Trst — «eri We 28. oktobra 1926.
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Letnik Sit.
Rodela Josip
Krnica 79	SAN SERGIO
Naročnina za celo leto: 10 L; za j
pol leta 5.L ; posamezna štev. 25 slot. |	«R.
i
ICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 siot., . za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2 — Mali oglasi : 30 stot. ,[, za besedo, najmanj L 5"—
r-r
Mednarodni sporazum
Značilen pojav povojne dobe jo ustanavljanje velikega števila raznih mednarodnih političnih zvez, kot je to Zveza narodov in vsi njeni odseki (mednarodni urad dela itd.) in Zveza narodnih manjšin. Države, ki so včlanjene v Zvezi narodov, se obvezujejo, da bodo predložile medsebojne spore Zvezi in da bodo sprejele njeno razsodbo. Omejiti sje hoče na ta način oborožene spore, skuša se preprečiti vojne vojaškega in gospodarskega značaja. Važno je pri tem, da so v teh zvezah vse države zastopane in da zborujejo zveze ne samo od slučaja do slučaja, ampak redno. Na teh rednih sestankih se potem ne razpravlja samo o sporih med državami, temveč tudi o poglobitvi mednarodnih odnošajev.
Po vojni obstoje v Evropi skoro samo narodne države, to so države, v katerih biva samo en narod. Narodi, ki so bili prej od državnih rftej razdeljeni, so se združili v enotne države. Pri tem novem razmejevanju Evrope pa so ostale številne narodne manjšine iz raznih razlogov zunaj mej države, kateri pripadajo po narodnosti. Vse te manjšine so se združile v Zvezo narodnih manjšin, o kateri smo že večkrat pisali. Ta zveza skuša doseči, da se bo vprašanje narodnih manjšin reševalo z vidikov pravičnosti in človečanstva. Čim redkejše bodo pritožbe manjšin, tem boljši bodo odnošaji med državami.
Tem izrazito političnim zvezam so se pridružile tudj zveze gospodarskega značaja, najsi bodo te u-stanovljene od držav ali od zasebnikov, ki so voditelji gospodarskega življenja posameznih držav. Tako se je ustanovila pri Zvezi narodov Zveza mednarodnih trgovskih zbornic. Ustanavljajo se razni trusti in karteli, kot železni trust srednje Evrope, svetovni trust žita s sedežem v Ameriki itd.
Trusti in karteli so zveze veletr-govcev in veleindustrijalcev, ki so bili prej v razmerju konkurence med sabo, a so se združili v skupno družbo, katera daje blago vseh svojih članov na trg po isti ceni. Ker so v trustih združena najmočnejša podjetja, ki imajo navadno večino proizvodnje v svoji upravi in velik kapital nà razpolago, ukazujejo na večjih (n. pr. Evropa) ali manjših trgih (n. pr. Italija) neomejeno. Radi svoje velike moči lahko napravijo veliko dobrega (ako se zadovoljijo z majhnimi dobički) in lahko tudi mnogo slabega, (če navijajo cene). Tak trust ali kartel se je ustanovil pred kratkim med Nemčijo na eni strani in Francijo, Belgijo, Luksemburgom na drugi strani, torej med državami, ki so si bile v vojni najhujše nasprotnice. Urejuje pa trust proizvodnjo železa. V pogodbi, katero so sklenile te države, se je določilo vsaki državi, koliko železa lahko postavi na evropski trg. Seveda se je določila tudi enotna cena. Vsaki teh držav se je določil njen del (kvota) na proizvodnji z ozirom na normalni pridelek rudnikov. S tem, da je odpadla konkurenca med industrijami posameznih držav, se bodo te industrije (železa) stabilizirale, utrdile bodo svoj po^ ložaj. Rabile bodo manj kapitala, ker bo proizvajanje redno in ker se jim ne bo treba več boriti za cene. Tudi položaj delavstva se bo izboljšal radi redne proizvodnje. V dobi konkurence se je zgodilo, da je industrija ene ali druge države eno leto zvišala čez mero svojo
.
produkcijo in najela veliko števil .a vrsta novih držav, ki so se novih delavcev, kater i pa so bil gasale z nižjimi ali višjimi carin-haslednjé leto, ko se je produkcija Kimi mejami, poleg tega pa niso zmanjšala, odpuščeni in so tako dpravile tudi države, ki so prej ostali brez kruha. Poleg tega pa se ! še obstojale, svojih carinskih mej. moravjo zmanjšati tudi politična '■ oli tem oviram nastopa omenje-nasprotstva med država rjji, ki So I proglas, katerega so podpisale sklenile tako pogodbo. Čuje se se- ledeče države: Belgija, Danska, daj, da se bodo temu trustu pri- .emčija, Angleška, Francija, Ni-
družile tudi druge države Srednje Evrope. Možno pa je bilo skleniti tako zvezo šele potem, ko je vstopila Nemčija v Zvezo narodov in se približala Franciji. Le dobri od-,noša ji med državami dovoljuje u-stanovitev takih zvez in take zveze
'.ozemska, Italija. Norveška, Avstrija, Švedska, Švica, Češka, Ogrska in Severnoameriške Združene države. Možje, ki so podpisali proglas, zahtevajo popolno svobodo trgovine med posameznimi državami Evrope, češ da. se bo le na ta
pospešujejo gojitev dobrih odnosa- lačin obvarovala Evropa pred go-jev med državami.	| spodarskim polomom. Naši sosed-
Pravijo, da se bo ustanovil tak I so v 2aS11 mira naši odjemalci, trust tudi za svetovno produkcijo1 Ne smemo ovirati njihove izvozne žita. Kako bo ta trust izgledal in | trgovine, ali s tem, da zahtevajo katere države bodo sodelovale ne na meìah carine od nas, ali pa da vemo še. Poročali bomo, ko se bo ! *Ploh ne morei° kupovati naših iz-ustanovil	i Jelkov, ker so obubožali radi po-
industrija in poljedelstvo skn- SSSuifl«^
Tudi v tretjem viru bogastva enega naroda, v trgovini, se giblje. ! Omenili smo že prej mednarodno
> logia v prosti konkurenci z drugimi državami uspevati. Take in-■ ustrije povzročajo veliko dragici njo. Navajajo še druge ovire za tr
i 1 _____—i---i___________• • v	.
zvezo trgovskih zbornic. Poročali Fovino ter prosijo že omenjeno zve-ipa bomo sedaj o proglasu, katerega je izdala skupina (okrog 200) ! gospodarskih voditeljev iz 12 dr-
odpo-
:o trgovskih zbornic, naj more tem nedostatkom. Najrazličnejši ljudje in ustano-
|zav Evrope. Glavna ovira trgovine ve, privatniki in države skušajo so številne carinske meje. Kot po- notom mednarodnih zvez privesti sledica vojne je nastala v Evropi .vropo nazaj v njen normalni tir
Novice is vsega sveta
Družinska tragedija v večnem ledu,
V Stjohnu na Novi Fundfandiji se' je vršila sodna obravnava, ki je odkrila pretresljivo tragedijo družine Eskimov.
Neki zakonski par je z enim otrokom živel na samotnem polotoku Labradorju, kjer ni bilo nobenega drugega prebivalca. Nekega večera se je vrnil mož domov brez plena. Bil je tako sestradan in izčrpan, da je hotel brez odloga ustreliti svojega 11-letnega sina in se z njim nahraniti. Njegova žena se mu je postavila po robu. Tako sta se oče in mati spoprijela in ker je šlo za puško, jo je žena izvila svojemu zakonskemu tovarišu iz rok. Potem je vsa obupana popadla sveto pismo, katerega ji je poklonil neki misijonar, ter je kleče rotila moža, naj vendar spoštuje božje zapovedi. Mož pa se ni dal preprositi in jo je vrgel na tla. V zadnji obrambi je žena izdrla lovski nož, ki je visel v nožnici na steni in zabodla z njim moža. Otrok je bil rešen, žena pa jc prišla pred sodišče, ki jo je po orisu te pretresljive drame popolnoma oprostilo.
Vihar je razsajal na otoku Kubi.
Ni dolgo tega, ko je strašen vihar pokončal naselbine in polja na polotoku Floridi, in že javljajo telegrafska poročila, da je vihar razsajal na otoku Kubi. Pretekli pondeljek se je neurje od morja sem bližalo proti zapadni obali imenovanega otoka. Vihar je drvel s hitrostjo 150ili kilometrov na uro, trgal telegrafske in telefonske žice, podiral hiše, rušil in uničeval nasade. V mestu Havanna znaša število porušenih hiš 250. V pristanišču se je potopilo več ladij, med njimi majhna kubanska vojna ladja. Ko je divjanje prirode končalo svoje uničujoče delo na Kubi, se je bližalo zapadni obali Floride, kjer je besnelo z nič manjšo silo kot prejšnji vihar na floridski obali.
Koliko neviht je na leto? 16 milijonov, pravi ameriški proleso Talman.
Ali že veste, da se vsako leto izlije nad zemljo okoli 16 milijonov neviht in da v tem hipu, ko čitate te vrstice kakor sploh sleherno uro, prekrižuj' ozračje na vesoljni zemlji 360 tis<f bliskov?	1
Tako javlja profesor Talman, vodj1 meteorološkega instituta v Zedin> nih državah, ki je baš dokončal svo
|/ Jati stična dela o številu in velikosti ' rtevìfii rn neurij, škodo, -ki jo povzroče nevihte na celem svetu, je precenil Talman na. letnih 160 milijonov dolari ev (6 milijard lir). Samo toča povzroča po njegovi cenitvi 16 milijonov dolarjev škode na uničenih poljskih sadežih. .
A vzlic temu imajo neurja tudi svojo dobro plat. V številnih pokrajinah, pravi Talman, kjer skoro leto in dan ne pade kapljice dežja, so nevihte celo dobrodošle. Tako je neki francoski meteorolog izračunal, da se more celoletna korist neviht na prosperiranju poljskih pridelkov v Tonkingu ceniti na 160.000 dolarjev ali 6 milijonov lir.
Sin predsednika Združenih držav Coolidgeja v senci detektivov
Malokdaj so stale kronane glafve in voditelji usode držav tako v ospredju kakor zadnja leta. Prezidenti republik niso danes nič manj popularni kakor cesarji in kralji in o njihovih zadevah se govori z istim zanimanjem kakor o zadevah članov vladarskih hiš.
Američani prebrskavajo zadnje dni afero Coolidgeovega sina Johna, ki študira na univerzi. Tega sina ie dal prezident Žedinjenih držav zastražiti s posebnim oddelkom detektivov kakor se govori, radi nekih grozilnih pisem, v resnici pa iz strahu, da ne bi nadebudni fant potegnil s hčerjo guvernerja iz Connecticuta, s katero se je pred letom dni tajno zaročil. John Coolidge je napravil načrt za pobeg, katerega je oče v zadnjem hipu izvohal ter sklenil preprečiti sinovo namero. E, da vsi ljudje srno iz vrvi in mesa in .strasti ljubezni rijejo po nas, če smo cesarji ali berači...
Mars in radio.
Včeraj, dne 27. oktobra, se je Mars zopet približal naši zemlji, čeprav ■V^e na tako bližino, kakor leta 1924. ' 'a činjenica je zopet vzbudila v lju-Jeh vprašanje, kaj je resnice na pripovedki o prebivalstvu na tem planetu. Angleži so šli celo tako daleč, da so potom svojega udruženja za radio pozvali člane, naj v času okoli 27. ktobra natančno zabeležijo vsak si-ial, ki bi ga utegnili dobiti ter naj ,& znamenja sporočijo centralni upra-7i društva. V Ameriki so namreč na-«ftčniki radia zaznamovali signale, ki l^stoje iz črt in pik ter jih ni mogoče
pojasniti na podlagi Morsejeve abecede. Eden izmed signalov je namreč imel štiri točke, tore j. t znak, ki zaznamuje položa j Marsa na našem planetarnem sistemu. In to daje ljubiteljem radia na Angleškem misliti ter jih opozarja na. fantazijo Julesa Ver-neja, francoskega pisatelja, ki pravi da živijo na Marsu živa bitja.
Tedenski pregled
Italija.
Notranje politično življenje se je umaknilo pripravam za proslavo obletnice pohoda na Rim. 28. oktober je za Italijo veliki dan, ko pokaže vse svoje organizirane sile.; Svečanosti se bodo vršile v Rimu in vseh glavnih mestih pokrajin. Delo bo ta dan počivalo. Mm. predsednik Mussolini bo izdal proglas, v katerem bo orisal fašistovsko delo in določil smernice za nadaljno delovanje.
Po proslavi te obletnice se bo sestal ministrski svet, ki bo pretresal mnoge načrte socijalnega in gospodarskega značaja; min. svet hoče namreč pripraviti zakone, ki jih bo predložil v odobrenje poslanski zbornici in senatu. Smrtna kazen, ki jo hoče sedanja vlada uvesti za gotove zločine, je za vlado samo vendarle pomembna reforma v kazenskem pravu, kajti kot poročajo pride ta načrt o katerem je vlada že razpravljala in ki ga je odobrila, zopet na dnevni red prihodnjega zasedanja min. sveta. Poleg drugih načrtov se bo vlada bavila s spremembo pokrajinskih svetov in izpopolnitvijo varnostne službe. V tem oziru bo novost odredba, ki bo določala prisilno bivanje v kakem kraju za ljudi, ki bodo zagrešili politične prestopke. In da se fašistom neugodna politika popolnoma zatre, se bo ustanovil celo poseben zbor politične policije.
Jugoslavija.
Sedanja vlada v" Jugosla^l^ni trdna. Dokler se ne poravnajo nespo-razumljenja v radikalni stranki, ki je najmočnejša stranka v Jugoslaviji in ki doslej skoro- ni bila izključena od nobene vlade, je nemogoče, da pride Jugoslavija do trdne in trajne vlade. V radikalni stranki so ostali možje, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da ostane Pasič ves čas svojega življenja vodilni mož v radikalni stranki in tako tudi posredno v politiki Jugoslavije. Pašićevi nasprotniki so izrabili v svoj prid razne neredno-sti, ki jih je zagrešil Pašičev sin Bade in zato se je moral Pašič umakniti. Šel se je zdravit na Češkoslovaško, v Italijo in zadnje čase je bil v Dalmaciji. V njegovi odsotnosti so se spletke v radikalni stranki nadaljevale. Edini izhod iz tega položaja je bil Pašičev povratek, ker bi on s svojim ugledom poravnal nasprotja med raznimi skupinami v radikalni stranki. Pašič pa je odlašal in odlašal,morda, ker je slutil, da njegov povratek ven-Idar ne bo takega pomena, kakor so 'mislili nekateri. In res že ko j pri prihodu v Beograd se je pokazalo, da sedanji vodilni krogi radikalne stranke ne računajo več s Pašičem kot svoje-časno. Na postaji ga ni pričakoval niti eden izmed radikalnih ministrov, kar je Pašiča hudo razjezilo.
Medtem pa se je otvorilo redno jesensko zasedanje jugoslovenske narodne skupščine. Za predsednika je bil zopet izvoljen Marko Trifkovič. Ker vlada nima pripravljenega nobenega zakonskega načrta, da bi ga predložila parlamentu v razpravo, je bilo zasedanje odgodeno v veliko ogorčenje opozicije. Glavni namen vlade pri tej odgoditvi je bil, da pridobi na času, ker upa, da se medtem nasprotniki v radikalnem klubu ven-rarle pobotajo. Istočasno pa se vršijo med vlado in Jugoslovenskim klubom pogajanja, da vstopi slednji v vlado. Že pri reševanju zadnje vladne krize se je zdelo, da pride pri sestanu nove vlade v poštev Jugoslovenski klub. To se sicer ni zgodilo, vendar pa se pogajanja nadaljujejo in bržkone bo Jugoslovenski klub kmalu imel svoje zastopnike v vladi.
Beševanje sporov v radikalni stranki in razširjenje vlade z vstopom Ju-goslovenskega kluba, to sta dve točki, okoli katerih se vrti sedanje politično življenje v Jugoslaviji.
Mravi il.
C iS»
Avstrija.
Tudi v Avstriji so imeli vladno krizo. Povzročili so jo državni uradniki, ki so zahtevali povišanje plač. Vlada njihovim zahtevam ni ugodila in je izjavila da rajše odstopi kot da bi državo znova upropastila s povišanjem plač, za katere nima razpoložljivega denarja. Uradniki niso odnehali, vlada je svojo grožnjo izvršila in je odstopila. Novo vlado je sestavil dr. Seipel; to je njegova četrta vlada. Njegova finančna politika bo stremela za tem, da doseže ravnotežje v državnem proračunu s štedenjem, da prepreči deficit v državnih obratih in da zniža davčna bremena.
Angleška.
Angleška je velika država. Svojo moč si je pridobila s kolonijami, od katerih ima neizmerne gospodarske koristi. Tekom časa se je tem kolonijam, v katere se je naselilo mnogo Angležev, ki so zadobili gospodarsko in politično premoč nad prvotnimi prebivalci, zahotelo malo več svobo-
do, kot jim jo je dajala Anj," Kmalu so dosegli avtonomijo in kolonije, ki so pravzaprav postal države, imajo dandanes svoj pr ment, svojo upravo, vojsko in vi Edino v zunanji politiki zastopa države, ki jih Angleži imenujejo a. minione, Velika Britanija kot je na slov Angleške. Zaradi medsebojni stikov med osrednjo vlado in do"1 nioni se vršijo vsako toliko kong. dominionov, na katerih se razprat o zadevah, ki se tičejo dominioni, in angleške vlade. Ravno v tekoče mesecu se vrši tak kongres v Londr * nu. In angleška vlada ima velike ' zave, da ugodi vsem političnim in ; spodarskim zahtevam dominion ki hočejo tozadevno vedno več pra\ in svoboščin. Angleška vlada bo mirala gotovo marsikateri zahtevi dominionov ugoditi, ker bi drugače postalo zanjo pogubno, ako se odtrgajo od nje te bogate dežele, ki so za njeno trgovino, promet in gospodarstvo življenjske važnosti.
DNEVNE NOVIC
Članica kraljeve rodbine v Trstu
V	nedeljo zjutraj je prispela v naše mesto Nj. kr. visokost prin-cezinja Ivana Savojska.
Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Princezinjo so na tržaškem glavnem kolodvoru sprejeli državni podtajnik v ministrstvu vojne mornarice admiral Sirianni, ki je posetil Trst ob priliki splovitve kri-žarke «Trieste» (o tem poročamo na drugem mestu), general Montanari, tržaški prefekt gr. uff. Ga-sti, razni zastopniki oblasti, med drugimi osebnostmi tudi naš poslanec dr. Wilfan.
Med sviranjem godbe je prince-zinja po sprejemnih svečanostih skozi kordon častne straže, ki jo je tvoril oddelek vojaštva v paradni obleki, stopila v avtomobil ter se podala v ladjedelnico San Marco, kjer je kumovala splovitvi kri-žai'ke. *<,S*ieste>>. največje vojne ladje zgrajene v Trstu. Po teh slav-nostih pa se je princezinja Ivana podala v stolno cerkev sv. Justa k slavnostni sv. maši, ki jo je daroval tržaški škof mons. Fogar.
Ko je nato princezinja prispela na prefekturo na trgu Unità, sta jo dve vojni ladji, dva rušilca pozdravila s pozdravnimi streli.
Posetila je tudi tržaško sirotišnico, ki so v njej v prisotnosti Nj. kr. visokosti odkrili kip Nj. V. kralja.
Ob pol eni uri popoldan pa se je princezinja Ivana vrnila z dvornim vlakom v Rim.
Princezinja Leticija umrla
V	Moncalieriju je umrla v nede-
nostni govornik nastopil izredni komisar za tržaško pokrajino fa-šistovske zveze on. Barduzzi.
Splovitev križarke «Trieste» v tržaški ladjedelnici
V nedeljo so v Trstu spustili v morje križarko «Trieste» v na -zočnosti princese Ivane, ki je bij a kumica novi ladji, državnega pou-tajnika v ministrstvu mornarice admirala Sirianni j a in drugih visokih osebnosti. Križarka «Trieste» je prva vojna ladja, ki je bila dograjena v Italiji po vojni. Čeprav ostanejo podatki o dolgosti, širokosti, tonaži itd. vsake vojne ladje tajnost države, je vendar' butalo z vso silo v obrežje, pomo-neki angleški list prinesel približ- ; le in valolome. Valovi z belimi
jajo na 'ustanovitev fašistovske nilice. Posamezne komade bodo azprodajali po 40 in 60 stotink ter to 120 in 5 lir. Te znamke bodo veljale do konca leta 1927. ter se bodo uporabljale za pisma in dopisnice.
Pet novih kardinalov
V prvi polovici meseca decembra se bo vršil v Vatikanu tajen konsistorij, na katerem bodo imenovani za nove kardinale trije Italijani in dva Francoza, Obvestilo vsem trgovcem bistriškega sodnega okraja In jelšan-ske občine
Dne 15. t. m. se je ustanovila v Bistrici zveza trgovcev in obrtnikov v okrilju državne zveze za trgovino in obrt. K njej so pristopili vsi prisotni trgovci iz bližnjega okoliša.
Vabijo se tem potom vsi trgovci in posebej še gostilničarji, da se najkasneje do 5. nov., prijavijo pri tajniku zveze g. Pavlu Šketu, Bistrica, ali pa pri predsedniku g. Aleksandru Ličanu,, Bistrica, da podpišejo svoj priglas k tej zvezi. .Obveščajo se izrecno, da če tudi se ne priglase, so v smislu člena 5 kr. dekreta štev. 365 z dne 3. aprila 1926 vseeno obvezani plačevati dotično kvoto, ki jo bo pobiral posebni pooblaščenec zveze, kateri se bo predstavil pri vseh prizadetih.
Priporoča se vsled tega vsem prizadetim, da prijavijo svoj pristop, ker je mnogo skupnih interesov, ki jih bo zveza lahko zastopala. Podrobnejša pojasnila, se dobe pri goriimenovanemu gospodu tajniku.
Neurje v Tržaškem zalivu
Kakih pet ur je morje v nedeljo
ne podatke o križarki «Trieste». Po teh podatkih bi bila dolgost ladje 196 m, širokost nekaj nad 20 m, tonaža pa 10.160 ton. Križarka bo imela na krovu štiri jeklene stolpe, ki bodo opremljeni z o.-^pv-mi velikimi topovi. Poleg tega bodo še manjši topovi za obrambo proti zrakoplovom in podmorni-kom. Štirje stroji na turbine bodo gnali ladjo s hitrostjo 35ih vozlov na uro. Trup ladje in stroji so bili zgrajeni v tržaški ladjedelnici, do-čim so topovi delo neke tovarne v Genovi.
Splovitev ladje se je vršila ob 10. uri predpoldne. Velika množica ljudi je prisostvovala redkemu dogodku. Bilo so zastopane vse oblasti. Splovitev ladje je delo, ki zahteva veliko truda. Ko je trup ladje dograjen, je treba postaviti leseno ogrodje, na katerem počiva ladja, ko drči v morje. — Komaj je bila ladja spuščena v mokri
ljo princezinja Bonaparte Leticija "llct + X?J. , v , , * "lulvli ■ oi ju-	i element, bi jo kmalu doletela ne-
iz Savojske rodbine. Rodila se je d Valovi razburkanem 1866. leta v Parizu kot hči princa z°oaa" Vaiovl razburkanega
Napoleona Hijeronima Bonaparte in savojske princezinje Klotilde Marije Terezije. V svojem 22. letu se je poročila z vojvodom Amede-jem d'Aosta, ki je pa že 1890. leta umrl. Njen sin pa je padel v svetovni vojni.
Vest o smrti princezinje je napravila povsod globok utis. V Trstu so javna in zasebna poslopja izvesila žalne zastave. Med drugimi je tudi tržaški prefekt gr. uff. Gasti poslal v San Rossore brzojavko, v kateri izraža vladarju svoje sožalje.
Umrli princezinji pripravljajo zelo svečan pogreb.
Proslava obletnice fašistovskega pohoda na Rim
. Danes se vršijo po vsej Italiji velike proslave 4. obletnice fašistovskega pohoda na Rim. Tudi v Trstu se bo vršila tozadevna proslava, ki se je bodo udeležile vse tukajšnje vojaške, politične in strokovne organizacije fašistovske stranke. Vršil se bo od 9.45 do 10.45 dopoldne velik sprevod po mestu. Ob 11. uri pa se bo vršila proslava v gledališču Politeama Rossetti; na proslavi bo kot slav-
ìn
narastlega morja so gnali ladjo k obrežju in bilo bi skrajno neprijetno, ko bi se komaj novo zgrajena ladja raztreščila na pomolu. Združenemu naporu nekaterih tenderjev se je posrečilo ladjo zasidrati in privezati.
Vojna odškodnina
Finančno ministrstvo sporoča slegeče podatke glede izplačevanja vojne odškodnine: Prijavljenih je bilo 1 milijon 56 tisoč 265 prošenj za vojno odškodnino.
Izdanih je bilo do sedaj 1,028.230 likvidacijskih odredb, in sicer: 775.702 konkordata, 156.075 neuspelih (maurati) koi ■ kordatov, 96.352 odbiti prošnji, 122.342 odločitvi vojno-odškod. komisij.	#
Finančne intendance so izds
grebeni so premetavali čolne, ladje liki orehe. Verige in jeklene vrvi so se natezavale, škripale in pokale. Škoda, ki jo je prizadelo besnenje morja, je občutna. V pristanišču se je potopil splav veslar-skega društva «Adria», na katerem je bilo leseno skladišče za društvene čolne. Parnik «Lucita» so zagnali valovi v breg, tako da je zadobil precejšnje poškodbe na trupu. Poškodbe so utrpeli tudi manjši parniki, ki služijo za obalno plovbo. Radi visoke plime je voda preplavila vse obrežne ulice in trg Unità, kjer je voda vdrla v kavarne; v Barkovljah je voda prepljuskala miramarsko cesto ter poškodovala letos zgrajeno javno kopališče.
Čeprav je bilo več človeških življenj v nevarnosti, ni zaznamovati nobenega smrtnega slučaja. Pač pa se je ponesrečilo več mornarjev, ki so imeli obilo posla z zave-zovanjem parnikov, katerim so se potrgale vrvi in verige, s katerimi so bili zasidrani.
Cena kruhu se niža.
Seja tržaške občinske tržne komisije je sklenila, da se v Trstu S 27. oktobrom znižajo krušne cene za 10 stotink, tako da bo odslej 1 kg kruha stal Lir 2.80, 1 kg rže-nega; kruha pa Lir 2.70.
SLIKE «NOVIC»
Radi obveznega praznovanja pohoda na Rim morajo današnje slike izpasti.
Dopisi
IZ LONJERJA.
O našem gospodarstvu.
Kakor po drugih okoliških vaseh, so tudi tukajšnji prebivalci deloma kmetje, deloma rokodelci, ki hodijo v mesto za zaslužkom. Med rokodelci dosedaj 601.567 nakazil za izpfc Je večina zidarjev, ki so v zadnjem čilo 1 milijarde 973 milijonov 38', fasu vsi zaposleni. Žene so po večini
tisoč 982 lir kot vplačilo 736.978 ^™etlce Perice> nekatere oboje. „„;■ „ dtiìkiiwm/ì ■ v,;i j „ j • • ' Našemu kmetu ne daje kmetija to-prijav. Pnbl zno je bilo dosedaj ir liko dohodkov, da bi ž njimi kril vse
placane odškodnine za dve mr Jstroške. Zato si mora skoro vsak naš
jardi 85 milijonov lir.
Nove poštne znamke
S 25. oktobrom 1.1. pridejo v r~ met posebne znamke, ki spom
unet iskati še drugega zaslužka. Nekateri so vozniki, nekateri pa navadni delavci.
Z letošnjo vinsko letino nismo nič :aj zadovoljni. Pridelali smo komaj
eno tretjino lanskega pridelka. Nad grozdje so prišle letos razne nadloge; najprej preveč dežja; nato ga je obiskala toča, potem suša in nazadnje vihar in toča. Če bi hotel kmet letos s prodajo vina kriti vse stroške obdelo-lovanja in negovanja trte, bi moral prodati liter vsaj po kakih 7 lir. Kljub temu,, da daje trtoreja v naših krajih tako malo dobička in nekatero leto, kakor n. pr. letos, prav nobenega, so davki na grozdje naravnost ogromni. Gospodje mestni očetje so previsoko obdačiTi. vinogradnika. Plačati od 1 (j grozdja 42 lir, od katerih gredo tri četrtine' v mestno blagajn«*, ena četrtina pa v državno, je vsekakor preveč. Te dni, k» nosi vinorejec tostran užit-ninske črte ta visoki davek na užit-ninski uradi v mesto, se sliši marsikoga godrnjati in tožiti. To- je povsem umljivo.. Vino leži še doma v sodu, kmet pa plačaj davek, če imaš denar ali ne. Kolik» je takih, ki n« razpolagajo s potrebnim denarjem, pa si morajo izposoditi na visoke obresti denar za ta davek. A nihče izmed prizadetih, se ne zgane, da bi kaj storil v izboljšanje tega. Godrnja marsikdo in se pritožuje; za to ni dober nihče. Besede in pritožbe tu med nami ne pomagajo nič, so prazna slama, dejstev je treba, možatih ukrepov potrebujemo.. Vi mladi možje,, ki imate moči in zdtravja, zganite se, posvetujte se kedaj o tem, pomenite se, kako bi branili naše trdo prislužene lire, da ne bodo» naša premoženja propadala radi visokih davkov. Vem, da imamo vsak svoje delo in da nam ne preostaja časa, toda za tako važno stvar bi si morali vzeti čas. Četudi ves teden trdo delamo, ob nedeljah smo vendar nekaj ur prosti. Namesto, da v gostilni,, ko se dobite trije, štirje skupaj, takoj primete za karta in igrajte, pustite za malo časa tiste karte in pomenite se raje o naših gospodarskih zadevah, o naših stiskah in nadlogah. Ali ste pozabili, kak® so se naši predniki zbirali ob raznih prilikah pod vaško ali cerkveno lipo in se tam možato, pogovarjali in posvetovali o vsem gospodarskem snovanju. Morda poreče' kdor «Takrat so bili drugačni časi!» Bes j© to, da je bilo takrat marsikaj drugače, a s tem še ni rečeno, da moram® sedaj, naj pride nad nas kar hoče, roke križem držati in vse sprejeti za dobro. Vem, da se dandanes jako tožko kaj doseže v izboljšanje gospodarskega položaja v našem smislu, vendar mislim,, da če bi vsi vinogradniki tržaške občine kot eden nastopili v obrambo svojih koristi, bi morda vendar kaj malega dosegli, če druzega ne, morda vsaj to, da bi kmet ne bil prisiljen plačati omenjenega davka, dokler vina ne proda. In tudi če bi ne dosegli ničesar, zamogli bi vsaj reči: «Storili smo svojo dolžnost» vee nismo mogli.» če pa bomo tako dalje vsak zase doma godrnjali in ne bomo storili nikakega koraka v tem pogledu, nas je lahko sram pie i nami samimi in pred našimi otroci, katerim bi morali pokazati, kako se razumno gospodari.
Še nekaj o našem društvenem delovanju! V Lonjerju imamo že mnogo let razna gospodarska društva, Pevsko in bralno društvo,, podružnico Šolskega društva, in godbeno. društvo. Gospodarska društva so: Vzajemna zavarovalnica goveje živine, konsum-no društvo, Pogrebno društvo in Zadruga upravičenih posestnikov. Ker dajejo gospodarska društva takore-koč vidne koristi, živijo in delujejo po starem, torej normalno. Ostala tri društva, ki služijo v izobraževalne namene, pa životarijo pod silo razmer. Delovanje Šolske podružnice je omejeno v zadnjih letih le na pobiranje članarine. Pevskih vaj ne moremo imeti, ker v javnem lokalu niso dovoljene, zasebnih prostorov pa ne moremo dobiti. — Zamo-glo bi se na drug način kaj storiti v izobrazbo mladine, a žal, kakor marsikje drugje, manjka tudi nam agilnih in požrtvovalnih ljudi, kajti dobra volja enega ali dveh ne zadostuje pri takem podrobnem delu.
IZ SEŽANE.
Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 22. okt. t. 1. 742 glav živine in sicer: 268 volov, krav in telet, 18 konj in 44 prašičev. Cene so bile naslednje: Goveji živini od 350—400 L stot. žive teže, teletom do 700 L stot. mrtve teže. Konji do 4000 lir glava. Prašički 5—8 tedenski od 70—100 lir glava. Odrasli prašički 30—40 kg teže do 250 lir glava.
Kupčija vzlic deževnemu vremenu srednje dobra. Na trgu se razprodaja razun živine tudi železnina, lesena posoda, manufakturno blago, čevlji, usnje, steklenina, kotlovina, knjige,
«N M C E»	_Stran I».
otroške igrače, perilo, obleke za moške in konjska oprava.
Prihodnji tržni dan se vrši dne 3. novembra 1926. Ta semenj, takozvani semenj sv. Justa, ki je skoraj največji v letu se z letošnjim letom zopet obnovi kakor tudi oni dne 3. maja. Sežana ima železniške, avtomobilske in vozovne zveze.
Obč. tržni uprav, v Sežani.
S KRASA.
Težko gre beseda z jezika Kraševcu, kadar ga tare bolest, tem težje, kadar M imel izraziti ž njo svojo dušno bol. Govori o brezpomembnih rečeh, a tuga mu mre v srcu, kjer žive njegovi upi in najde svojemu življenju opore, kjer vrag ne more oskruniti svete misli z nečistim pogledom.
Včasih kadar sem prost ob nedeljah, grem na Kras, da si okrepim telo z njegovim zdravim zrakom in da prinesem v mesto več kot liter terana, ne da bi me kdo terjal za užitnino, čeravno vidi, koliko ga imam s sabo. Nekaj prijateljev imam tam gor med onimi pristnimi Kraševci, kateri ljubijo svojo grudo s srcem, ne z jezikom, pa so redkobesedni. Zveš malo od njih o tem, kar se bližnjega osebno tiče, o poljedelstvu in živinoreji pa modrujejo kolikor hočeš. V Tomaju n. pr. sem vprašal nekoga, kako je kaj ž njih občino in mi je odgovoril: «Kaj bi o tem, saj je materijalno dovolj trpela, da ji lahko prihranimo besedičenje!» — in govoril mi je nato in se pritoževal nad letino. — Mahnil sem jo v Sežano, kjer sem napolnil po raznih postajališčih svojo merico do vrha, pretino sem jo ubral mimo openske mitnice. Za slaščico bodo imeli Sežanci letos teran, kakor pravijo. Nekaj grozdja jim je pobral dež še v cvetju, nekaj suša (zlasti je ta škodovala ajdi in repi), nekaj po-vodenj, rezultat malenkosten. So pač začele hoditi nesreče nad deželo. — V Sežani nimajo sedaj zavarovalnice za govejo živino, čeprav je prej dolgo vrsto let delovala. In marsikateri kmet se upravičeno boji skrajnega obubo-žanja zaradi tega nedostatka. Ali je ne bi mogli nanovo ustanoviti, da bi se rešili tega strahu in morda nesreče? Saj je tega vendar treba' za živ-lj€iiski interes kmeta. Morda bo zimska doba rodila kaj koristnega v središču Krasa, kjer je nekoč delovalo , hkratu 17 različnih društev. O tem bom pa v pomladanskih izletih poročal. ____
Gospodarstvo
Jesensko gnojenje travnikov.
Jesensko gnojenje travnikov se je izkazalo kot najbolj uspešno, pa četudi jih gnojimo s kakršnimkoli gnojilom. Takoj, ko mine jesenska paša, morarfio skrbeti, da pognojimo naše travnike. Gnojenje travnikov postaja z napredkom živinoreje čimdalje večjega pomena in bi ga ne smeli nikjer opuščati. Edino gnojeni travniki nam zagotavljajo bogatejše košnje in da-jajo tečnejšo krmo, ki je danes za zboljšanje užitka pri živini potrebna.
Prednosti gnojenja travnikov so tako velike kakor prednosti gnojenja njiv in v nekaterih ozirih še večje; posebno za malega kmeta, ki mu manjka potrebna krma. Z dobrim gnojenjem dosežemo, da se pridelek sena ne le poveča, ampak tudi izboljša, tako da je krma z gnojenih travnikov ne le obilnejša, ampak tudi tečnejša. Gnojenje vpliva tudi na to, da se sla^ be trave iz travniške ruše izgube in da napravijo prostor bolj žlahtnim travam in deteljam. Ruša se zgošča. Ravnotako nas uče pa tudi izkušnje, da se pognojen travnik bolj upira suši kakor travnik, ki trpi lakoto.
Pri nas je potrebno, da se čimbolj poprimemo gnojenja travnikov. Najlepše uspehe imamo pri menjalnem gnojenju travnikov z domačimi in umetnimi gnojili.
Izmed umetnih gnojil je za jesensko gnojenje tudi po naših krajih zelo priljubljena Tomaževa žlindra, katera je dosedaj pokazala izredno lepe uspehe, posebno v bolj namočeni zemlji. Na bolj suhi in lahki zemlji rabijo z uspehom superfosfat. Pri tem moramo podariti, da so se dobri uspehi pokazali le tam, kjer se je gnojilo obenem tudi s kalijevimi gnojili. Naj-večjeea pomena pri gnojenju travnikov pa so dušičnasta gnojila, katera so travam neobhodno potrebna in ki jih v naših zemljah tako zlahka in hitro zmanjkuje. Iz dušika nastajajo beljakovine, ki so najtečnejše snovi v krmi.
Potrebi po dušiku ustrežemo najceneje z domačimi gnojili, z gnojnico in hlevskim gnojem. Drugače pa mo-
ramo rabiti čilski soliter ali ž-< nokisli amonijak (amonijev s ulte
Umetna gnojila moramo rabiti v zadostnih množinah za 1 kal. t. j. 1600 klaitrov približno 30t Tomaževe žlindre 100 kg kalijeve in 100 kg amonijevega sulfata, ali čilskega solitra.
Vsa ta umetna gnojila si lahko * V ročite pri Tržaški kmetijski druž* Trstu v vsaki množini.
KAKO PRIDEMO S POMOČJO Ml ŽE DO VEČJE MLEČNOSTI i A
Na molži je veliko ležeče, kako L/ mlečnost obrača. Vsi vemo, da se s slabo in površno molžo mlečne močno kvari. Marsikatera krava je že spridila, če je prišla slabi cle v roke. Ravno tako je pa tudi resnit da se z dobro molžo ugodno vplh x na večjo delavnost in na boljši razvoj vimena. Da se vune z dobro molžo bolj razvija, o tem se je lahko že eden in drugi prepričal, če je opazil pri kravi, da je desna plat vimena bolj razvita kakor leva, kar je nastalo na ta način, da se desna plat vimena pri molži bolj obdelovala kot pa leva plat, ki leži od rok. Saj je znano, da se tisti deli telesa, ki bolj delujejo, navadno tudi bolj razvijajo.
Z dobro molžo je začeti seveda takoj pri prvesnicah in jo je dosledno naprej izvajati. Glavna stvar je, da molzemo vselej do čistega, t. j. do zadnje kaplje. Molzti moramo kajpada pravilno in redno ob določenem času. Po dosedanjih izkušnjah je najbolje, da molzemo menjaje najprej na prednjih dveh seskih in potem ni, zadnjih dveh. Ta način molže se naj bolj priporoča. Molža s celo roko je najbolj pravilna; s tako molžo naj bolj posnemamo sesanje teleta. Najslabša je molža z natezovanjem ses-cev s pomočjo palca in kazalca, kakor je pri nas navada. Ves čas molže je z živalmi prijazno ravnati, da se mirno vdajo in prepuste temu opravilu. Umito in obrisano vime pripravimo za molžo s tem, da podrsamo najprej z roko po vimenu in seskih, da se vime razdraži in seski napno, kar je znak, da je mleko priteklo v seska. Na to prične glavna molža, ki mora biti krepka, toda ne surova. Mleko mora držema teči v močnih curkih.
Pomniti je, da se največ mleka napravi v vimenu ravno med molžo, ko je vime najbolj razigrano in najbolj delovno. Dokaz temu, da se večkrat iz primeroma malega vimena nateče toliko mleka, da ga je več kakor je vimena. Z molžo ne izprazne-mo samo mleka, ki se je nabralo v vimenu od ene molže do druge, ampak vplivamo tudi na pospešeno tvorbo novega mleka, ki se med molžo napravlja. Ko je glavna molža gotova, se mora vime še nadalje obdelovati, dokler ni do zadnje kaplje izpraznjeno.
S tako molžo, ki jo redno in dosledno ter vseskozi vestno opravljamo, se mlečnost pospešuje od rodu do rodu. Vime postane bolj delavno in bolj sposobno za proizvajanje mleka. Manjkati pa ne sme tudi drugih pogojev, ki se tičejo zlasti tečne in dobre strežbe.
Dr. Carnincich - Postojna
Novi zobozdravniki atelier
tehnični vodja diplomiran v Berlinu
Vsako delo ie garantirano. - Primerne ljudske cene.
Ordinira od 9. do 13. in od 14. do 17. v hiši g.čne Kraigher štev. 72 pri cerkvi v Postojni.
□
ZDRAVNIK
Dr. Fran Gruden
v Postojni
je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij Tehn. vodja J. Friedmann
^ Sprejema od 9,—12. in od 2.-5. pop.
=□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Razno
Pred pomilostitvijo ponarejevalcev frankov.
Poročali smo že o akciji za pomilostitev princa Windischgratza in njegovega zvestega pomagača Nadossy-ja. Budimpeštanski meščani so sestavili peticijo z 10.000 podpisi ter jo izročili madžarskemu državnemu u-pravniku, o katerem se tudi govori, da se pripravlja na kronanje za palatina.
O Vseh svetih pričakujejo v Budimpešti veliko amnestijo, s katero bo odpuščena kazen številnim političnim zločincem. Amnestija bo raztegnje na celo na osebe, ki so se pregre šile v levičarski politični smeri te so svojčas delovale proti sedanjemi režimu. Zato je tem verjetnejše, da bosta ob tej priliki pomiloščena tudi glavna voditelja ponarejevalcev francoskih bankovcev.
V dobro informiranih krogih se š rijo celo vesti, da se bo izvršila nam ravana pomilostitev s pristanko. Francozov. Windischgratzove in Na-dossyjeve akcije niso bile gmotno oškodovane, marveč je imela afer; samo političen pomen. Seveda ta i1 formacija ni potrjena in je verjeti da jo Madžari širijo samo radi tei da bi se pozneje lahko sklicevali i govorice, ki bi lahko bile njim v k rist.
ZDRAVNIK
D& IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike _____
ordinira v II. Bistrici
§t. 122 vsak dan od 10-11 in od 3-4 ob torkih in petkih pa na Knežaku pri g. Česniku od 9.—12.
□□□□□□cranoaoaiiaonnooanooaDQDf
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe m usta sprejema
v Gorici na Travniku it. ZO
in
« AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici)
g
a
□
□ □ □ □
□ □ □
Širite Novice!
r «listom« udruga z omajaniM poroštroa
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safei)
OraiBC nre za stranke od 8 V« -13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon itv. 25-67.
Nolstarelil sioven. denarni zavod
Zobozdravnik
D= D. Sardot
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 16 III. (prej Via S. Giovami! od 9—12 in od 3—7 ure
DPOODOPDĐDoaoaoonaDonooDaoao
c ~	~~
a	.	:o
Zobozdravnik
C
D! Lir
sprejema
o GORICI na Travniku 5
II. nadstropje
□__
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
a a a a a a
a
»
a a a a a a a a a a a a
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 stekl. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GIYKOL", „SMILflYOD" in „EMULZIJA RIBJEGA 0UUu z ipofosfiti za raki I i č n e otroke. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
Trgovina manufakturnega blaga
Josip Mnssis - Gorica
Corso Giuseppe Verdi IS
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA - IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE
^■■■■■■■»«■■■■■■■BUHHUinauuuuBaanisiHHi
Stani IV.
MUt® 0 Si»
RUSKA TRGOVIMA Z EVROPSKIMI | DRŽAVAMI
& uraduili «t^tisti&iifc-ioda i k o vb zunanji trgovini fJSSR z .evrOpskjnji. državami jé razvidno, da izkazuje tozadevna trgcjvjnsfca bilanca milijonov mlfltcv- »pfetèkTó f)&J®%hÌ dobo. ,Uvoz je znašal (i73,|; riibljev, izvoz pa 586,3 ininjone. Pri-manjkljaj >-trgovinsRè bilanee, Ki je laifli iM	le-
tos skrčil na 8(^1. milijonom';,
.... .....	. J.fj -	r . . , V" .
Marconijev izum.
Marconi, izumitelj brezžičnega brzojava, je izpopolnil.....«vòj izum. po
katerem se morejo s čudovito hitro^ stjo pošiljati poročila v najoddaljenej-še kraje. Druga prednost tega izuma je, da sprejema poročila samo oni, ki so mu namenjeni; tajnost je potem- j takem zajamčena.
Koliko besed rabimo.
V	Londonu so pred kratkim ugoto-tovili da rabi dete petih let za svoje izražanje okrog 1700 besed, trgovec, 3000—10.000, ljubitelji književnosti 12000, največji pisatelj dram na svetu Anglež Shakespeare (izgov. Šeks-pir), je rabil za svoje spise 24.000 besed.
Ob tej priliki se je tudi ugotovilo, da mora dandanes znati glavni urednik kakega svetovnega lista do 45.000 besed. Jasno pa je, da se to tiče le angleškega jezika.
Koliko živil bo rabila Moskva.
Ugotovilo se je, da bo rabilo prebivalstvo Moskve za leto 1926-27 42.588.000 kg. sladkorja, 13,104.000 kg soli, 19,626.000 kg masla, 10,728.990 kg masti (margarina), 131,040.000 kg mesa, 163,800.000 kg rži in 245,700.000 kg pšenice.
Tržaška kmetilska družba
ima v zalogi:
Semena špinače, motovilca, solatine, solate, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena.
Kletarsko orodje in potrebščine. 2vepleni amonijev fosfat, Riparili, Enophilin, bisulfit, kit za sode itd.
Kmetijske stroje: Šlamoreznice znane tvornice «Mayfarth», pluge, plužna telesa, brane, posnemalnike, gnojnične sesalke.
V	nadrobni razprodaji imamo: 14/16% superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Kalijeva sol, zajamčeno 40/42%, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite:
za vipavski okraj: pri kmetski Posojilnici v Vipavi,
za bistriški okraj: pri mlekar
Zadrugi v Trnovem,
za postojnski okraj: pri KmetsJ; HraniHilci " ff : Bcfspjitnici "v Matei» vasi.
SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska dražba v Trs
ki je glasom fcr. dekreta od 24. avgusta t. 1. dobila dovoljenje za uvoz semenskega krom pitja iz Jugoslavi}1 vabi člane in zaftrùge, da Čim pr\ prijavijo količino semenskega krom pirja, ki ga nameravajo naročiti.
Ker moramo v kratkem sestaviti in predložiti pogodbo, bo družba sprejemala naročila do tO novembra t. 1.
Naročeni krompir se bo uvažal me seca februarja prihodnjega leta.
<
Forcessln
Oblikovana na mednarodni razstavi i Genovi z „Diploma d! gran premio" TRST Via Giuseppe Caprili Itev. S pri Sv. Jakobu . TRST
Kdor Uče obuvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, tse kupil kar na slepo 1
In šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatina — najboljše čevlje daja ...
tTH""
Odgovorni urednik : JANKO RUNTIC.
v Jugoslaviji
približno 187 hektarov, v arondira- : nem kompleksu, z vsemi potrebni- j mi zgradbami, živim in mrtvim inventarjem, prvovrstno zemljišče na obeh straneh glavne ceste, v bližini mesta, se proda pod jako ugodnimi pogoji v celoti ali v posameznih parcelah. Natančnejša pojasnila pri upravništvu lista.
levlji za delo
L 48--
II
talli za dela
L 48--
Kmetijski stroji
„Vedez za leto 1927
gt^ je izšel -gaC
i
d
Šlamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugib znamk.
Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
Telefon 44-39.
Pogrebno podjetje jim Impreso"
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon št. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor ludi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lasinim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 11-02X2
Lastnik in upravitelj H. STIBIEL.
t
BUFET PRIMC
Trat, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Vedno sveže Dre*
PGSTREŽBA TOČNA.
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevo pivo. Mrzla In gorka svinjina, sardine itd. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC
v C" ^ ^ v v C* ^ v v v* v v v %* v v ""* '""•"II"«" "•" "■" "•" "•" "•" V V V V v v v *5* v v

u
»s
Imi
JAKOB BEVC - TRST
urarna in zlatarna
Trst - Campo S. Giacomo št. 5
Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvižjih cenah KROKE pls&ije vise kot vsi drugi ' RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. H
lili
r.
B
■ POSTOJNA « ♦♦♦♦
Notranje bolezni in operacije.
ŽARKI
hitro zdravljenje jetič nega vnetja vršcev.
SI naročen
na „Novice"?
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske In druge hline potreb&ine
lz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. -	CENE NIZKE.
trst, piazza s. giovanni St. 1
Spomnite se „Šol. društva"!
»MUNDLOS4 šivalni stroji
„GSricke"
flvokolesa, motorini „FIAM" in belgijske puške se vHobe le pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
Ljubljanska Mina banka
Podružnica u Trstu: Bla XXX Ottobre 11 slifs*
BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA
Podružnice ;
Gorica, Brežic«, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
H
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad : 6Q.OOO.OOO dinara._
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter Jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V2% netto. - Za odkaz vezanih viog plača odstotke po dogovoru. • Izvršuje borzne naloge in daja v najem - varnostne pušice (SÀFES) -
Blagajna je odprta od 9% do 12*50 in od 14%" do 16 ure.
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvidka ustanovljena 1. 1898. H3. GOriŠkem Ttrdka nstUHlj .« 1. 1898.
Gorica, ul. Carducci 14 (pr. Gosposka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BRESČAK
GORICA, Via Carducci 14 CpreJ Gosposka ul.}