Miška je šla k pajku in rekla: »Daj mi mreže!« »Bom ti dal, prinesi mi muho!« Miška je rekla: »Daj mi jagodo!« Miška je šla nabirat jagode in nastalo je maslo. Hvala, čevljar! Han Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot, pri tem si je pretrgala trebušček. Šla je k čevljarju in rekla čevljarju: »Zašij mi trebušček!« Čevljar je rekel: »Daj mi nit in nekaj za šivat!« Miška je šla k pajku in rekla: »Daj mi nit!« Pajek ji je dal nit. Miška je šla k pajku in mu rekla: »Daj mi nit!« Miška je šla k čevljarju in je rekla: »Kaj pa nekaj za šivati, joj!« Miška je šla k ježu in rekla: »Daj mi bodico!« Jež pa je rekel: »Daj mi hruško!« Miška je šla po hruško in jo je dala ježu. Jež je dal bodico in čevljar ji je zašil trebušček. Andrej p. 22 OTROCI w Rokovnjač Urh Štempihar Jazbec, nadarjeni mladi tubist Urh Štempihar Jazbec je na 40. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije s tubo osvojil zlato plaketo in si v starostni kategoriji 12 in 13 letnikov, čeprav je star šele 11 let, prislužil tudi prvo nagrado strokovne žirije. Leon Andrejka Glasbenik iz Vrhovelj že vseskozi s starši hodi na koncerte godb in tako njegova mati razlaga, da je kmalu, ko je začel govoriti, dejal, da bo igral veliko trobento. Seveda gre za tubo, tisti veliki instrument, ki ga lahko vidite v pihalnih orkestrih. Njegova želja po igranju tega inštrumenta je bila res velika in tako je že s sedmimi leti začel hoditi v glasbeno šolo. Ker je bil premajhen za tubo, se je v Glasbeni šoli Domžale najprej začel učiti bariton. Pod okrilje ga je prvo leto vzel Danijel Savnik, od drugega letnika naprej pa je njegov učitelj Luka Einfalt. Po treh letih je v začetku tega šolskega leta napočil čas za učenje tube. Svoj talent pa je pokazal že kmalu, saj sta se z učiteljem odločila nastopiti na februarskem regijskem tekmovanju mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja. Nastop je opravil z odliko in si z osvojenimi 94,43 točkami od možnih 100 prislužil zlato priznanje, s tem pa se je uvrstil na 40. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekalo marca v Novem mestu. Tam je tri skladbe, ki morajo skupaj trajati osem minut in morajo biti zigrane na pamet, izvedel še bolje. Prepri- čal je petčlansko mednarodno žirijo, ki mu je podelila zavidljivih 95,80 točk in tako je dobil zlato priznanje. Vsekakor rezultat vsakodnevne vsaj 30 minutne vadbe z instrumentom, ki jo opravi z velikim veseljem. Sicer se je na tekmovanje poleg redne glasbene šole, ki poteka trikrat tedensko (enkrat teorija in dvakrat inštrument) pripravljal tudi s četrtkovimi večernimi koncerti v Glasbeni šoli Domžale. Ob tem so Štempihar Jazbečevi izrazili zahvalo učitelju Luki Einfaltu, korepetitorju Tomažu Pirnatu in Glasbeni šoli Domžale z ravnateljem Antonom Savnikom na čelu za vzpodbudo in za uporabo inštrumenta, ki so ga dobili na reverz. Ob koncu našega obiska nam je Urh dejal, da namerava nadaljevati glasbeno pot in lahko pričakujemo, da bomo o tem mladem nadarjenem tubistu še slišali. Obisk sadovnjaka in ogled naših jablan V torek, 22. marca, smo 3. a in 3. b razred obiskali sadovnjak na Brdu. Pod strokovnim vodstvom Romana Mavca smo si ogledali sadna drevesa, ki že brstijo. Med drugimi smo si ogledali tudi naši jablani in izvedeli veliko zanimivosti o dogajanju in delu v sadovnjaku spomladi. Tina Uštar Opravila smo tudi praktično preizkusili, predvsem obrezovanje in izvedeli, zakaj je pomembno. Učenci so zastavljali vprašanja in vsa so dobila odgovore. Za strokovno vodenje in prijaznost se gospodu Romanu zahvaljujemo in priporočamo še za naprej. Veselimo se opazovanja sadovnjaka, prvih majhnih plodov, ki se bodo razvili iz cvetov in jesenskih pridelkov na naših jablanah. Prespali smo v Vrtcu Medo Ja, res je. V noči na petek, 1. aprila, se je v vrtcu Medo dogajal tako imenovani PIŽAMA PARTY. Otroci skupin Miške in Palčki ter njihove vzgojiteljice tisto noč resnično nismo smeli spati doma, saj smo morali poiskati skriti zaklad, za katerega nam je škrat pustil zemljevid z nalogami. Monika Gorišek Po odličnih palačinkah, ki nam jih je pripravil naš kuhar Bogdan, smo se že v popolni temi odpravili na lov za skritim zakladom. Baterijske svetilke so nam osvetljevale pot, naš sprehod pa je moral ostati čim manj slišen. Prisluhnili smo naravi, ki je takrat že počivala. Pri bajerju z račkami nas je pod grmovjem čakal zaklad - bonboni. Po vrnitvi v vrtec smo se utrujeni uredili za počitek in vsi kaj hitro zaspali. Zjutraj smo se veseli prebudili v nov dan. Otroci so na moč uživali in s tem naredili izpit za nočitev na taboru na Rakitni, ki nas čaka v naslednjih dneh. Nočitev je bila lepa izkušnja, ki nas bo vedno povezovala in se je bomo radi spominjali. april 2011 ŠPORT 23 Zmagal kalifornijski nogomet California, zmagovalna ekipa zimske lige Avtomehanika Kveder 18. marca se je zaključila 7. zaporedna sezona zimske lige (5. v organizaciji ŠTD Rafolče), v kateri je sodelovalo 12 ekip. Tekmovale so po enokrožnem ligaškem sistemu, vsak z vsakim. Najbolje so se odrezali fantje iz Californie, pa ne tiste iz Amerike, ampak mojstri malega nogometa, ki prihajajo pretežno iz moravških krajev. Rok Avbelj Podelitev nagrad najboljšim je vodil Marko Breznik, ki je opravičil odsotnost predsednika ŠTD Rafolče Staneta Breznika in predstavnika glavnega sponzorja lige Avtomehanika Kveder Marjana Kvedra. Kljub temu so uradno slovesnost marljivi organizatorji izpeljali po protokolu in poskrbeli, da so nagrade šle v prave roke. Pokal in denarna nagrada v višini 400 evrov za najuspešnejšo ekipo sta tako romala v kalifornijske roke. Pokal in 250 evrov drugouvrščeni ekipi Blagovice, pokal in 150 evrov pa v roke tretjeuvrščenega trojanskega Cosmos-Antimona, ki je ostalo oziroma postalo edino neporaženo moštvo(!). Četrtouvr-ščeni Exclusive Team in petouvrščeni Strojna oprema Narobe s.p. so dobili tolažilnih 70 oziroma 50 evrov. Liga je izklesala dva junaka med posamezniki, prvi je najboljši strelec lige, pravi golgeter, stroj za dajanje zadetkov, pravi snajper Marko Zalaznik (Gradnje Brlec), ki je s 14 goli, to je povprečjem 1,17 gola na tekmo, dosegel več kot polovico zadetkov svoje ekipe. Najboljši vratar, pajek z najobstojnejšo mrežo, strah in trepet za nasprotne napadalce prihaja iz ekipe Antimon-Cosmos, to je Mitja Vrenko, ki je prejel 13 zadetkov, malo več kot enega na tekmo. Posebno priznanje in pohvala gre z naskokom najbolj poštenemu moštvu lige, to je ekipa Zlatega Polja, ki je naredila le 1,36 prekrška na tekmo, kar pomeni v 11 tekmah le 15 nepravilnih posredovanj, povedano drugače, prekršek so naredili le vsako 18. minuto! To je občudovanja vreden podatek. Kot posebnost letošnje izvedbe lige bi kot laični opazovalec dejal, da je izstopala izenačenost ekip. V zadnjem kolu so se štiri moštva potegovala za tretje mesto, ravno tako v zadnjem kolu je padla odločitev o prvakih. Pogled na lestvico razkriva, da je bila edino nekonkurenčno moštvo lige ekipa Prevozi Režen, ki niso osvojili niti točke, storili največ prekrškov (63) in odhajajo domov sklonjenih glav, saj so dosegli vsega sedem golov, dobili pa jih kar trideset. Tekme so potekale brez posebnih problemov, niti sodnik Tomo Druškovič ni imel pretežkega dela, mu gre pa na tem mestu pohvala, da je korektno odpiskal vseh 66 tekem. Po besedah organizatorjev bo naslednjo sezono liga spet na sporedu, najverjetneje v podobni obliki, ravno tako spet pri RCU. Zanimivo je razmišljanje, da se ligo ponovno izvede v obširnejši izvedbi 24 ekip. A za to bi rabili še eno društvo, pripravljeno na soorganizacijo in proste termine ob vseh petkih (niti ni nujno) od sredine oktobra do konca marca. ŠTD Rafolče obljublja tudi spomladanski tradicionalni turnir v malem nogometu na travi (morda 22. maja, datum še ni potrjen), kjer se bo pomerilo 12 ekip. Ob koncu izrekam čestitke vsem, ki ste sodelovali v pripravi in izvedbi Zimske lige Avtomehanika Kveder 2010/2011 in osebno upam, da se bo tradicionalna liga nadaljevala tudi v prihodnje. Prilagam še končni lestvici ekip in najboljših strelcev (po prve tri). 1 California 11 9 1 1 31 16 +15 28 2 Blagovica 11 8 2 1 30 15 +15 26 3 Antimon-Cosmos 11 4 7 0 18 13 +5 19 Seznam najboljših strelcev Igralec Ekipa Št. golov Marko Zalaznik Gradnje Brlec 14 Denis Mešanovič Gostilna Peterka 11 Edis Mešanovič Gostilna Peterka 10 Najboljši strelec Marko Zalaznik (14 zadetkov). Možje zmagovalnih ekip. Slovenka in športnica leta, članica športnega društva atrans Najboljša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je od leta 2002 članica športnega društva Atrans s Trojan. V skoraj desetletju sodelovanja in spremljanja njenih tekmovalnih nastopov so se na seznam uspehov nanizala številna odličja z največjih tekmovanj ter najvišja državna in mednarodna priznanja. šd Atrans Petra Majdič je svojo prvo zmago v svetovnem pokalu dosegla marca 2006 v klasični šprinter-ski preizkušnji v Drammnu na Norveškem. Do danes jih je nanizala že 24. Poleg zmag na tekmah svetovnega pokala je osvojila še srebro in bron na svetovnih prvenstvih in tri male kristalne globuse v skupni razvrstitvi šprintov. Za svoj junaški nastop in osvojeno bronasto kolajno na olimpijskih igrah v Vancouvru je prejela največje kanadsko humanitarno priznanje, ki ga podeljuje fundacija Terryja Foxa in bila odlikovana z zlatim redom za zasluge iz rok predsednika republike Danila Turka. Poleg športnih priznanj v obliki kolajn, ki so ji bile obešene okrog vratu na številnih zmagovalnih odrih po vsem svetu je bila po izboru slovenskih športnih novinarjev trikrat izbrana za športnico leta, bralke najstarejše slovenske revije Jana pa so Majdičevo razglasile za Slovenko leta 2010. Petra Majdič je dokazala, da ni le vrhunska športnica, ampak tudi oseba, ki je izjemna bojevnica. S sezono 2010/11 naj bi sklenila svojo profesionalno športno pot. Športno društvo Atrans ji čestita za vse uspehe in podeljena priznanja ter ji želi veliko uspeha na nadaljnji življenjski poti. 24 ŠPORT w Rokovnjač Nogomet v pustnih maskah Uspešen šahovski turnir Dvajsetletno pustno tradicijo bomo nadajevali tudi v bodoče, smo sklenili na nedavnem nogometnem srečanju na pustno nedeljo, med ekipama Zlatega polja in Prevoj. Tone habjanič Kot po navadi, smo se v zgodnjih dopoldanskih urah v pustnih oblačilih zbrali na tamkajšnjem igrišču. Po kratkem klepetu in kozarčku kuhanega smo se odločili za skupno fotografiranje, za tem pa pričeli z nogometno tekmo v maskah, pod katerimi smo se dokaj hitro ogreli. Obe ekipi sta prikazali obilo nogometne volje, videli smo vrsto šaljivih nogometnih potez, skoraj vsem pa je bila maska preveliko breme, da bi z njo dokončali nogometno tekmo. Z rezultatom se nismo obremenjevali saj je to le del pustnega druženja med Zlatopoljci in Prevojci. Lepo vreme nam je narekovalo in omogočilo, da smo tudi letos uspešno izpeljali vsa pustna dogajanja, se poveselili in prispevali svoj delež k ohranjanju starih pustnih navad. Zagotovo pa lahko zatrdim, da je tokrat zapozneli pust zanesljivo pregnal zimo in naznanil novo lepo pomlad. Poveselili smo se in nasmejali. Zadovoljni so stopili pred fotografa. Prijateljsko srečanje Pretekli mesec je v Zlatem polju ponovno gostovala nogometna ekipa Komunalnega podjetja Prodnik, oddelek vodovod iz Domžal. Dolgoletnemu sodelovanju obeh ekip botrujeta prijetno druženje ob nogometni tekmi in prijateljski klepet. Tone habjanič Verjetno teh srečanj ne bi bilo, če ne bi za obojestransko povezovanje skrbela Viktor in Milan Pogačar, Zlatopoljca, ki si svoj vsakdanji kruh služita prav v tem podjetju. Zato so ta prijateljska srečanja namenjena bolj sprostitvi vsakdanjih bremen in ne končnemu rezultatu vedno zanimive nogometne igre. In tudi tokrat je bilo tako. Razigranost in nasmejani obrazi so dokazovali, da so v današnjih časih še kako potrebna takšna druženja in povezovanje delavnih ljudi. Ob prijetnem zaključku smo bili vsi mnenja, da se tudi v bodoče nadaljujejo takšna nogometna srečanja. Druženje ekip mora biti tudi v bodoče. Letošnja zima je mnoge spet presenetila. Številnim organizatorjem žal ni bilo dano, da bi izpeljali razna tekmovanja, med njimi tudi športnemu društvu Zlato polje, ki ni uspelo izvesti niti ene tekme v smučarskih skokih. Zato je bil večji poudarek na zimski rekreaciji, nogometni ligi v RCU in ponovno uspešen šahovski turnir. Tone HaBJANič Prav slednje, športna igra, je nekaterim šahistom krajšala dolge zimske večere ob zanimivih igrah in izzivih na šahovskih deskah. Cele tri mesece je trajal turnir, ki je bil poln razburljivih in nepredvidljivih potez, tako da je bil zaključek zaradi enakega števila točk podaljšan za nekaj dodatnih partij. Je pa res, da se najboljši niso dali presenetiti. Ob razglasitvi rezultatov so najboljši prejeli lepe šahovske skulpture, poveselili pa smo se ob druženju ter želji, da se nam na naslednjem turnirju pridružijo tudi mlajši šahisti. Prvo mesto si je priboril Igor Stražar, Preser-je, drugi je bil Viktor Pogačar iz Podgore, sledila pa sta mu Janko Klopčič in Janez Hribar, oba iz Trnovč. Vsem čestitamo! Dober nastop v Renčah Kotalkarice KDK Domžale so vso zimo pridno trenirale v rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. Svoje izpopolnjeno znanje so uspešno pokazale na eni izmed prvih tekem v letošnjem letu. Osvojile so dve prvi mesti in še nekaj uvrstitev na zmagovalni oder. icoR Fabjan Mednarodno tekmovanje v kratkem in dolgem prostem programu umetnostnega kotalkanja je potekalo 10. aprila v Renčah. Na tradicionalnem 19. pokalu se je v eni izmed najboljših kotalkarskih dvoran pri nas zbralo okoli petdeset tekmovalcev in trekmovalk iz Slovenije in Italije. Mnogi so se prvič v letošnji sezoni gledalcem in navijačem predstavili v novih dresih in z novimi programi. Maša Pestotnik iz Trnjave je v svoji starostni skupini zmagala, njena sestra Anja pa se je v njeni kategoriji uvrstila na drugo mesto. Prvo mesto je osvojila tudi Sara Kovačič v kategoriji D, kjer je drugo mesto zasedla njena sotekmovalka Tanita Fabjan Demšar. Zelo uspešno je nastopil tudi edini tekmovalec kluba Blaž Kovač, ki je med cicibani zasedel drugo mesto. Tretjega mesta se je lahko veselila Ajda Tič iz Krašnje, le mesto za njo pa se je uvrstila Manca Hribar iz Lukovice; tretje mesto je v svoji kategoriji osvojila še Neža Pezdirc. Seveda velja pohvaliti tudi vse ostale tekmovalke KDK Domžale, Manco Capuder, Vesno Hribar, Brino Tič, Chiaro Mordej Filippini in Nežo Saje, ki so pokazale dober napredek v primerjavi s preteklo sezono. Do julijskega državnega prvenstva bodo imele še veliko priložnosti za nova dokazovanja in gotovo nas bodo še večkrat razveselile. V začetku aprila so se z umetnostnim kotalka-njem v RCU seznanjali tudi otroci iz vrtca in Zmagovalka Masa Pestotnik morda je med njimi kakšna uspešna bodoča tekmovalka ali tekmovalec. Vsekakor ste v popoldanskem času k ogledu atraktivnega športa vabljeni vsi, ki bi ga radi bolje spoznali. Če ne prej pa na mednarodni tekmi, ki bo v Lukovici na sporedu 4. junija. april 2011 DRUŠTVA 25 na obisku pri predhodniku Kersnikovih Rokovnjačev Na kar hladno pustno soboto, 5. marca 2011, se je pet članov Pohodniške sekcije ŠTD Ra-folče udeležilo 18. pohoda po Jurčičevi poti iz Višnje Gore na Muljavo. Spomnili smo se predhodnika pisca knjige Rokovnjači, ki jo je po smrti Josipa Jurčiča nadaljeval njegov prijatelj in naš rojak Janko Kersnik. Na pohodu smo obujali spomine na deželo desetega brata in primerjali šegavega Krjavlja z bolj robustnimi rokovnjači. viKtor Jemec Ob pridobitvi prvega žiga in plačilu prevoza za nazaj so nam prijazne maškare narisale na lica srčke ali polža. Zaradi napovedi slabega vremena se je zbralo precej manj udeležencev kot prejšnja leta. Pot je dolga približno 15 kilometrov. Čakal nas je vzpon proti Staremu Gradu in Polževemu, tako da smo se kar zmerno oznojili. Na spolzkem in sneženem terenu smo srečali Krjavlja, kakšno čarovnico in druge pustne šeme ter veliko tudi mladih pohodnikov, ki pa so si dajali pogum tudi s tekočinami v skritih stekleničkah. Pot se je vzpenjala le na začetku, potem je bila vseskozi ravna ali pa se je celo spuščala. Odprta je bila poznogotska cerkev Svetega duha, kjer smo si ogledali stare freske. Na stojnicah ob poti je bilo veliko domačih dobrot in izdelkov obrti, privoščili pa smo si tudi topel čaj. Na cilju smo pomalicali in pred Krjavljevo kočo spremljali del kulturnega programa, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je Jurčičevo pot prehodil prvič, družbo pa mu delal ivan-ški župan Dušan Strnad. Pred odhodom smo se še fotografirali pred spomenikom Josipu Jurčiču. V prijetnem vzdušju smo mislili na naše ustvarjalce, si zadali nalogo, da še enkrat preberemo Rokovnjače, in z veseljem se bomo še kdaj vrnili na to zanimivo pot. Udeleženci ŠTD pred Jurčičevo hišo 12. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica Prihodnost slovenskih ekoloških kmetij je v večji pridelavi in trženju Letos je občni zbor prvič potekal na kamniškem območju. V četrtek, 12. marca, so se Pri Čibru v Tuhinjski dolini zbrali številni člani združenja. Že na začetku jih je pozdravil župan gostujoče občine Marjan Šarec, ki je poudaril pomembnost gibanja nazaj k naravi. Zavedajoč se, da bo tudi kamniška občina morala dati kakšno dodatno vzpodbudo za delovanje in razvoj na tem področju, je združenju zaželel uspešno delo še naprej. Francka Toman, foto: Jože ocepek Tako je videti torta, ki jo oblikujejo vešče roke ali ste vedeli To po navadi piše v kakšnih revijah in večina jih z veseljem prebere. Dvaindvajsetega februarja letos pa so članice DPŽ Blagovi-ca-Trojane v prostorih podružnične šole v Blagovici preizkušale svoje znanje o tem. Naučile so se drobnih skrivnosti pri delanju rulad in tort, ki pridejo na mizo ob raznih srečnih dogodkih in če so narejene doma, so še toliko slastnejše. Naj vam zaupam nekaj teh skrivnosti. MiLENA Bradač Da je potrebno vse sestavine za biskvit vmešavati postopoma, že veste in da je potrebno biskvit, preden začnete nanašati kremo, navlažiti, najbolje z mešanico vode, ruma in sladkorja in preizkusiti, ali je dovolj navlažen. Vse sestavine za kremo v ruladi naj bodo čim bolj naravne. Jajca in sladkor nujno miksajte dvajset minut, da bo krema res trda. Da bo krema čim bolj čvrsta, ne uporabljajte marmelade, ampak džem in dodajte jogurt. Tako pri sadnih ruladah in tortah ne uporabljajte zmrznjenega sadja, ker vsebuje preveč vode in vam ne bo lepo uspelo. Da začnete obliv torte, bodisi s kremo ali čokolado, mazati iz sredine navzven. To je samo kanec modrosti, ki vam pomaga, za kaj več pa je resnično dobro obiskati kakšno tako delavnico, kjer se mojstrijo pridne ženske ročice. Iz obširnega poročila predsednika Janeza Ocepka je razvidno, da je bilo združenje v preteklem letu zelo delavno. Tako kot druga leta je sodelovalo na raznih prireditvah, sejmih lokalnega značaja pa tudi večjih, kot je Narava in zdravje. Organiziralo je razna izobraževanja, uvajalne in druge tečaje, seminarje, strokovno ekskurzijo na SV del Slovenije in v Švico. Skrbelo je za obveščenost članov, promocijo, se javljalo na razpise, izdana je bila predstavitvena zgoščenka. Sodelovalo je tudi z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Predstavljeni sta bili še poročilo nadzornega odbora s pohvalami izvršnemu odboru za delavnost, strokovnost in natančnost ter finančno poročilo. Podobno, le še bolj intenzivno, bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu. Odpira se še nekaj lokalnih sejmov, med drugim tudi Vidov sejem v Šentvidu, kjer bo možno sodelovanje. V Kisovcu je od lani odprta ekološka trgovina, ki kliče po večji ponudbi. Poskusili bodo vzpostaviti partnersko kmetovanje in organizirano izmenjavo izkušenj ter povečati sodelovanje s šolami in fakultetami. Organizirani bosta dve strokovni ekskurziji po Sloveniji z dvema različnima temama. Končno naj bi bila prenovljena tudi internetna stran. Prisotni so izpostavili glavna problema ekoloških kmetov in sicer neustrezno trženje in poplava poceni hrane, ki premamlja slovenskega potrošnika, ki bi ga morala v tej smeri izobraževati država. Zaskrbljujoče je tudi, da se je rast kmetov, ki ekološko kmetujejo, zaustavila. Pohvalno pa je, da poleg lukoviške tudi ostale občine počasi spoznavajo pomembnost ekološkega kmetovanja. Podporo občine Lukovica je tudi za naprej zagotovil podžupan Bojan Andrejka, ki ugotavlja, da združenje zelo dobro deluje. Tretji gost, dr. Janko Rode, koordinator za ekološko kmetijstvo na KGZ Slovenije, je poudaril, da ekološko kmetijstvo ima prihodnost, vendar ni dovolj, da je taka kmetija samooskrbna, treba je tudi na tržišče ponuditi zdravo in lokalno pridelano hrano. Interes trgovcev namreč je, da odkupijo slovenske ekološke pridelke in izdelke, vendar ni dovolj ponudbe, zato ekološko hrano uvažajo. Rešitev vidi v povečani pridelavi, ki bi izenačila posledično nižjo ceno, vendar bi bila zaradi tega zdrava hrana dostopna širšemu krogu potrošnikov. Po uradnem delu je sledila pogostitev in prijeten družaben klepet ter nepogrešljiva izmenjava izkušenj, nasvetov in mnenj, brez katerih po zdravi kmečki pameti ne gre. 26 DRUŠTVA Rokovnjač Člani so z glasovanjem sprejeli in potrdili programe. Občni zbor Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora, ki je 23. marca 2011 potekal v prostorih restavracije Motela Kongo v Grosupljem, je direktorica Nina Ličer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), ki izvaja storitve javne službe pomoči družini na domu. Jože Globokar Po uvodnih formalnostih, izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacijske komisije, je delovno predsedstvo - Zlatko Bernašek (predsednik), Cvetka Štirn in Rafko Jurjevčič (člana), pričelo z delom. Udeleženci občnega zbora so najprej prisluhnili poročilom. Po razpravi so poročila sprejeli in potrdili. Program za letošnje leto, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Zato bo moralo vodstvo društva za njegovo uresničitev vložiti izjemne napore. Še posebej zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij ZPS v prihodnje obetajo nekoliko slabši časi. Znaten izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista društva, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost svoji organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine. Tako je občni zbor sprejel sklep, da bo članarina v letošnjem letu znašala 15 evrov, za socialno šibke člane pa simbolična dva evra. Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacij. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje, ampak ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju zveze. Kar nekaj članov našega društva je namreč pri zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka zveze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo proti koncu leta država povrnila 85 odstotkov stroškov pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje. Predsednik društva Gregor Gračner pa je pripomnil, da so ob vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo, naši prostori že premajhni. Po končanem delu občnega zbora smo se člani in gostje zadržali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim Bingom in dobro glasbo. Letna skupščina Osnovne organizacije Desus Lukovica V marcu je bila tudi v OO Desus Lukovica letna skupščina. Preteklo leto je bilo uspešno, pridobili smo nove člane, svojega delegata pa imamo tudi v občinskem svetu. S tem imamo točne informacije in možnost, sicer manjšega vpliva za dobrobit starejše populacije. DeSUS LuKOViCA Letošnji plan dela je osnovan na našem volilnem programu za občinske volitve in izpostavljamo samo glavne naloge: 1. Sodelovati želimo v aktivnostih za pospešitev gradnje doma za starejše v Šentvidu - občina naj pridobi statistični pregled stanja življenja starejših v občini in interes občanov za življenje v domu za starejše v Šentvidu, oziroma potrebo po občasnem varstvu za starejše, želimo realno oceno za izgradnjo doma v Šentvidu, upošteva se lahko kot predmestje Ljubljane, niso zanemarljiva nova delovna mesta, razbremenitev mladih ^ ali pa - organizirati in aktivirati različne dejavnosti za pomoč in boljše življenje starejših čim dlje doma. Že sedaj je možno koristiti pomoč na domu prek sociale ali samoplačniško, dobro dela patronažna služba. Pogrešamo pa o teh možnostih večkratno obveščenost v našem Rokovnjaču. V okviru občine naj se vzpodbudi ustanovitev Delovne skupine, ki bi se še zraven ukvarjala s tako številno populacijo in ji skušala polepšati življenje. Združiti bi se morala društva, osnovna šola, bodoči prostovoljci in vsi, ki to že počnejo. 2.- Zaradi potrebnega računalniškega opismenjevanja želimo, da se načrtujejo sredstva za izpeljavo že tretjega računalniškega tečaja v Društvu upokojencev Lukovica v organizaciji OO Desus Lukovica v jeseni 2011. To je koristno za vse, ne samo starejše! 3.- Predlagamo, da bi po dobri praksi nekaterih občin tudi naša občina lahko nudila svojim občanom pravno službo, nekaj ur tedensko, po predhodni najavi za osnovna pojasnila in pomoč, predvsem starejšim, ki se težko znajdejo. 4.- V naši občini se mora najti prostor za druženje, razne dejavnosti in srečanja starejših, mladih, potrebe raznih društev in sekcija S temi sklepi smo seznanili predstavnike Občine. Glede na znane probleme pri izgradnji doma bo občina osnovala samostojno delovno skupino, ki bo strokovno in z akcijami prostovoljcev skušala narediti občino prijazno starejšim ljudem. Tudi računalniški tečaj se lahko izpelje v jeseni. Na DU je bila že podana informacija o možnostih pridobitve prostora za druženja, pa tudi možnost občasne pravne pomoči za občane bodo proučili. Z letnega zbora veteranov vojne za Slovenijo Predsednik delovnega zbora dr. Janez Kušar je učinkovito nadziral dogajanje. V poročilu predsednika OZVVS Domžale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se tekom leta zvrstijo ter bogatijo dejavnost in pomen te veteranske organizacije. Poudaril je predvsem dvajsetletnico MSNZ, seznanjanje s tematiko novejše zgodovine učencev osnovnih šol domžalske upravne enote, pohod Po poteh vojne za Slovenijo, na katerem mlade Srednje šole Domžale na inovativen način seznanjajo z dogodki izpred dvajsetih let ter še vrsto drugih komemorativnih in športnih dejavnosti. Ker tudi na finančno poročilo sekretarja združenja Romana Ropotarja ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veliko, prostovoljno in v mejah zakonitosti. To leto je bilo tudi volilno, vendar je predsedstvo združenja ostalo skoraj nespremenjeno. Predsednik je ostal še naprej Janez Gregorič, podpredsednik je postal Jože Kosmač, edini novi član pa Janez Lomovšek. Gostje so pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil v ne le moralni obliki. Na koncu smo posameznikom ob 20-letnici MSNZ podelili priložnostne značke in nekaj novih članskih izkaznic, tako da je sedaj v celotnem OZVVS Domžale, ki združuje občine Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovico, že 519 članov. V Ihanu, na letnem zboru OZVVS Domžale, se nas je zbralo blizu sto veteranov vojne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo so naš zbor počastili tudi gostje: podžupanja občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, podžupan občine Lukovica Bojan Andrejka, podžupan občine Trzin Milan Karče, predsednik PO Ljubljana-okolica Darko Čop, delegacija OZVVS Kočevje, veteranska organizacija Sever in predsednik združenja častniške organizacije Bine Kladnik. Z Zdravljico in Odo radosti sta zbor odprli mladi pevki skupine Dea, Urška in Vanja. Na citrah je svoje dodal tudi posebni gost, veteran druge svetovne vojne, zadnji preživeli borec s tragedije na Oklem leta 1944 ter pesnik po duši, Rado Kokalj. J. GreGORič april 2011 ZAHVALE 27 O Set Ljudje, ki so nam blizu, ne umro, le daleč, daleč so in od tam na nas pazijo. Svojo življensko pot je sklenil naš dragi Ivan Kos Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V spomin Kos Ivan Dragi ata! Vesela sem, da si me veliko naučil, žalostna pa sem, ker si umrl. A tudi zdaj, ko te ni, te ne bom nikoli pozabila. Veliko sreče v nebesih ti želi tvoj sonček Tina. V spomin Ivanu Kosu iz Sp. Prapreč Anselem Grun, veliki mislec, je v enem od svojih rekov napisal: »Živi iz sebe srčno življenje in ne iz pričakovanja drugih«. Izbrana misel je namenjena našemu sosedu Ivanu Kosu, ki je svoje najdražje pa tudi bližnje sosede mnogo prezgodaj zapustil. Bolezen, ki je premagala tako močnega človeka, je bila v svoji nevidnosti močnejša od vseh vidnih sil. Ni bil samo skrben mož in oče, bil je naš bližnji sosed in naš mirovnik. Z izbranimi besedami nas je znal ustaviti in pri kakšnih hudih tudi omehčati. Rodil se je domačinoma, zato je veliko svoje mladosti preživel pri staremu atu in mami na Vidmu, v številčni Kosovi družini. Naravno okolje z njivami, travniki in gozdovi mu je bilo bližje kot mestni vrvež z betonom in asfaltom. Bil je glavni razlog, da se je iz mesta preselil nazaj na deželo, kjer sta z ženo zgradila topel dom. Vselila sta se že pred več kot tridesetimi leti in postala stalna domačina. Za sosede topla vaščana, vedno pripravljena za sosedsko pomoč. Zahtevna in stresna služba sta obsegala večino njegovega časa. Odgovornost in skrb za družino zato ni bila prav nič manjša. Veselil se je zdravega odraščanja svojih potomcev in bil zelo ponosen, ko je zaključila šolanje njegova prvorojenka. Z nostalgijo je pomislil - meni to ni bilo omogočeno. Veselil se je sinovega zaključka in vstopa v zrelost, ker je, glede na čase, le našel zaposlitev. Lepe trenutke je doživljal, ko je oddal v zakon hči. Najlepši dan pa je doživel, ko je dobil vnukinjo. Izredno rad jo je vozil v njenem »vožičku«, s katerim sta po dolgem in po čez premerila vso avtocesto v izgradnji. Zato sta si stkala tako močno vez, ki bo ostala vedno zapisana v njenem srcu, ne glede na njegov odhod. Nastopil je tudi čas zanj in ženo, zato je vsak prosti čas izkoristil za krajše ali daljše pohode v bližnjo ali daljšo okolico. Bil je živ leksikon za vse še tako majhne živali, rastline in drevesa. O vodnem življenju in vodi, ki je nenadomestljiva človeška potreba, je bil vedno bolj kritičen zato, ker jo tako brezglavo onesnažujemo. Posebno mesto na pohodih so pri njem imele gobe vseh vrst, marčevke in mavrahi od zgodnje pomladi, do sivk po zmrzali. Ni jih znal samo nabirati, znal jih je pripraviti na različne načine in nas je marsikaj naučil. Oboževal je tople izvire in rad zahajal v različne toplice. Tega ne bo več, ker smo ga prav na dan, ko bi moral nastopiti zasluženo upokojitev, položili v njegov večni dom. Samo on je vedel za svojo bolezensko bolečino. Kako dolgo ga je že razjedala? Njegova izjemna bistrost ni dovoljevala obremenjevati drugega. Močan kot je bil, je to nosil v sebi in za vedno vzel s seboj. Svoj rojstni dan boš praznoval v drugem okolju. Ne boš sam, s Teboj bomo tudi mi. Zaradi dolgoletnega skupnega druženja pa le malo poznamo Tvoje najgloblje želje in hrepenenja. Res se ne bodo vse uresničile! A to ni nič proti bolečinam, ki so Te pestile zadnje dni. Zato počivaj svoj zasluženi počitek in hvala Ti za vse, za kar si nas obogatil. Naj končam z besedami iz reka istega misleca: »Bil si človek, ki si svoje bolečine in dejanja spremenil v bisere. »HVALA TI!« Sosedje Sp. Prapreč V spomin Roku Makovcu Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. sem v pomladni sapi vetra,v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas Rok, mnogo prezgodaj si zapustil ta svet, kjer te je čakalo še toliko novih dogodivščin, katerih zgodb žal ne bomo nikoli slišali. Lahko pa se spominjamo samo tistih, ki smo jih preživeli skupaj. Kako smo gulili šolske klopi, včasih učiteljem, kasneje profesorjem kakšno zagodli, predvsem pa se med odmori igrali, v osnovni šoli lovili po hodnikih, izmenjavali razne sličice, v srednji šoli pa so odmore polnile debate s sošolci. Vsi se bomo vedno spominjali tvojih pripovedovanj o domačih živalih, najprej o tvojem psu, kozah, zajcih, nato o prašičku in nazadnje se ti je uresničila najmočnejša želja, da si imel konja. Debata je mnogokrat tekla tudi o tvojih prevoženih kilometrih, najprej s kolesom, kasneje z motorjem. Šolske obveznosti si vedno opravljal z lahkoto in brez skrbi, svoj prosti čas pa namenil svojim živalim in potepanjem po okoliških hribih. Vsi se te bomo spominjali kot enega najiznajdljivejših fantov, ki si je vedno znal najti kakšno delo. Poleti si zvesto nabiral borovnice, ki si jih kasneje prodal znancem, nasploh pa si rad pomagal sosedom, prijateljem in sorodnikom. Z zasluženim denarjem pa si si počasi uresničeval svoje želje. Rok, kjerkoli že si, pustil si delček sebe v vsakem od nas, vedno se bomo spominjali tistih lepih časov, ki smo jih delili s teboj in jih ne bomo nikoli pozabili, za vedno boš ostal v naših srcih. Rok, saj ni smrti! Samo tišina je pregloboka. KATARiNA BARLiČ ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk, stric in nečak Rok Makovec iz Krajnega Brda Ob boleči izgubi se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekali sožalje, darovane sveče, maše in denarno pomoč. Najlepša hvala družinama Barlič in Urbanija, Francu Novaku in sošolcem za poslovilni govor, župniku Antonu Potokarju za opravljeno mašo. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena prafka. Dr. France Prešeren ZAHVALA V 69. letu življenja nas je zapustil mož, oče, brat in stric Janez Petrič Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče, rože, svete maše, darove in ste ga spremili na zadnji poti. Hvala osebju v bolnici dr. Petra Držaja, pogrebni službi Vrbančič, gospodu župniku iz Vrhpolj, pevcem in nosačem. Žalujoči vsi njegovi. Rafolče, 18. svečana 2011 28 ZAHVALE w Rokovnjač Francu Belcijanu v slovo Naše življenje je podobno potovanju sonca, je kot razburkana reka, ki teče, se izteka in vrtinči od rojstva do smrti. Je trenutek v času, katerega večino sestavlja boj za vsakdanji kruh. Spremlja nas z vzponi in padci ter hkrati ponuja vse svoje bogastvo ljubezni, prijateljstva in vere v boljši jutri. Tvoja življenjska pot, Franci, se je začela pred 83 leti, na Klopcah nad Dolskim. Zelo zgodaj si spoznal žalost in revščino. Star komaj tri leta si, v nesreči pri delu, izgubil očeta, ki je bil tesar in krovec. Zgodnja otroška leta si preživel pri tujih ljudeh, saj mama samo z dninami ni mogla preživljati petčlanske družine. Kljub temu si zrasel v zavednega Slovenca. Pri 14 letih te je doletela vojna. Postal si Nemec na levem bregu Save, medtem ko je postal prijatelj z nasprotnega brega Italijan, čeprav sta oba govorila slovensko. Čez noč si iz Slovana postal German. Sava je postala meja med Nemčijo in Italijo. Soglašal si s tistimi, ki se niso strinjali s tem in se pridružil partizanom. Sprva si bil kurir, s 17 leti pa postal borec v brigadi na Dolenjskem. Konec vojne si dočakal med osvoboditelji in z njimi ostal tudi po vojni. Do leta 1952 si služil v VMJ. Bil si mornar, ki ni znal plavati in se tega nisi nikoli naučil. Po odpustu iz armade si se vrnil k mami, ki je z ostalimi stanovala na Podrečju pri Domžalah in se zaposlil v kamnolomu Šumberk. Tu si spoznal ženo Jožico. S sinom in hčerko ste si ustvarili dom v Fikuževi bajti v Vrbi. Po nekaj letih sta jo odkupila. Oba z ženo sta trdo delala in se odpovedovala mnogim rečem, da sta odplačala posojilo. Poleg dela v službi, po letu 1960, si bil zaposlen v kamnolomu Lukovica, si bil vedno pripravljen pomagati ljudem, kadar je bila »skala napoti«, saj si bil poklicni miner. Svoj prosti čas si rad preživljal v družbi. Vse od prihoda iz JLA si bil član ZZB, 20 let si bil praporščak in zadnjih devet let, vse do svoje smrti, predsednik krajevnega odbora Prevoje, Zveze borcev za vrednote NOB Lukovica. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo si dobil posebno priznanje ob 60-letnici ZB in srebrno plaketo za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Po upokojitvi leta 1986 si se včlanil v DV Lukovica, kjer si tvorno sodeloval. Bil si aktiven gasilec, član PGD Prevoje. Rad si delal z lesom. Tvoji kozolci so bili verni posnetki pravih. Tvoja sprostitev in pravi počitek so bila navijanja na tekmah hokejistov in balinanje. Balinal si za veselje in kot tekmovalec ekipe Škarja. Vsi so vedeli, da bo Belko prevzel, če so drugi zatajili, saj si bil najboljši bližalec v ekipi. Kako dolgih je sto let in kako kratko je človekovo življenje, ki obsega tri četrtine tega obdobja, razumljivo, saj večino življenja predstavlja delo. S svojim optimizmom in prepričanjem, da človek samo s svojim delom izboljša življenje sebi in svojim, si nam dal napotke za naše ravnanje. Naučil si nas spoštovati natančnost, doslednost in zahtevo po dokončanju dela. Hvala ti! Vsem tvojim, v imenu krajevne skupnosti, izrekam iskreno sožalje. Trženje oglasov za glasilo Rokovnjač: IR IMAGE ADVERTISING Tel.: 01 839 64 00 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila in odšla v večnost naša draga Maja Birk Klopčič iz Vrbe Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in večni mir ji zaželite. Žalujoči: vsi njeni najdražji ZAHVALA Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma. V 87. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama in babica Ana Kotnik s Prevoj, Sončna ulica 9 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala. Pogrešamo te. Vsi njeni Prevoje, 15. marca 2011 ZAHVALA Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin. V dvainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama Marija Pogačar Kazinarjeva mama iz Trnovč pri Zlatem polju Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo na njeni zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo in pogrebno opravljeno delo. Vsi njeni! april 2011 PISMA bralcev 29 Prometna varnost po rokovnjaško V teh dneh se na veliko gradi tudi v Trnjavi, najprej kanalizacija, nato elektrifikacija, nato pride na vrsto še vodovod in , če bo vse po sreči še optični kabel. djd Vse lepo in prav, vendar samo do neke mere, saj potem, ko je gotovo, zelo težko dobiš izvajalce, ki so prej obljubljali vse, da so lahko odvečni material odlagali na parcelo potem, ko je pa treba pospravit je pa to že tvoj problem. Še večji problem je cestna signalizacija, ki je še iz časov pred prvo svetovno vojno, ko so bili zelo redki avtomobili in še sreča, da imamo ljudi, ki z svojo iznajdljivostjo popravijo vsaj tisto malo, kar za večjo prometno varnost storijo izvajalci. Kaj bi bilo, ko bi prišlo do nesreče in kdo bi odgovarjal, saj je količek zabit na sredi ceste brez oznake, je vprašanje tako za izvajalce , kakor za našo redarsko službo, ki vsaj tako je videti, nima drugega dela kakor pisati listke o napačnem parkiranju pred pošto v Lukovici. Ja od tega pisanja je denar , prometna varnost pa nič ne prinese v blagajno, kajne! Za lažje razumevanje problema si dobro oglejte novi prometni znak že malce izboljšan , mogoče boste ravno zaradi nepoznavanja njega padli na vozniškem izpitu. Je res vse tako kakor piše! V svojem uvodnem nagovoru v marčevski številki Rokovnjača župan navaja, kako lepo je sedaj delati , ko nihče nikomur ne meče polen pod noge. djd A v istem nagovoru meče pesek v oči nam bralcem in nas kratko malo zavaja, ko navaja, da je vrtec Medo, bolje prizidek k njemu pod streho. Vsak dan se peljem mimo in tudi danes 11.aprila sem se in vrtec še vedno ni pod streho. Če smatra, da zloženi strešniki na kupčkih po strehi in del strehe pokrit z polivinilom spada k pokritju, potem se že vnaprej opravičujem za moje vprašanje. Sicer pa si obliko pokrite strehe lahko pogledate tudi na priloženi sliki nastali dne 11. aprila, mogoče pa je bil zapis v Rokovnjaču tokrat le prvoaprilska šala, samo da se ne bo prepogosto pojavljal mislim, da bo prej napisano kakor izvedeno. Kdaj bo na Brdu nova šola? Tretja letošnja seja Sveta staršev OŠ Janka Kersnika 23. marca je bila kljub lepemu vremenu zgodnje pomladi dobro obiskana, kar priča o resnosti in odgovornosti predstavnikov staršev, ki namenijo svoj čas tudi za delo v korist širše skupnosti. Za to delo in odgovornost ter tvorno sodelovanje se članom sveta staršev lepo zahvaljujem in upam, da bomo skupaj delo dobro opravili tudi na prihodnjih sejah do konca šolskega leta. Tone Meden Med drugim smo pregledali nekaj za starše aktualnih podatkov iz poslovnega poročila šole in skupaj z ravnateljico zaskrbljeno ugotovili, da se v višjih razredih učni uspeh generacij znižuje in tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja v splošnem niso več na ravni prejšnjih let. Dogovorili smo se, da nas šola z rezultati analize vzrokov za padanje učenega uspeha seznani takoj, ko bodo znani, starši pa se bomo po svojih močeh vključili v ukrepe za izboljšanje stanja. Veliko smo govoril tudi o temah, ki so že ali pa bodo v bližnji prihodnosti postale zelo aktualne za celotno slovensko šolstvo. V dogovoru s sveti staršev drugih osnovnih šol, vključenih v Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalsko-kamniške regije, smo tudi na naši šoli na roditeljskih sestankih povprašali starše, kaj menijo o enotnem terminu zimskih počitnic za vso Slovenijo in uvedbi obveznega drugega tujega jezika. Pri prvem vprašanju so bila mnenja zelo deljena in skoraj točno polovica vprašanih staršev naše šole podpira enoten termin, polovica pa je bila bolj zadovoljna s prejšnjim sistemom dveh terminov zimskih počitnic. Veliko bolj enotno pa je mnenje staršev naše šole o obveznem drugem tujem jeziku - le majhen odstotek podpira obvezno učenje dveh tujih jezikov v osnovni šoli. Nekateri se niso opredelili, prav tako maloštevilni so odločno proti dvema tujima jezikoma, več kot 80 odstotkov vprašanih pa meni, da bi sicer šola morala obvezno ponuditi drugi tuj jezik, učenci višjih razredov pa bi ga izbirali prostovoljno. V zadnjem delu seje smo ravnateljico povprašali, kakšni so rezultati študij požarne in potresne varnosti šole na Brdu. Povedala je, da so najnovejši podatki dokaj zaskrbljujoči, saj šolska stavba ne ustreza sedanjim normativom, nad vrati telovadnice se je celo pojavila večja razpoka v betonu. Ob tem pa je šola že za sedanje število učencev krepko premajhna. Starši smo v razpravi o tej problematiki obudili spomin na pogovore v lanskem letu in idejno zasnovo nove šole. Soglasno smo sklenili nasloviti na vse občane poziv k večjemu prizadevanju za izgradnjo nove šole na Brdu. Še posebej je poziv namenjen najbolj odgovornim - županu, občinskim svetnikom in občinski upravi. Skrbi nas delo naših otrok in njihovih učiteljev v požarno in potresno ne-varni šoli, pa tudi slabša kakovost pouka v pogojih velike prostorske stiske. V občinskem proračunu je za leto 2011 za izgradnjo nove šole namenjenih 20.000,00 evrov za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring. V letu 2012 pa naj bi za novo šolo porabili 123.000,00 evrov, od tega 80.000,00 za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring ter 40.000,00 za nakup zemljišč. Načrti v tej smeri torej obstajajo, bi pa starši zelo radi vedeli, kakšna vizija stoji za temi številkami. Kdaj lahko pričakujemo novo šolo? Bo pred ali po izgradnji novih stanovanjskih blokov v Lukovici? In tudi to, ali bomo starši imeli možnost sodelovanja pri pomembnih odločitvah glede izgradnje? Obveščenosti in sodelovanja si vsekakor želimo, saj smo za varnost in dobre pogoje dela svojih otrok zelo zainteresirani. Na seji smo se dotaknili tudi povezovanja regionalnih aktivov svetov staršev v vseslovensko zvezo staršev, ki bi bila ob prihajajočih novih spremembah v šolstvu (Bela knjiga, novela Zakona o osnovni šoli) več kot dobrodošel sogovornik šolskim oblastem - a o tem prihodnjič. Rokounjač Glasilo občine Lukovica 30 USTVARJALNOST, POLITIKA Rokovnjač Štirje letni časi Listje odpada, veter ga sem ter tja premetava, da se z njim poigrava. Hladneje postaja, k nam zima prihaja. Otroci spet bodo na hrib se povzpeli in s sankami čez drn in strn spustili. Delali velike kepe snega za sneženega moža. Spet kopni, vse cveti. Zvončki, žafran lezejo na plan. Ptički žvrgolijo, pomladi se veselijo. Kmetje zadovoljni se vračajo s polj, se pogovarjajo med seboj, spet dela bo dovolj. Zgarana roka nobenega ne moti, nič nimajo proti, če jesen pride spet naproti. TiNA pRAŠNiKAR Zbor članstva n.Si Lukovica V KD A.M. Slomška v Šentvidu je v torek, 5. aprila, potekal letni zbor članov OO N.Si Lukovica. Sestanka se je udeležilo lepo število članov, vabilu pa se je odzval tudi predsednik OO N.Si Domžale Peregrin Stegnar. Posebno smo bili veseli, da je bil v prvem delu sestanka prisoten tudi glavni tajnik Nove Slovenije Robert Ilc, kasneje pa se nam je pridružila še predsednica stranke N.Si Ljudmila Novak. Marko Juteršek Predsednik OO N.Si Lukovica Janez Bernot se je po uvodnem pozdravu vsem prisotnim zahvalil za udeležbo. V nadaljevanju je predsednik poročal o delu stranke v preteklem letu, Vinko Pirnat je kot predstavnik svetniške skupine predstavil delo v občinskem svetu, Franci Avbelj je poročal o sestankih na regijskem odboru, o delu Ženske zveze N.Si je nekaj povedala predsednica Zinka Meden. Sledilo je še poročilo Mlade Slovenije in finančno poročilo. Veseli smo bili pohvalnih in spodbudnih besed, ki so nam jih v zvezi z delom in »klimo« v stranki namenili gostujoči udeleženci sestanka. V razpravi smo se posvetili tudi načrtom za naprej in pripravam na prihodnje parlamentarne volitve. Nagovoril nas je tudi Robert Ilc in nam nazorno predstavil projekt zbiranja podpisov za vložitev zakona o brezplačnem članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki ga trenutno izvaja Nova Slovenija. Predsednica stranke Novakova nas je v nagovoru spodbudila za nadaljnje delo in poudarila, da vsak lahko prispeva svoj delček, da se Nova Slovenija vrne v parlament. Druženje smo zaključili v sproščenem vzdušju in klepetu o bolj in manj aktualnih temah, ki tarejo občino ali državo nasploh. Dnevi odprtih vrat Ob zaključku del na objektih Oskrbovana stanovanja Kamnik Vas vljudno vabimo, da se nam ponovno pridružite na Dnevih odprtih vrat, dne 6. in 7. maja 2011 med 10.00 in 16.00 uro. Na ogled bodo vzorčno opremljena stanovanja. S predstavniki znanih slovenskih proizvajalcev pohištva, ležišč in dekorativne notranje opreme boste imeli priložnost, da se sami dogovorite glede opreme stanovanj kar na sami lokaciji. Lahko boste skupaj z njimi uskladili vaše želje kar na sami lokaciji, pomagali vam bodo z gradivom in vzorci, s pestrim in modnim programom izbire blaga ter poskrbeli za vaše prijetno počutje. S storitvenim programom svetovanja, izmer, šivanja in montaže vas bodo spremljali od začetne ideje do končne postavitve v prostor. april 2011 OGLASI 31 VÉiMIRAKUL mail ^LOšiiB Donja BriCina 53, Mali Losinjl e e-mail: matjazv@ir-image.si, gsm: +386 41 639 -187 Vila MIRAKUL Pogled iz apartmaja Iv idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. LEPO JE IMETI DRUŽINO, A ŠE LEPŠE JE IMEÏU^^ VELIKO DRUŽINO*^ . saj ji pri Citroenu ob nakupu Berlinga, C3 Picassoja, C4 Picassoja ali Grand C4 Picassoja poleg 500C popusta v primeru financiranja Citroën dodamo 5 Citroenov družinski bonus*, ki lahko znaša kar do 700€. Družine s tremi otroki ali več pa so poleg tega upravičene tudi do vračila davka na motorna vozila. CITROEN BERLINGO že za11.990 € z upoštevanimi 500€ popusta v primeru financiranj in z možnostp dc^atne^a di^žinskega bonusa 7 CRÉATIVE TECHNOLOGIE CITROEN C3 PICASSO že za11.190 € z upoštevanimi 500€ popusta v primeru financirani, in z možnost|o dodatnega družinskega bonusa 7 CITROËN C4 PICASSO že za14.490 € n z možnostjo dodatnega pusta v primeru financirania družinskega bonusa 700€" CITROEn Dve leti pogodbene garancije, Citrcen Kredit & Leasing *Možnost dodatnega popusta v obliki "družinskega bonusa" pripada vsaki družini, ki ima od enega do pet otrok Višina bonusa na^šča glede na število ot^k, kar za družino z enimi otrokom pomeni 200 EUR, z dvema 400 EUR, s tremi 500 EUR, s štirimi 600 EUR in petimi otroki 700 EUR popusta Za podobnosti obiščite u^vcitroen si Ugodna ponudba vel|a do 30 aprila 2011 za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroenovih vozil v Sl^ni|i, ki sodelu|e|o v akci|i FTimer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Cit^n C3 Picasso (Att^ction Vti 95 BVM) - mesečno cdp^čevan|e, maloprcda|na cena z DDV in vkl|učenimi popusti 11190 EUR, DDV |e ob^čunan v obokih, mesečni obrok |e 135,98 EUR p^ 30% pologu in ^nosti 72 mesecev, EOM na dan 25 03 2011 znaša 7,91% in se spremeni, če se sp^meni|o elementi izračuna, izračun temel|i na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrtno mero 6,40%, financirana vrednost 7 833 EUR, skupni znesek za plačilo 12 867,81 EUR Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega proda|alca vozil Cit^n Po^ba go^v^ predstavl|enih modelom kombinirana vožn|a od 4,7 do 8,2 l/100 km Emisi|a CO2 od 123 do 195 g/km Slike so simbolične <5^ AvtoMerkjur SALON BTC, ŠMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA, TEL. 01/ 547 20 00 SALON SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA, TEL. 01/ 306 60 30 SALON NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO, TEL. 07/ 373 76 60 Tehnični pregledi traictorjev na terenu OBVESriLOI DOMŽALE Moto center d.o.o. 01 562 18 13 Tonnin m^ 201-1 I Kraj In lokacUa Torek s, 5. a.OO, 12.00 In 1130 - 1bjoo une v Uorawéah na parkiri6¿tj pri Kuhunem domu Sreda a.00- 12.00 ure v Morawéah hb parkiriÉéu pri Kulturnem domu Sreda 4.5, 13.30 - IBlOC uro neTroianah pred aBsilekrn domom Četrtek 5.5. a.OO- 12.00 In 1130 - 1bjoo ure v Šentvidu pri Lukovid pred KD Antona MartinaSkxn&ka Petek e.5. a.00- 12.00 ure v¿en1yidu pri Lukwiei pred KD Antona Mertra Sbm3ka Petek fi.5. 13.30 - 16,00 ure v líi^qii pred gesilakrn domom Sobota 7.5. a.00- 12.00 ure v Menglu c^ied gaailBkim domom To[»le Ponedeljek gl5. a.OO-12.00 In 13,30 - IBjOO ure v Dobu pred traovhoTui Torek 10. b. a.OO- 12.00 In 13,30 - IBjOO ure vfeludi pred fitnee centrom Loiar Sreda 11.5. a.OO- 12.00 In 13.30 - IBjOO ure v Radomliah pfed kuhunkn domom Četrtek 12. 5. a.OO- 12.00 ure v Blaoovkd pred pisano krajevne akujnoBii pri iariSfiu Četrtek 12. B. 13,30 -16,00 uro v Ttz Kj na [>srkiri&Su pred Kultumim domom ■rhkirit bimi i^d^ite opozwuhht r^ n bmm mfad i^mri^h im S tehničnim pregledom do čolna! AKCIJA: 1. 3. - 1. 7. 20H. več nai TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN