IZBRAN) PRISPEVKI DS! 2006
B Videonadzor in varnost prostorih: kritična ocena izkušenj
Zdravko Mlinar, akademik
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana zdravko.mlinar@fdvuni-lj.si
Povzetek
Problemi varnosti in razvoj informacijske tehnologije so privedli do eksplozivnega širjenja videooadzora v mestih Ob sicer močni opori v stališčih prebivalcev in vidnih neposrednih učinkih postaja vse bolj sporna težnja k njegovi vsebinski, prostorski in časovni totalizaciji, Videonadzome tehnologije večinoma ne nadomeščajo dosedanjih oblik fizičnega varovanja s pomočjo grajenega okolja in nadzornega osebja, še zlasti če gre za nasilje (nad ženskami] Videonadzor po eni strani krepi težnje k normalnemu, običajnemu in konformnemu življenju v mestu ter s tem slabi osnovo za inovativnost, z zagotavljanjem večie varnosti pa lahko skupno in javno življenje v mestu tudi bogati in razgiba
Ključne besede: videonadzor, IKT, učinki, kritika, družbenoprostorske spremembe, varnost, mesto, zasebnost, javni prostori, homog enizacija, konformizem, inovativnost, ženske, prostorska sociologija
Abstract
UIDEO SURVEILLANCE IN URBAN AREAS: A CRITICAL ASSESSMENT OF PAST EXPERIENCE
Security concerns and the development of Information technology have led to explosive expansion of urban video surveillance Apart from its strong support amongst the public and tangible direct effects the trend towards its substantive, spatial and temporal totalization is increasingly questionable In the main vidBO surveillance technology does nnt replace earlier furms of physical security using structures of the built environment and security personnel, particularly with regard to violence (to women). On the one hand video surveillance reinforces the bent towards the normal, usual, the conformable and thereby undermines innovativeness but at the same time it can enrich and dynamize common and public urban life by ensuring greater security
Keywords: video surveillance, ICT, effects, criticism, sociospatial changes, security, town, privacy, public places, homogeneity, con formity, innovativeness, women, spacial sociology
1 uuoo1
V preteklosti so prebivalci (polskrbcli la varnost hot posamezniki in hot skupnost predvsem s svojim grajenim okoljem. Hiša je bila fizični okvir varnega doma, podobno kot je mestno obzidje - vzemimo Kopra, Izole in Pirana - simboliziralo zaščito meščanov pred tujo neuarnostjo. Kako pa (naj) se odzivamo na probleme varnosti ljudi in prostorskega (uelreda naših mest v informacijski dobi? Ali grajeno okolje izgublja ali le spreminja svojo dosedanjo vlogo? Koliko in kako njegouo dosedanjo vlogo prevzema informacijsko-komuni-kacijska tehnologija (IKT)? In še zlasti, haj nam kažejo izkušnje o želenih in neželenih učinkih videonadzora s kamerami?
Nenehne inovacije na IKT in razširjanje njihove rabe nakazujejo vse več možnosti za nadzor in obvla-
v mestnih dosedanjih
dovanje dogajanja v vsakdanjem življenjskem okolju. Kot take naj bi dopolnjevale ali pa celo nadomeščale dosedanja prizadevanja načrtovalcev, da bi s prostorsko organizacijo grajenega okolja zagotovili varnost in kakovost življenja v mestnih naseljih. Toda nastopanje v imenu varnosti lahko prihaja tudi v nasprotje / nekaterimi temeljnimi pridobitvami mestne civilizacije, med katere sodijo večja individualnost ter osebna in družinska zasebnost, kot tudi bogastvo raznovrstnosti v javni sferi mesta. Pri tem se pojavlja več nejasnosti v zvezi z vprašanjem, kako na te pridobitve vplivajo nove nadzorne in še zlasti videonadzome tehnologije. Njihov vpliv ni le enosmeren, temveč je
1 Pri zbiranju obsežnega ¿rodiva o tej temi. ki bo predmet Se nadaljnjih konkretnejših obdela v. so sodelovali tudi mag. Duian Komaj), bibliotekar (SAZU), ter po diplomska Študenta FDV AljoSa SiM. univ. dipl. soe., in Matic Kaviii, univ. dipl. soc., ia kar se jim zahvaljujem. Hvaležen sem tudi komandirjem policijskih po&taj v Kopru, boli in Piranu, predstavnikom podjetij G7, Slntal in Janez. Davorju Kravanji, upravniku Študentskega doma Korotan v Portorožu. Branku Mlinarju za informacija o videonadmru v stanovanjskih stavbah In ¿e mnogim drugim, ki so ftii posredovali uvoje l/kain/e. hi jih bom vključeval še v pnhodnje objave.
154 UP0R1DNA informatika
20DA - it t vilka 3 lelnik XIV
Zdravko Mtirar: Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena doiedanjih iikušenj
odvisen od vrste okoliščin, ki jih želim osvetlili v tem besedilu.
Glede na to, da se videonadzor prav v zadnjem desetletju eksplozivno in - kot je videli - nezadržno širi, se bom namerno bolj posvetil predvsem kritičnemu razkrivanju njegovih posledic v družbeno-prostorskem in fizičnem kontekstu mesta. Pri tem bom upošteval protislovne težnje, ko vsakdo poskuša uveljavljati prost dostop do (informacij o) drugih in hkrati povsem obvladovali dostop drugih do sebe bodisi na individualni bodisi na kolektivni ravni (dva zakona dostopnosti).
S krepitvijo svobode in moči posameznika (tehnološko, finančno, informacijsko) pa se (avtomatično) ne povečuje posameznikov občutek odgovornosti do ožjega in širšega okolja. Ne gre torej preprosto za nekakšen linearni trend napredovanja k vse bolj odgovornemu in discipliniranemu vedenju. Tako se odpirajo vprašanja, kako omejevati destruktivno delovanje, npr. vandalizem, kriminal, nasilje, da pri tem ne bi zmanjševali, marveč bi povečevali možnosti za ustvarjalnost in inovaiivnost.
V svoji obravnavi se bom opiral tako na bogatejše mednarodne izkušnje, kot tudi na izkušnje iz Slovenije in še zlasti iz Slovenske Istre oziroma z obalnega območja, ki je tudi sicer predmet mojega obsežnejšega p ros t o rs k os oc i o 1 oŠ ke ga raziskovanja. To raziskovanje zadeva spremembe v vsakdanjem življenjskem okolju z vidika informatizacije ter dolgoročnih procesov individualizacije in globalizacije. Pri tem me zanimajo spremembe, ki jih nova IKT prinaša v kontekstu bivalnega in delovnega okolja ter javne mestne sfere. Videonadzor je dejansko najmanj razširjen in preučen v stanovanjskih območjih in to bo seveda vplivalo tudi na vsebino moje obravnave.
S tem besedilom poizkušam prispevati: 1. k preseganju nejasnosti in dilem v usmerjanju nadaljnjega širjenja (omejevanja) videonadzora, 2. k ozaveŠčanju o njegovi potencialni vlogi v urbanističnem planiranju in arhitekturnem oblikovanju v mestnih prostorih in 3. k pojasnjevanju razmerij med fizičnim (grajenim) in virtualnim prostorom nasploh. Ob tem ko se pretežno omejujem na lokalni kontekst, pa se že nakazuje tudi potreba po vključevanju videonadzora na daljavo npr. z digitalnimi spletnimi kamerami, vključenimi v svetovna omrežja, z upoštevanjem satelitskih komunikacij ipd., kar že močno prestopa okvire današnjih razprav o televiziji zaprtega kroga (CC-TV).
2	NEKATERE DOSEDANJE OBRAVNAVE
Več avtorjev je že prikazalo, kako je prišlo do širjenja videonadzora v mestih (nekaterih) evropskih držav in preučevalo njegove posledice. Na j celovitejši pregled so pripravili v okviru evropskega raziskovalnega projekta Urban Eyc (Hempel, Topfer, 2(K)2). S širšega sociološkega vidika in v kontekstu postmoderne, globalne informacijske družbe so najbolj znana dela kanadskega sociologa Davida Lyona (2004), najbolj bogate izkušnje pa so si pridobili v Veliki Britaniji in jih tudi objavili v številnih delih (npr. Graha m, Eirooks in Heery, 1995, Norris in Armstrong, 1999, Haggerty in Ericson, 2000, Honess in C ha rman, 1992). S pro-storskosoeiološkega vidika m še zlasti glede na varnost žensk v protorsko-časovnih okvirih vsakdanjega mestnega življenja izstopajo analize finske avtorice Hille Koskela (Koskela, 200(1, 2004), ki so bile - podobno kot prispevki še več drugih avtorjev - objavljene v reviji Surueillance & Society. Pri nas je videonadzor obravnaval Štefan Gostič z Ministrstva za notranje zadeve RS, s pravnega vidika (varstvo osebnih podatkov) pa je videonadzor raziskovala Jana Savkovič (Savko-vič, 2004). Tehnično gledano in glede na različne oblike zagotavljanja varnosti v delovni, bivalni in javni mestni sferi so si bogate izkušnje pri nas pridobili v podjetjih, ki se posvečajo varovanju oseb in premoženja {Sintal, G7, Janez idr.) in v zvezi s tem je pisal npr. Igor Kot (Kot, 2005). V tej obravnavi se opiram še na gradivo Inšpektorata za varovanje osebnih podatkov (Jože Bogataj). Za razliko od številnih avtorjev, ki se ukvarjajo s tehnologijo, je moje zanimanje zlasti usmerjeno na posledice njene uporabe; te pa so še zelo malo preučene.
3	KAKO IN ZAKAJ SE ŠIRI VIDEONADZOR
V devetdesetih letih se je število videonadzomih kamer nameščenih v javnih in drugih mestnih prostorih kot so ugotovili v okviru evropskega raziskovalnega projekta Mestno oko (Urban liye) v svetovnem merilu zelo hitro povečalo; od Londona do Teherana, Berlina do Pekinga so začeli videoopremo uporabljati v spopadanju s kriminalom in vandalizmom. Vseskozi pa gre za razhajanja med zagovorniki, ki jim nadzor predstavlja nujno in učinkovito ukrepanje za večjo varnost, ter nasprotniki, oponenti, ki v tem vidijo poseganje v zasebnost.
V ospredju tega dogajanja je Velika Britanija z vrsto znanih primerov učinkovite uporabe videonad/o-
2006 - Številka 3 - letnik XIV
upcr*oha informatika 155
Zdravko Mimo Videon.idior in varnost v mestnih prostorih: kritična occna dosedanjih izkušenj
ra po posameznih mestih. V mestu King's Lynn so namestili šestdeset na daljavo usmerjenih videokamer, da bi snemale dogajanje na znanih 'problemskih točkah' v neposredni povezavi s sedeži policije. Zmanjšanje pouličnega kriminala, ki je sledilo, je preseglo vsa pričakovanja; na nadzorovanih in bližnjih območjih je Upadel na eno sedemdeseti no prejšnjega. Prihranki v stroških policijskega patruliranja, kot o tem piše David Brin, so poplačali izdatke za opremo v nekaj mesecih. V škotskem mestu Airdrie sn ugotovili, da se je zaradi videonadzora zmanjšal kriminal za 75 %. Toda izkušnje iz Glasgowa so drugačne: kamere v središču mesta niso imele vidnejšega učinka; v celoti gledano je bilo nekaj pozitivnih nekaj negativnih in dosti 'mešanih' posledic.
Največjo odmevnost in vpliv na ozaveščanje javnosti o pomenu videonadzora (tudi v evropskem merilu) pa je imel primer, ko sta leta 1993 dva enaj s Aetna fanta v nakupovalnem središču Liverpoola ugrabila dveletnega otroka Jamieja Bulgerja, ki se je nekoliko oddaljil od svoje matere, in ga kasneje na grozovit način umorila. Ugrabitev so posnele videokamere in posnetki na trakovih so omogočili, da so oba storilca prijeli in obsodili. Izzvano javno mnenje (za podoben primer je šlo pred kratkim v Italiji) pa je vplivalo na vlado, da je video nadzor posvojila kot sredstvo svoje politike reda in varnosti in ponudila veliko finančno pomoč lokalnim oblastem, šolam, bolnišnicam in drugim za uvajanje videonadzora. Pri tem pa poudarek prehaja od nadzorovanja kriminala k vzdrževanju javnega reda. Danes navajajo, da v Veliki Britaniji deluje že štiri milijone videokamer. LondonČan mora računati s tem, da ga bodo v enem živahnem dnevu kar tristokrat ujele oziroma 'posnele' različne vidra kamere.
Na Koprskem in na celotnem obalnem območju se nakazujejo številni izzivi, ki povečujejo pozornost in ozaveščenost o potrebi in o možnostih uvajanja (vi-deo)nadzora. Npr. starši dostikrat ne upajo pustiti otroka samega iz stanovanja; zaradi varnosti otrok je koprska občina postavila visoko ograjo okrog otroškega igrišča, na več mestih so šolarji naleteli na igle narkomanov, na Verdijevi in Cankarjevi ulici v Kop-
ru je nasilnež napadel dve dekleti ter eno posilil; grafiti so se pojavili na stolnici in drugod, na številnih mestih se je pojavljal vandalizem (na trgih, v Rad ase vi ci, na pokopališču, v Žusferni, na parkiriščih, na cestah - uničevali 'potopne valje'); nadalje v Piranu, kjer so poškodovali spomenikTartiniju, v Portorožu pred starim hotelom Palače idr.- Navedli bi lahko še veliko različnih primerov kriminala in asocialnega vedenja v delovnih, bivalnih in javnih prostorih; V širšem kontekstu pa tudi primere, ki zadevajo urbanizem in arhitekturo ter grajeno okolje, npr. nedovoljene gradnje in druge posege v prostor,
Večje zanimanje ta tehnične oblike reševanja problemov varnosti izraža tudi spremembe v odnosih med ljudmi v (mestnih) naseljih. Po izkušnjah predstavnika podjetja za zasebno varovanje C7 upada pripravljenost ljudi iz bližnje okolice, da bi pomagali prizadetim v kritičnih situacijah. To nakazujejo tudi nekateri komentarji v zvezi z lanskoletnim posilstvom v Kopru. Po drugi strani pa usmeritev k novim tehnološkim rešitvam - kot je videonadzor - lahko še oslabi njihov občutek odgovornosti do dogajanja v okolici. Vodstva policije v primorskih mestih in drugod pa se ravno zavzemajo za tesnejšo povezanost policistov in občanov v »boju proti kriminalu« (Primorske novice, (S. 4. 2006).
Odzivnost podjetij za zasebno varovanje temelji na trženju in se torej prvenstveno usmerja tja, kjer so naročniki z denarjem. Bogomir Šuštar, Sintal Istra, ugotavlja, da naročil za namestitev videonadzora v javnih prostorih doslej niso dobili. Po nekaterih ocenah se okrog 90 % dejavnosti zasebnega varovanja v Sloveniji nanaša na podjetja in ustanove in le preostanek predla vi ja (video)nadzor na stanovanjskih območjih in v javnih mestnih prostorih. Pri tem v podjetjih dostikrat ne gre več toliko /a vprašanja varnosti, temveč prevladuje interes lastnika oziroma menedžmenta, da nadzoruje vedenje zaposlenih na delovnem mestu, čeprav to ni več povsem v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov, ki teži k omejevanju rabe videonadzora. Koprska občina se ni - kot ugotavlja Ivan Lozej - bolj zaradi finančnih omejitev kot zaradi kakšnih načelnih pomislekov odločila za
3 Gre za zelo pestre pojavne oblike vandalizma laka prt nas tot itrugod po svetu. V spfef/iem pivrnj sJovenshe policije, da bi zaustavili vandalizem in skrbeli za ¿javni red In mir' ga predstavljajo takole: -Uničevanje spomenikov, klopi. Igral na otroikih igriščih, dreves In parkov, telefonskih govorilnic, skrunitev grobov, razbijanje veliko okrasnih pioSC na zidovih, iip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevan/e prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, nogometni huliganizem, metanje Kamnov na mimovozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje s kal na železniške proge ipd. so poslali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kur (uho sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapuičo tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vandalizem sam po seM kliče vandalizem, V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega pa tudi vaškega življenja,- Ihttp: //www.pollcija.siisi/preventiva/imi/vandollzem.html)
156 uporabna informatika
2006 - Jtevtika 3 - tetmk XIV
Zdravko Mlinar Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj
vid t on a d zor. Prav hitro zniževanje stroškov za uvedbo in delovanje videonadzomih sistemov je odločilno pripomoglo k njegovemu širjenju po svetu in pri nas. Drugi dejavnik pa je razvoj tehnologije.
4 IZPOPOLNJEVANJE (UIDED)NADZDRNIH TEHNOLOGIJ IN POSLEDICE
Čeprav se v tem besedilu osredotoeam na družbe-11 o prostorske posledice uporabe (video)nadzornih tehnologij, moram na kratko prikazati tudi nekatere najbolj značilne izpopolnitve tehnologije. Splošna ocena, ki jo najpogosteje zasledimo v literaturi, je: videoka-mere postajajo manjše, hitrejše in cenejše ter nudijo bolj kakovostno sliko. Že iz tega sledijo posledice, ki se kažejo v dramatičnem Širjenju videonadzora v zadnjih desetih in še zlasti zadnjih petih letih. Bistvenega pomena je prehod od analognega snemanja na trak k digitalizaciji, kar hkrati omogoča avtomatizacijo in povečuje zmožnosti Shranjevanja in hitrega iskanja posnetkov. Velike količine digitalnih informacij se hrani na trdih diskih ali na optičnih shranjevalnih sistemih. Vse večja je tudi ločljivost posnetkov in s tem večja možnost prepoznavanja oseb iti predmetov (npr. s starimi kamerami dostikrat ni bilo mogoče prepoznati registrskih tablic na avtomobilih, zato je bilo dosti pobegov na bencinskih črpalkah). Zumiranje (zoom) omogoča veliko približanje opazovanega z. večje oddaljenosti; uporabljajo pa tudi vrtljive kamere, ki jih lahko usmerjajo na daljavo. Širokopasovna dostopnost npr. prek omrežja optičnih kablov, kakršno ravno sedaj v Kopru vzpostavlja podjetje Gratel, omogoča hiter pretok velike količine infor-
Slika 1 Fizična zagotavljanje varnosti - ograja in retlektorji
2004 -številka 3-letnik XIV
macij, tako da v prihodnje vid en nad zor ne bo več toliko omejen le na posamezne točke (kamere), kar so označevali kot »televizijo zaprtega kroga« (CC-TV). Zlasti v mestih se vse bolj uporablja brezžični prenos slike, čeprav za sedaj še z manjšo zanesljivostjo, S 'spletnimi kamerami' (lP), prek računalnika iti Interneta je mogoče nadzorovati dogajanje na izbranih lokacijah po vsem svetu,1 Sicer pa danes v razširjenih videonadzomih omrežjih lahko poiščejo in sledijo posamezniku podnevi in ponoči v množici ali avtomobilu, ki vozi po mestu. Ob meji v dolini Dragonje policisti uporabljajo tudi že termovizijo, ko ponoči ob meji odkrivajo prebežnike.
V stanovanjskih stavbah dosedanje audiodomo-fone vse bolj nadomeščajo videodomofoni. b tem ko obiskovalec lahko ob vhodu npr. v študentski dom neposredno vzpostavi stik s stanovalcem, ki ga želi obiskati, se nadzor individualizira in niso več potrebni dežurni vratarji oziroma receptorji in poseben prostor zanje.
Številne novosti prinaša L. i. biometrika, ki vsaj deloma vključuje tudi Videonadzor, kol je npr. prepoznavanje obrazov (sicer pa vključuje tudi prepoznavanje prstnih odtisov, vzorce roženiee idr.). Nasploh pa je treba upoštevati, da gre za zelo veliko razliko med (video)nadzorno tehnologijo, ki je dostopna širšemu krogu ljudi, in visoko profesionalno, vrhunsko tehnologijo, ki si jo lahko privoščijo le banke, državne organizacije ipd.
3 Istrski pesnik 0črt Pribac /e npr. po vrnitvi b AvStraJi/e lahko ie naprej sprem //a/, (¡ato/e z njegovo hiio vCanberrt,
Slika 2 Uideonadiorni pregled na območju Luke Koper
uooiiagma informatika 157
Zdravko Mlinar; Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj
Tako tehnično kot sociološko gre za pomembno -lahko bi rekli paradigmatsko spremembo s tem, ko se povečuje pretočnost vse večjih količin informacij prek optičnih omrežij in brezžičnih povezav. Omrežna organizacija omogoča spremljanje (mobilnosti) oseb in predmetov v lokalnem in globalnem merilu. Spreminja pa se tudi vzorec prostorske organizacije samih varnostno-nadzornih služb. Doslej je bilo značilno, da je bil videonadzor zamejen na določeno lokacijo v televiziji zaprtega kroga in so le avdio zasnovani alarmni (npr. protipožarni ali protivlomni) sistemi vključevali navezavo na varnostnonadzorne centre ter intervencijsko službo. Tehnične in stroškovne omejitve so večinoma zamejevale videonadzor - prostorsko - na lokacijo uporabnika in - časovno — na naknadno ugotavljanje dogodkov in prepoznavanje subjektov za nazaj.
5 OD GRAJENEGA OKOLJA KIKT IN NAZAJ
Nove IKT, kol je npr. televizija zaprtega kroga, ne bi smeli obravnavati same zase, temveč skupaj oz. v razmerju do že do sedaj znanih možnosti zagotavljanja reda in varnosti v mestnih naseljih. Že klasična spoznanja npr. o »ubranljjvem prostoru« (defetisible space), ki jih je predstavil Oskar Newman (1972) in so bita /. veliko pozornostjo sprejeta v urbanističnem načrtovanju (gl. tudi Coleman, 1990); so vsaj v posamičnih primerih vplivala na izboljšanje razmer v javnih in zasebnih Območjih mest. Videonadzorne tehnologije večinoma ne razveljavljajo dosedanje prakse, temveč jo nadgrajujejo in dodajajo še nove možnosti. Ob tem se pojavljajo celo pozivi, da bi oživili »naravni« nadzor prebivalcev drug nad drugim (Oc, 1991). Gre za prizadevanja, da bi poleg IKT upoštevali tudi metode nadzora brez tehnologije, npr. neposredno opazovanje, ali s preprostejšo tehnologijo.4
V stanovanjskem načrtovanju so si prizadevali, da bi - po sicer nekoliko tradicionalni predstavi - mati iz kuhinje lahko skozi okno opazovala otroka pri igri na prostem. Podobno bi lahko imeli stanovalci iz svojih stanovanj pregled nad okolico in dostopi do stanovanjske stavbe. Newman (1972) je dokazal, da je pre-
glednost bistvena sestavina bivalnega okolja. Hudodelci radi delujejo neopazovani v prikritih in odmaknjenih prostorih, stanovalci pa se počutijo varnejši in imajo občutek, da bolj obvladujejo svoje domače okolje, če imajo zagotovljen nemoten vizualni nadzor nad dogajanjem v okolici svojega bivališča. Nasploh je bilo ugotovljeno, da se kriminal pojavlja največkrat v stanovanjskih blokih, kjer 1.) so možnosti »naravnega« nadzora omejene, 2.) je velika anonimnost, npr, veliko stanovanj na en vhod v stavbo, in 3.) je več možnih poti za pobeg. Tako je bila vzpostavljena jasna povezava med načrtovanjem prostorske organizacije grajenega okolja in kriminalom oz. vanda-lizmom. Različne urbanistične rešitve so imele za posledico tudi različne stroške za policijo, sodišča, zapore, različne zavarovalnine, kot tudi socialne posledice zaradi žrtev kriminala.
Tudi novejše obravnave videonadzornih tehnologij opozarjajo na nekatere prednosti nekdanjih načinov zagotavljanja varnosti prebivalcev ali pa vsaj terjajo hkratno upoštevanje enih in drugih. Kot bomo Še videli, videokamere (televizija zaprtega kroga) ne morejo povsem nadomestiti neposredne fizične navzočnosti in pomoči drugih,5 še zlasti ko gre za ženske, ki se čutijo ogrožene, ko se v nočnem času gibljejo v javnih mestnih prostorih (gl. tudi Trench et al., 1992), Izkušnje pri nas, npr, v Kopru, ko je šlo za garaže v Prisoja h (z dolgoletno problematiko nereda in različnih prestopnikov, ki so ogrožali javno varnost), in po svetu nesporno kažejo, da izboljšana razsvetljava skupnih površin povečuje varnost in namembno rabo prostorov. To je torej že klasični »protistrup« proti neredu in koncentraciji prestopnikov v neosvetljenih (pol)javnih prostorih.
V usmeritvah Sveta Evrope (gl. npr. Preprečevanje kriminalitete, 2003) je nakazano, da tehnično zavarovanje območij z videonadzornimi sistemi vzbuja številne pomisleke, hkrati pa te usmeritve opozarjajo na neizkoriščene možnosti, da se z načrtovanjem in oblikovanjem okolja ustvarja »branjene prostore« in bitij varna bivalna okolja: spodbujali naj bi občutek odgovornosti in pripadnosti okolju, vračanje ljudi v
* tt lastnih opatanj lahko opozorim na zelo preprosto rešitev vprašanja. kako številni potniki po končanem letu na letališču prevzemajo prtljago v prostoru, kjer je videti, i In l>i l.i/i to kdorkoli vzel karkoli. Ker ni znat po, ah ji? med čakajočimi rio dostavo prisoten tudi lastnik, čakajoči nadzorujejo drug drugega OZ. nadzorujejo vse. Četudi gre za množico potnikov v letalskem prometu še posebej v visoki turistični sezoni - se praviloma vse odvija gladko, brez posebnih intervencij Seveda pa tone izključuje dodatnih načinov nadzora. 1 Že Jano Jacobs <196)1 /e ugotovila, da prisotnost drugih ljudi pogosta odvrača od kriminala, in nakazala, da več srečevanja pomen) manjšo verjetnost kriminala na ulicah. Sicer pa je ilustrativna tudi ugotovitev. ■ie si pijan ponoči, ne mlslii na kamere na ulici• iHoness, Charman. 1992. 2Qi. Videokamere torej ne bodo zmanjšale nereda in nasilja zariidi pijančevanja.
158 oPonAe«.* INFORMATIKA
2006 - steurtka 3 - letnik XIV
Zdravkn Mtin.ir- Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušen)
središča mest/' oživljanje dejavnosti v sicer zapuščenih ulicah; prizadevali naj bi si za to, da ne bi prihajalo do koncentracije socialno izključenih ljudi in prestopnikov na enem mestu, hkrati pa naj bi omogočali vključevanje vseh skupin v dinamiko mestnega življenja. Glede mladoletniškega prestopništva pa opozarjajo, da »nasilje na televiziji zmanjšuje meje med dovoljenim in nedovoljenim«.7
Prav zadnja ugotovitev zadeva tudi splošno temo o razmerju med informacijsko sfero (virtuainim prostorom) in fizičnim okoljem, kar obravnavam na drugem mestu.8 Ostaja še veliko odprtih vprašanj o tem, kdaj uvajanje novih možnosti za nadzor in obvladovanje dogajanja v prostoru na podlagi inovacij v IKT pomeni odpravljanje, kdaj pa dopolnjevanje in nadgrajevanje prejšnjih načinov takšnega prizadevanja.
»Hiše sramote«. Ilustrativni primer izkušnje o tem, kako lahko elektronski (sicer ne nujno ravno video) nadzor povezujemo z urejanjem prostora oziroma urbanizmom, do česar pri nas še nismo prišli, predstavlja spletna stran z imenom »Hiše sramote«, ki jo je vzpostavilo mesto Toledo v ZDA. V tem mestu so spretno izkoristili novo tehnologijo v prizadevanjih, da bi odločno ukrepali proti lastnikom zapuščenih in zanemarjenih nepremičnin. Računali so na to, da bodo z dozo starega, znanega zdravila, tj. s spodbujenim javnim prezirom vplivali na najbolj razvpite in uporne lastnike, da bodo upoštevali pravila javnega in stanovanjskega reda. Na spletni strani so objavili imena in naslove lastnikov v okviru širšega programa za revitalizacijo mestnih sosesk. V osmih od dvanajstih primerov so dosegli zastavljeni cilj.
Medtem ko je praviloma v ospredju vprašanje, kako z vidika varstva zasebnosti (osebnih podatkov) čim bolj omejiti javni nadzor in izpostavljanje pridobljenih informacij širšemu krogu ljudi, je šlo v tem primeru prav za nasprotno. Izpostavili so jih sicer le besedno, lahko pa bi jih tudi slikovno; upravičeno pa toliko, kolikor so te nepremičnine posegale tudi v javno sfero življenja v mestu. Glede morebitne uporabnosti teh izkušenj prt nas in konkretno na območju Slovenske Istre pa bi jih kazalo Še bolj temeljito preučiti. Veliko zapuščenih in razpadajočih hiš na is-
trskem podeželju, ki imajo svoje solastnike raztresene po vsem svetu, predstavlja velik izziv za to, da bi se oprli tudi na internet. Vprašljivo pa je, kakšen pa bi bil odziv v smislu sramote in preziranja oziroma moralnega pritiska na njih.
Če bi zanemarjene oziroma zapuščene hiše ali druge objekte predstavili na spletu tudi vizualno, bi (verjetno) dosegli še večji učinek. Razmišljanja o prostorskem (ne)redu pri nas še ne sežejo tako daleč. V praksi pa je že prišlo do tega, da so ravno z iskanjem prek interneta našli enega od solastnikov prazne hiše v koprskem zaledju; to je bil izseljenec v Avstraliji. S tem je bilo omogočeno, da je kupec lahko pridobil lastnino in oživil to nepremičnino sredi naselja. Veliko Število nerešenih problemov zapuščenih nepremičnin na podeželju Slovenske Istre na vsakem koraku blokira razvojna prizadevanja in terja iskanja novih rešitev tudi v nakazani smeri.
B KRITIČNE UGOTOVITVE 0 INEJNANIERAVANIH IN (NE1ŽELENIH UČINKIH
Ob dinamičnem Širjenju video nadzora so v ospredju predvsem pričakovanja o neposrednih učinkih v delovni, bivalni in javni mestni sferi, bolj ob strani pa ostajajo posredni in še zlasti nenameravani in neželeni oz, stranski učinki glede na osnovno (dostikrat predvsem z dobičkom motivirano) izhodišče. Ti postajajo v polni meri prepoznavni šele v širšem vsebinskem ter prostorskem in časovnem kontekstu. Zato -kot sem že nakazal - bom na tem mestu večjo pozornost posvetil prav tem zapostavljenim in kritičnim obravnavam širjenja videonadzora na podlagi IKT.
Današnja tehnologija videonadzora daje določeno oporo poenostavljenemu razumevanju celotne problematike, kot da gre za nekakšno elektronsko panace-jo (zdravilo za vse bolezni) za kriminal in druge oblike ogrožanja varnosti in reda v mestih nasploh. Toda raziskovalci so opozorili, da vpleteni akterji pri promociji vid e o n adzornih sistemov (varnostna podjetja, svetovalci, politiki, akterji za oživljanje mestnih območij) vplivajo na pretirano pripisovanje uspeha le tehnološkim rešitvam. Splošna usmeritev se bolj nagiba k olepševanju kot k skrbi in pozitivni preobrazbi v zvezi z mestnim kriminalom (Grah a in et al., 1995,22).
" Če se v urbanističnem načrtovanju predvidi stanovanjska obnmčja v mestnih jedrih, se s tem ustvari lx>lj ¿ive ulice in •naravni nadzor«. V novejšem času se nas
ploh uveljavlja ideja, da je mogoče okrepili nadzor in varnost z -meiano strukturo- prebivalstva in -meSano rabO' prostora (Trendi et 01., 1992, 287, 292). r Ostaja pa Se v/sia drugih vplivov (vzgoja, drnilna. iota). ki prestopajo okvire te obravnave.
a Že dalj časa potekalo razprave in raziskave npr. n rem, ali širjenje komunikacij nadomešča fizično mobilnost hudi in stvari. Vse bolj postaja jasiio, da ne gre preprosto za alternativo, ampak ¡a bolj zapleteno razmerje (več o tem v Mlinar, 20041,
2006 - številka 3 letnik XIV
uj'Dfi*uHA informatika 159
Zdravko Mlinar Vldeonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj
Takšna zožena usmeritev hkrati pomeni nekakšno razdolžitev lastnega angažiranja ljudi. Pretirano zaupanje v tehnologijo dostikrat spremlja tudi podcenjevanje pomena medčloveških odnosov in vodi k zanemarjanju globljih vzrokov, zaradi katerih prihaja do neželenih pojavov v današnjih mestnih naseljih. Nadzorne in še zlasti videotehnologije ne odpravljajo vzrokov, temveč nas usmerjajo bolj na simptome, na zunanje znake družbenih problemov.
Gre za paradoks: tako kot po eni strani različna poročila in raziskave kažejo, da visok delež ljudi odobrava nadaljnje širjenje videonadzora, pa po drugi strani preseneča bogata vsebina kritičnih odzivov na dosedanje izkušnje, kol sledi:
1.	Pridobitve in izgube. Z uvedbo ali razširjanjem videonadzora je sicer mogoče - bolj ali manj uspešno - doseči zastavljeni cilj, npr. večji) varnost ljudi in premoženja na nekem območju mesta, toda pri tem se zanemarja dejstvo, da to dostikrat pomeni tudi določeno izgubo z vidika neke druge vrednote, npr. individualne ali družinske zasebnosti. Izbrana nadzorna tehnologija je lahko sredstvo za uveljavljanje in za izničenje iste vrednote glede na to, kdo in kako jo uporablja. Vidcokamera, s katero vodstvo podjetja spremlja delo na daljavo na domu, lahko posega v zasebnost družine; videokamera lahko nadzira dostopnost do družinske hiše ali pa stanovalcu (podjetniku) omogoča spremljanje dogajanja v domači hiši na daljavo itd." Ista nadzorna tehnologija torej lahko dobiva povsem različne in nasprotne vloge.
2.	Težnje k totalizaciji. Številne kritike dosedanje prakse videonadzora opozarjajo na nesprejemljivo težnjo k njegovemu vsebinskemu oz. predmetnemu razširjanju in torej k vse večji inkluzivnosti/totalizaciji. Glede na to se civilno družbena skupina US Privacy International Group (Marc Kotenberg) zavzema za upor politiki nadzora kriminala, ki prehaja v družbeno nadzorstvo (nasploh). Z razširjanjem nadzora lahko pride do sprevrženih učinkov: namesto da bi se ljudje počutili bolj varne, se lahko strah in nezaupanje med njimi še povečata; v mestu z vse bolj razširjenim video-nadzorom konec koncev ne bi bilo prijetno živeti (Koskela, 2000, 247).
3.	Prostorski vidiki. Najpogostejša kritična ocena prikazov o dosežkih videonadzora opozarja na to, da
sicer z uvedbo takega nadzora na določenem območju zares upade kriminaliteta (vandalizem, tatvine, grafiti, nasilje itd,), vendar pa pri tem ne preverjajo, če se ta ni »preselila« na druga območja. Z videonadzorom se praviloma najprej zaščitijo bogatejša območja z višjimi sloji prebivalstva, kar potem vpliva na poslabšanje razmer v bližnjih, revnejših predelih; včasih pa gre za prehod iz javnih mestnih prostorov oz. območij na stanovanjska območja.
Kot so pokazale policijske izkušnje v Kaliforniji, se pojavljajo omejitve zmogljivosti videonadzora (v smislu televizije zaprtega kroga), kadar naj bi spremljali določeno dogajanje na širšem območju, npr. razpršene trgovske in zabaviščne aktivnosti. V takih primerih, še zlasti Če gre za veliko mobilnost ljudi, se je težko opirati na fiksne videonadzorne sisteme. Policisti se s težavo pravočasno odzovejo na kriminalna dejanja, ki jih vidijo na zaslonu (Nieto, 1997),
Pogosto se pojavljajo tudi problemi nekako v nasprotnem smislu, ko videokamere, nameščene v javnem prostoru mestnega naselja, zajemajo vidno polje, ki (po)sega v zasebne prostore, kar sproža negativne odzive prizadetih.
Poseben primer te problematike predstavljajo zaprta, ograjena, elitna naselja oz. soseske, t. i.gatedcom-mumtiesf ki se prav sedaj začenjajo pojavljati tudi v Sloveniji. V svetu imajo s tem že veliko izkušenj, s katerimi bi se morali bolj seznaniti organi državne in lokalnih oblasti, projektanti, nepremičninske agencije in seveda podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem ljudi in premoženja. Nekateri tudi te primere označujejo kot »varovana« naselja/soseske. Ob vse večji odprtosti Slovenije v Evropo in v svet se povečuje mobilnost ljudi in stvari, tudi nevarnih, kot so teroristi, orožje in droge, ter premoženjska neenakost, kot tudi razlike in nasprotja med etničnimi in verskimi skupinami. S tem pa se spreminja tudi prostorska organizacija mestnih naselij, kar predstavlja izhodišče tudi za načrtovanje varnosti ljudi v tako spremenjenih okoljih.111
S podjetniškega vidika se prav v nakazanih razmerah nakazujejo velike možnosti za širšo rabo najnovejših varnostnih oz. nadzornih tehnologij. Poleg doslej znanih in prevladujočih oblik varovanja posameznih objektov je - po mednarodnih izkušnjah sodeč - pred nami težnja k privatizaciji in varovanju
!> Primer iz prakse Slntala, ko to že/i podjetnik s pomočjo dlaninilta, medtem ko je na morju na jadranju. Sicer pa mi je znan primer, ko je posameznik v svojem
stanovanju prikrilo namestil spletno kamero. ii,tje /flfito spreml/al ravnanje čistilke v času. ko ie hil zdoma. 10 Se vedno os taja odprta tema o deteritoriallzaciji in glokalizaciji (ne)vamosti v Času. ko prehajamo od -prostora krajev- k -prostoru tokov-. To so zadevale tudi nekatere obravnave na letnem srečanju Slovenskega socioloikega druStva (Izola, 2005) t ri.Jsfovum Varnost iti tveganja v sodobni slovenski druibi.
160 UPosiPN* informatika
2006 - številka 3 - letnik XIV
Zdravko Mlinar: Videonadzor in varnost v mestnih prostorih; kritična ocena dosedanjih izkušenj
kar celih predelov mest, pa čeprav v Sloveniji le v manjšem merilo. Videonadzor se tako pojavlja skupaj s fizičnimi preprekami kot sredstvo za obvladovanje selektivne dostopnosti v določen predel mesta. Primer za to je Rezidenca park Lucija v Luciji pri Portorožu."
Pojavljajo pa se tudi manjši stanovanjski kompleksi (bloki), ki so zgrajeni in jih upravljajo po ameriških zgledih kot osamosvojene enote in jih označujejo kot kondominije.
Seveda pa lahko takšna privatizacija urbaniziranega in širšega prostora ter segmentalno reševanje problemov varnosti še poveča neenakost in zaostri oz. poslabša razmere v preostalih območjih, ki si ne morejo privoščiti takšnega ekskluzivizma niti glede fizične strukture niti glede videonadzorne tehnologije. To pa se bo ali pa se ne bo reševalo glede na razmerja politične moči na lokalni in državni ravni.
4. Časovna razsežnost delovanja in učinkovanja videonadzora. Podobno kot z vsebinskega (predmetnega) in prostorskega se tudi s časovnega vidika pojavlja zahteva, da je treba čim bolj omejiti in skrčiti opazovanje, da ne bi (prekomerno) posegali v zasebnost in osebne pravice opazovanih. To velja tako za čas snemanja kot za Čas hranjenja podatkov bodisi v analogni ali digitalni obliki. Še posebej sporno pa je časovno razširjanje nadzora na podlagi vnaprejšnjega sumničenja, da bi kdo lahko storil kaj neprimernega oz. kaznivo dejanje. Kritiki na to opozarjajo zlasti takrat, kadar gre za predsodke o tem, da se prav določene kategorije ali skupine ljudi, npr. glede na poreklo, nagibajo h kriminalu.
Pri ocenjevanju učinkov in uspešnosti uvajanja in delovanja videonadzornih sistemov je treba pri časovnem vidiku upoštevati naslednjo pomanjkljivost: večinoma je videonadzor bolj učinkovit le krajši čas.
Slika 3 Reiitlenca Park Lucija (ograjeno in videonadzorevatia naselje)
ko gre še za novost in presenečenje, kot pa kasneje, ko pride že do določene navajenosti in se zmanjša pozornost do te novosti.
Županja in varnostni sosvet v občini Izola v praksi uveljavljajo sicer znano »teorijo razbitih oken«, po kateri se je treba takoj odzvati na vsak vandalizem in takoj vzpostaviti prejšnje stanje. V nasprotnem primeru povzročeni nered postane izziv in gojišče za Še nadaljnje nerede.53
V zvezi s tem nam IKT prinaša velike možnosti, s popolnejšimi in hitreje posredovanimi informacijami o povzročenem neredu lahko npr. skrajšamo čas odziva nanj in tako »v kali« preprečimo morebitno nadaljnje ponavljanje in kopičenje takšnih dejanj.
5. Težnja k »sterilizaciji« in konformnosti. Nadzorni sistemi so praviloma usmerjeni na razkrivanje vsega odstopajočega, odklonskega, neobičajnega, nenormalnega, Pri tem elektronski nadzor igra podobno vlogo, kot j t» je nekdanji neformalni nadzor v manjših krajih na osnovi tesne medsebojne povezanosti in medsebojnega poznavanja ljudi. Čeprav se neformalni nadzor danes dostikrat jemlje za zgled, je vendarle treba upoštevati, da se s tem hkrati oži osnova za inova-tivnost. Prav spodbujanje inovativnosti pa je temeljna zahteva v okviru slovenskih in evropskih prizadevanj za pospešeno vstopanje v družbo znanja.
Nadzor, ki po eni strani via facti deluje izključeval no do odklonskosti in teži k «ohranjanju normalnega med tistimi, ki že so normalni«, tako »normalizira mestni prostor« (Koskela, 2000, 253). To hkrati pomeni, da sirom a ši značilno bogastvo raznovrstnosti v mestu. Prečiščeno okolje pa teži tudi k duhovni sterilnosti.
Med najpogostejše kritike in prikaze negativnih posledic videonadzora sodijo tiste, ki opozarjajo, da postajajo javni mestni prostori vse bolj podobni komercialno obvladovanemu režimu in vzdušju v nakupovalnih središčih. Gre le še za nekakšno navidezno in popačeno javnost, v kateri so dobrodošli le ljudje kot potrošniki, ne pa tudi drugi, ki bi sicer prispevali k bogastvu raznovrstnosti kot tipični značilnosti mestnega
11	Tudi na drugi 'Orani Piranskega taliva, v naselju Alberl, je bilo ¡■grajeno podob no zaprto In varovano naselje Resdencije Skipe/ Savudrija {zaradi prvotnih motivov Italijanskih investitorjev so ga Primorske novice najprej predstavile kot -kolonijo Padanije-I. ki pajepreteino turističnega značaja.
12	To potrjujejo tudi druge izkuinje iz moje raziskave na obmoiju Slovenske Istre, npr. v zvezi s črnimi gradnjami v podeželskih krajih v koprskem zaledju. Kjer na prvo črno gradnjo v kraju ni bilo odziva oblasti, je to pomenilo ohrabritev za drug? potencialne trnogradiletje. Vsaj do neke mere to potrjujejo tudi opažanja Ivana Lozeja. da so t>ili potencialni vandali v koprski občini bolj zadržani in so imeli bolj spoštljiv odnos do sedežev v novih avtobusih kot pavdnigih, ki so bili že »načeri«.
2006 - Številka 3 - letnik XIV
u P o H i e n « informatika 161
£dtavko Mini,11 Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj
življenja. Neposredno ali posredno gre torej /.a izključevanje vseh, ki ne prispevajo h komercialni uspešnosti določenih mestnih območij.
Ne nazadnje pa ima prav videonadzor nespodbuden vpliv na tiste, ki bi želeli javno in legalno izraziti svoj protest; na udeležence povsem legalnih sindikalnih demonstracij se npr. z videonadzorom ustvarja pritisk, kar jim povzroča ali poveča zaskrbljenost zaradi morebitnih slabih posledic zanje. V tem smislu torej videonadzor jemlje pogum legalnemu in legitimnemu javnemu kritičnemu nastopanju in krepi kon-formizem.
Glede na navedeno je spornost videonadzora, ko gre za javne prostore, predvsem spornost njegove »očiščevalne«, filtrirne vloge, torej to, kar je sicer njegova temeljna funkcija, ko gre za varovanje individualne in družinske zasebnosti. Vendar pa tako v literaturi v svetu kot v praksi pri nas ostaja sporno to, kako in koliko naj se upošteva zasebnost tudi v javnih prostorih. Zelo preprosto utemeljevanje v smislu »kdor ima poštene namene, nima kaj skrivati v javnosti« očitno še ne razrešuje vseh vprašanj.
6. Obogatitev skupnih prostorov. Navzlic navedenemu pa razkrivamo tudi bolj pozitivne izkušnje. Vzemimo primer videonadzora v računalniški učilnici študentskega doma Korotan v Portorožu. Brez taksnega nadzora marsikje nočejo namestiti računalnikov v skupne prostore, kar ima za posledico, da je kolektivna sfera v njih osiromašena, saj se morajo stanovalci omejevati le na tisto, s čimer razpolaga vsak sam zase, npr. študent v svoji sobi. Nova oblika nadzora v smislu televizije zaprtega kroga pa je omogočila obogatitev na kolektivni ravni zaradi zmanjšanega tveganja, da bi kdo odtujil opremo, ki je v skupnem
Urtivorza na Primorskem Študentski domovi
ŠTUDENTSKI DOM PORTOROŽ
INTERNA RAČUNALNICA
Prosimo, da varujeta opremo in da v primeru kakšne okvaro ali celo izginotja opreme, to-to takoi sporočite no Upravo ŠD Portorož ali Locasu (sobi) 306 att mbl.|CM1) M3-973).
Vnapjej se Vam z.ihv:il;ti[[Mno za skrben odnos do interno raionatnice.
Opozorilo - računalnica je pod videonadzorom! Slika 4 Univerza na Primorskem, Študentski domovi (interna računalnica)
prostoru na voljo vsem.
Uvedba videonadzora torej vendarle ne pomeni že kar nasploh osiromašenja skupnega življenja. Navedeni primer nam kaže, da je mogoče tudi nasprotno. Toda kdaj in pod kakšnimi pogoji je tako, bi morali še bolj raziskati. Kdaj je videonadzor (predvsem) pogoj za bogatejge javno mestno življenje, kdaj pa vodi do nasprotnih učinkov? Njegova vloga se lahko izraža bolj v omejevanju in preprečevanju ali pa predstavlja obliko sodelovanja {skrbi in pomoči).
7. Opazovalci in opazovani: ženske kol objekt opazovanja. Neenaka porazdelitev vlog opazovalcev/ nadzornikov in opazovanih/nadzorovanih po posameznih kategorijah prebivalcev je že nasploh problematična. Za tistega, ki opazuje, je značilna moč, tako kot je za tistega, ki je opazovan, značilna nemoč. Še prav posebej se zaostrujejo razlike po spolu, saj se ženske iz več razlogov in na več načinov pojavljajo v vlogi objekta opazovanja in nadzora ali pa so sicer zaradi fizične premoči moških bolj ogrožene. Večina tistih »za kamerami«, ki opravljajo videonadzor, je moških, večina tistih pod nadzorom pa žensk. S tem je povezana tudi ugotovitev, da je videonadzor manj uspešen tedaj, ko gre za nasilni kriminal, tako kot npr. pri spolnem nasilju, bolj uspešen pa tedaj, ko gre za kriminal v zvezi s premoženjem (različne poškodbe, vozila, tatvine, vlomi). Spolno nadlegovanje je teže odkrivati in prekiniti z nadzornimi kamerami, laže ga odkrivajo policisti ter njihove patrulje in varnostniki.'3
Med slabimi izkušnjami iz različnih držav dostikrat navajajo primere, da so varnostniki operaterji snemali ženske v sanitarijah ali v prostorih za preob-lačenje, delali bližnje posnetke izpostavljenih delov telesa in pripravljali videosekvence na trakovih, ki so jih kazali na hišnih zabavah; ali ko so vojaki snemali ženske brez zgornjega deta kopalk na bližnjih plažah in kasneje natisnili slike ter jih obešali na stene.
S prikazanim smo se približali značilni pod tem i, ki se kot problem pojavlja v zvezi z videonadzorom, tj. voajerizmu. Pri voajerizmu gre za pretirano zanimanje za zasebnost drugih, še zlasti za doživljanje spolnega zadovoljstva ob gledanju (na prikrit način) spolnega občevanja ali žensk kot predmeta poželenja. Nov j IKT nudi vse več možnosti za širjenje voajerizma kot ene od privlačnih oblik zabave. »Kultura voajerizma« dobiva svojo podlago v množični rabi mobilnih tele-
Ta vprašanja so se v javnosti zelo zaostrita, ho je v Kopru iiiiilo do posilstva v ¡avrtem prostonj skoraj v središču mesta, bltzu sedeža občine.
162 liPORun«* informatika
2006-številka3- letnikXIV
Zdravko Mlinar Video nadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj
fonov s kamerartti (Wood, 2005, Koskela, 2004), To izstopa zlasti na Japonskem, kjer moški zasledujejo ženske (s kratkimi krili) na ulicah, med ženskami pa se širi strah pred takšnim prikritim snemanjem.
7	SKLEPNA MISEL
Opravljeni pregled izkušenj z uvajanjem, delovanjem in učinki video nadzora v mestnih naseljih na podlagi nove 1KT v Evropi in v ZDA, še ziasti pa v Veliki Britaniji in tudi že pri nas nam je pokazal tako njegovo nezadržno in dinamično širjenje kot tudi številne nenameravane in neželene posledice. Prikazana spoznanja nadgrajujejo dosedanjo prakso prostorskega in urbanističnega uveljavljanja reda in kakovosti življenja v delovni, bivalni in javni mestni sferi, hkrati pa opozarjajo na nevarnost, da popoln nadzor lahko vodi v izničenje temeljnih vrednot mestne civilizacije. Kljub povedanemu ugotavljam, da je treba in da je mogoče ob upoštevanju doseženih spoznanj z video-nadzorom krepiti medsebojno dopolnjevanje in presegati izključevanje med varnostjo in svobodo ter zasebno in kolektivno sfero mestnega življenja. V tem smislu naj bi kritično ocenjene izkušnje prispevale k preseganju neenotnosti oz. nesoglasij in negotovosti ob uvajanju (video)nadzornih tehnologij, Še zlasti v javni sferi naših mest.
8	UIR1 IN LITERATURA
[1]	Artti CCTV, http://www.spy.orgWwtwiJ.litm, 2. februar 2006 (marec 2006),
[2]	ARTICLE 29 Data Protection working party: Opinion 4/2004 on the pro cessing of personal data by video surveillance, 11750/02/EN, WP 39. Brussels, 2004.
[3]	8ANISAR, David el a!.: Privacy & Human Rights, 1999, litlp:// www.privacyintornationai.org/suivey/index99.html (marec 2006).
[4]	BRIN. David: The transparent society: Will technology force us tochoose between privacy and freedom?, 1998.
[5]	BERfT, LANG. Stlke: The impact of video systems on architecture. Swiss Federal Institute ol Technology, Zurich, (2004).
[6]	COLEMAN. Alice; Utopia on triat: Vision and reality in planned housing, London. Hilary Shipman, 1990.
[7| FLORIDA. Richard: The rise of the creative class: and how it is transforming work, leisure, community and everyday life. New York, Basic Books, 2002.
[8] GOLDSMITH, Stephen: The coming digital polis. City Summer. 2000. 10 (3).
[9j GOSTIČ. Štefan: Video nadmrv dejavnosti zasebnega varovanja, referat (tipkopis), Ljubljana, MMZ.
[10]	GRAHAM. Stephen. BROOKS, John, HERRY Dan: Towns on the televi sion: CCTC Surveillance in british lowns and cities, Newcastle, University ol Newcastle, GURU, 1995.
[11]	HAGGFRTY, K, D.. ERtCSON, R.: The surveillant assemblage. The Brtl-ish journal of Sociology, 2000. 51 (4): 605 22.
{121 HEMPEL. Leon. lOPFER. Eric: Urban eye: Inception report, WP 1, Berlin, Technical University Berlin, 2002,
[13] HONESS, Terry. C H ARM AN, Elizabeth; Closed circuit television in public places: its acceptability and percetved effectiveness, London, Home Office Police Department. 1992.
¡14] JACOBS. Jane: The death and life of great american cities, Harmond-sworth, Penguin, 1961.
[15]	JAVNI RED IN MIR. http: //www.policija,si/Si/preventiva/jrm/ vandallzem.html).
[16]	KOSKELA, Hide: Wehcams. tv shows and mobile phones: empowering exhibitionism, Surveillance & Socicty, 2004. 2 (2/3): 199 215.
[17]	KOSKELA, Hille: JThe gaze without eyes': video-surveillance and the changing nature of urban space. Progress in Human Geography, 2000, 24 (2): 243 -265.
[18]	KOVAČiČ, Matej: Zasebnost na Internetu. Ljubljana, Mirovni institut,
2003.
[19]	LYON, David: Globalizing surveillance: Comparative and sociological perspectives, International Sociology, juruj 2004, 19 (2): 135 149,
[20]	Mc GRAIL, 8nan A.: Confronting electronic surveillance: Desiring and resisting new technologies. V: Steve Woolgar fur.) Virtual society, Oxford University Press, (2002. 115-136).
[21]	MLINAR. Zdravko: Prostorska sociologija in planiranje ob vstopanju v informacijsko druibo. V Anton Proseri et al. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje: 63-79, Ljubljana, Fakultetaza gradheniitvo in geodezijo,
2004.
[22]	MLINAR, Zdravko: Teledelo in prostorsko-Časovna organizacija bivalnega okolja. Teorija in praksa, 2003, 40 (6,): 1012 1039.
[23]	NEWMAN, Oscar: Defensible space. New York, Macmillan, 1972.
[24]	NIETO, Marcus: Public video surveillance: Is it an effective crime prevention tool?, Sacramento. Cat., California Research Bureau, 1997.
[25]	NOflRIS, Owe. ARMSTRONG, Gary: The maximum surveillance society: The rise of CCTV, 1999.
[26]	OC T.: Planning natural surveillance back into city centres, Town and Country Planning, septemher 1991: 237 239.
[27]	Pre p re i e vanje kriminalitete v urbanih okoljih: Priročnik za lokalno samoupravo. Ministrstvo la notranje zadeve RS, Ljubljana, 2003.
[28]	ROT, Igor: Video nadzorni sistemi, SintalČek časopis koncema Sin tal, 2005 (28): 16-17.
[29]	SAVKOVIČ. Jana:Video nadzor z vidika varstva osebnih podatkov. Pravna praksa, 2004 (14): X-XVI.
[30]	Slovensko sociološko društvo: Varnost in tveganja v sodobni slovenski druibi, Letno sreianje. 2005, Izola.
[31]	STANLEY, Jay. STAINHARDT. Barry: Bigger monster, weaker chains: the growth of an American Surveillance Society. (2003). http:// www.3clu.orj^Files/OpenFiki,cfm?id* 11572.
[32]	TERRASERVEH. http: //.terraservcr. microsoft .com/ (marec 2006).
[331 TRENCH. Sylvia. OC. Taner, TIESDELL, Steven: Safer cities for women:
Perceived risks and plannng measures, TPR, 1992, 63 (3): 279- 296.
[34J WOOD, David: People watching people. Surveillance & Society, 2005, 2(4): 474-478.
[35]	WRIGHT, David : The dark side of ambient intelligence, Info, 2005, 7 (6): 33-51.
[36]	Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list RS, št, 86/04.
Zdravko Mlinar je upokojeni zaslužni profesor sociologije Univerze v Ljubljani in redni član Slovenske akademij znanosti in umetnosti S svojim delom se je uveljavil kot utemeljitelj prostorske sociologije na raziskovalnem in pedagoškem področju kol tudi v profesionalno-društvenih aktivnostih v slovenskem in mednarodnem merilo Raziskoval je družbenoprostorske spremembe v mostih in na podeželju iri pojasnjeval dolgoročne zakonitosti družbenega razvoja, še zlasti z vidika osamosvajanja [individtializacijel in povezovanja (globalized i je) in glede na vpliv informacijsko komunikacijske tehnologije Med njegovimi deli so npr. Developmental Logic of Social Systems Es H Teunejem) 1970; Homanizacija mesta, 1983. Protislovja družbenega razvoja, 19BB; Individualizacija in globalizacija v prostora 1994. Globalization and Territorial Identities fur ), 1992
20DA -številka 3 -letnik XIV	u p o s * e «i a informatika 163