Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Leto XIX, številka 1. April/mali traven - 2015 FAN CLUB Dejana Zavca organizira ogled borbe za naslov svetovnega prvaka po verziji WBF do 69.85kg. Dobimo se v soboto 11. 04. 2015 ob 17.00 uri na športnem igrišču v Juršincih. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Veselite se življenja, ki ga simbolizira ta praznični čas, in to svoje veselje delite z drugimi. Uredništvo Juršinskih novic Predaja novega GASILSKEGA VOZILA AC 24/50 25. in 26. aprila 2015 pod velikim šotorom v JURŠINCIH v družbi VELIKEGA PIHALNEGA ORKESTRA iz Kopra, VESELIH ŠTAJERK in MODRIJANOV 2 Redni občni zbor KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci Dobitniki Priznanj in jubilejnih znakov na rednem letnem občnem zboru LD Juršinci, ki je že 69. po vrsti 3. Velikonočna razstava izdelkov članic društva gospodinj Marta iz Juršincev. April 2015 3 April 2015 SPoštoVAne, SPoštoVAni! poro in dodatno spodbujanje razvoja družbenega življenje v občini. Gre za razpise s področja pomoči društev, ki delujejo na področju turizma, socialno-humanitarnih dejavnostih in družbenega življenja ter druženja občanov. Krepili bomo zavesti zaupanja ter spoštovanja, kar se kaže v razumevanju funkcije, ki jih imata društvi s področja zaščite in reševanja, kjer je bila pomoč Občine, namenjena PGD Gabrnik, ki je izvedlo investicijo nabave novega gasilskega vozila. Tukaj v Slovenskih goricah nismo nikdar iskali in želeli nemogoče, a smo hoteli pogoje, ki so potrebni, da se ljudje počutijo prijetno, domače in če hočete tudi zadovoljno in srečno. To smo dosegli skozi prehojeno pot dvajsetletne lokalne samouprave. Pot smo prehodili s pogumnimi koraki in tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ob velikonočnem praznovanju Vam, spoštovane občanke in občani, želim prijetne družinske trenutke in občutke spoštovanja in razumevanja. Vaš župan Alojz Kaučič Čas velikonočnih praznikov se bliža. Pomlad se prebuja, vse postaja živo, v pričakovanju.As kakšnimi pričakovanji in željami se srečujemo v tem obdobju? Ali vemo in smo pripravljeni, da se soočamo tudi z dejanji, ki zmeraj ne vodijo k uspehu? Smo pogumni in pripravljeni razumeti, da so zgodbe življenja prežete tudi s težkimi časi? Ne vem, a želel bi, da bi spoštovane občanke in spoštovani občani razumeli, da je razvoj lokalne samouprave na točki, ko oblastniki še zmeraj ne vedo, kaj bi z občinami; ali jih potrebujejo, kaj bo z razvojem na podeželju, ali ga potrebujemo? Ne ve se ali pa se pozablja, da življenje v Sloveniji ni le v Ljubljani in njeni okolici, ampak se dogajajo trenutki uspeha in sreče tudi drugod. Občina Juršinci bo v prihodnosti na sestankih na vseh ravneh (državnih) izpričevala svojo zgodbo življenja na podeželju. Življenja, ki ni popolno, a smo zadovoljni in želimo le, da se omogoča nadaljnji razvoj. Želimo ohranjati društveno in družbeno življenje v občini, želimo skrbeti za starejše občane in utirati pot vsem generacijam naših otrok. Z razpisi društvom in organizacijam bomo skrbeli in dajali pod- IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Kukovec, Anica Žmauc, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 750 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. SPoštoVAne bRALKe, SPoštoVAni bRALci! Prisrčno pozdravljeni na straneh pomladne številke Juršinskih novic. Zima, ki je bila letos dokaj blaga, se je umaknila najlepšemu letnemu času, ki kar kliče k življenju. Narava je oživela in tudi mi smo ponovno oživeli z njo. Že hitimo okrog domov in urejamo okolico, čistimo in skrivnostno opazujemo naravo. Sonce nas prijetno greje in nam vliva nove prepotrebne energije za vsakdanje delo. Včasih se nam zdi, da je pomlad nov začetek. Čeprav v bistvu v našem življenju ni ne začetka in ne konca. Pomlad nas postavlja le v točko kroga, ki daje novi zalet. Je energija, ki združuje ljudi. Je čas, ko svetle, tople, sončne in cvetoče misli potolažijo ljudi ter zmanjšajo njih skrbi. Samo prepustiti se je potrebno. Zakaj ne bi bila pomlad začetek nečesa novega? Postavimo si vrednote tako, da bomo v njihovem izpolnjevanju našli lastno zadovoljstvo in navdušenje ter zadovoljstvo in navdušenje tistih, ki so nam blizu. Pred nami je prva številka Juršinskih v novic, v kateri boste našli veliko prijetnega in zanimivega branja. V besedi smo zajeli dogodke, prireditve, družabna srečanja, vabila in aktivnosti, ki so se zvrstili od božiča dalje v občini Juršinci. Ob prihajajočih praznikih vam želim, tako v svojem kot tudi imenu celotnega uredništva Juršinskih novic, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. odgovorni urednik Damjan šimenko 4 April 2015 obVeStiLo; PARKiRnA KARtA zA inVALiDe Od februarja do marca 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da nekaj voznikov še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, ki ima v sredini invalidski voziček bele barve. Naš cilj je zmanjšanje zlorab in zagotovitev parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, zato posredujemo naslednje obvestilo: - Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila; - parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij; - parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji; - v 9. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 – ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Pripravil: Robert bRKiČ, vodja medobčinskih redarjev VELJAVNI OBRAZEC PARKIRNE KARTE oneSnAŽenJe ceSt Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in drugo kmetijsko opremo. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega žal ne naredijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki, drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: » Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste … odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Pripravil : Robert brkič, vodja medobčinskega redarstva 5 April 2015 DRUšVo VinoGRADniKoV in SADJARJeV JURšinci Je obRezALo PotoMKo nAJStAReJše VinSKe tRte nA SVetU Juršinci pripravile odlične slastne kmečke dobrote, ki so lepo sodile h kozarčka rujnega vina. Vinska trta, upogljiva in darežljiva “rožica,” ko bi vedela, kako si v narodovem blagu opevana in kako žlahtno vino je iz tebe, ko bi vedela, kako globoko si vpletena v simboliko našega načina družabnega življenja, ob nazdravljanju s pesmijo o trti in vinu! Le spomnimo se, koliko volje, truda in znanja je v kultiviranje vinske trte vložil vinogradnik. Osrednje Slovenske gorice so že po svojem imenu in značaju dežela vinske trte. Že rodovi prejšnjih stoletij so spoznali, da tukaj uspeva vinska trta, odlične cepljenke, ki zmorejo obroditi kakovostno vino. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci skuša sloves vinograda in njegove žlahtne kapljice negovati, obdržati in jo prenesti tudi na pozne rodove. V nedeljo, 22. marca, je bila opravljena rez vinske trte. Po kulturnem programu, v katerem so nastopile učenke OŠ Juršinci, je sledila rez potomke najstarejše vinske trte na svetu. Rez vinske trte sta opravila skrbnika vinske trte Simon Toplak in Stanko Vršič. Zbrane je nagovoril predsednik društva Alojz Herga in tudi skrbnik potomke Simon Toplak. Ob slovesnosti je predsednik Alojz Herga županu Juršincev podaril cepljenko potomke sorte modra kavčina. Sklenili so, da jo bodo s skupnimi močmi ob prvi priložnosti posadili. Za koncec so nazdravili z lanskim letnikom te žlahtne rdeče kapljice. Ne smemo pozabiti, da so članice društva gospodinj Marta VABILO ZA DRUŠTVENO OCENJEVANJE VIN Društvo sadjarjev in vinogradnikov Juršinci vabi člane, kot tudi vse ostale, da sodelujete z vzorci svojih vin naocenjevanju vin. Ocenjevanje bo v ponedeljek, 20. aprila 2015, v Juršincih.Ocenjevanje je javno in se ga lahko udeležite člani kot tudi nečlani, oziroma ljubitelji vinogradništva. Vzorci se bodo zbirali v nedeljo, 19. aprila, od 16. do 19. ure v prostorih društva Vinogradnikov in sadjarjev Juršinci (v Kulturnem centru Juršinci). KULtURno DRUštVo HLAPonci VSAKo Leto obišČe StAReJše VAšČAnKe Ob dnevu žena in materinskem dnevu se člani Kulturnega društva Hlaponci tradicionalno spominjamo vseh vaščank, ki so dopolnile 80 let. Vsem smo podarili lepo rožico in skromno pozornost. Obiskali smo tudi Marijo Plohl, ki nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo. Lepo je bilo z njo poklepetati in ji prisluhniti. Pripovedovala nam je o njenem življenju danes in nekoč. Zgodba vsake matere in žene je zanimiva, edinstvena posebna, predvsem pa pestra. Spregovorili smo tudi o materinstvu. Biti mama je najtežja služba na svetu, zato člani Kulturnega društva Hlaponci želimo vsem ženskam izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Vse matere in žene so se zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki so jo pripravili mladi člani društva. Ob prazniku, ki je za nami, pa voščimo in želimo vse lepo materam, predvsem tistim, ki niso bile deležne našega obiska. D. š. 6 April 2015 eLitizAciJA in centRALizAciJA nUJne MeDicinSKe PoMoČi teR URGentniH centRoV? Spoštovane občanke in občani, verjetno ste lahko v zadnjih tednih zasledili veliko polemik in razprav na temo izgradnje urgentnega centra Ptuj, ki je ključnega pomena za Spodnje Podravje. Urgentni center Ptuj je v načrtih Ministrstva za zdravje že od leta 2003, potem pa je bilo do leta 2011 vse tiho, ko se je takratni minister za zdravje dr. Marušič javno zavezal, da bo gradnja urgentnega centra Ptuj šla naprej in da bo vključen v mrežo urgentnih centrov. Žal se zadnja vlada ni odločila, da bi urgentni center Ptuj vključila v gradnjo urgentnih centrov, ki bodo financirani iz evropskih sredstev. Dobili pa smo obljubo, da bo UKC Ptuj zgrajen iz sredstev iz državnega proračuna in neverjetno je, da se moramo o vključevanju urgentnega centra Ptuj v mrežo urgentnih centrov sploh pogovarjati. Kljub temu sem na podlagi mnogih prizadevanj kot član Odbora za zdravstvo predlagal nujno sejo Odbora za zdravstvo, kjer smo na svoji 2. redni seji, ki je potekala v sredo, 11.2.2015, sprejeli sklep, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da vključi urgentni center Ptuj v mrežo urgentnih centrov.« Sklep je prejel soglasno podporo vseh strank, kljub temu pa moram izpostaviti, da so boljši predlog sklepa, ki bi zahteval takojšen pristop k izgradnji urgentnega centra, zavrnili poslanci Stranke Mira Cerarja in DeSUS. Sprenevedanje vladajočih, da so bile v preteklosti narejene raznorazne napake, ni sprejemljivo, prej gre za neopravičeno prestavljanje odgovornosti na druge. Tako je tudi jasno, da predloga amandmaja k rebalansu proračuna, ki bi zagotovil izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ni podprla koalicija Mira Cerarja. Odgovornost je izključno njihova. Ob tem je potrebno opozoriti, da je prizadevanje za čim prejšnjo izgradnjo UC Ptuj podprlo 20 županov občin Spodnjega Podravja, ne glede na politično opredelitev, saj je na SB Ptuj vezano vsaj 120 000 prebivalcev Slovenije. Ob tem opozarjam, da je bilo v preteklem letu na našem koncu 44364 urgentnih obravnav, kar razgalja tudi jasno upravičenost in potrebo po organizaciji UC Ptuj. Neprimerno je, da bi se ljudje iz okolice Ptuja, Slovenskih goric in Haloz morali voziti v Maribor, ko pa o življenju odloča vsaka minuta! SB Ptuj je s svojimi aktivnostmi glede urgentnega centra tako daleč, da je že vložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, prav tako pa je SB Ptuj do sedaj skupaj vložila lastna sredstva v višini cca. 100 000 evrov in je skrajni čas, da končno pričnemo z izgradnjo UC Ptuj. Odgovornost je predvsem na ministrici in na tistih, ki so glasovali proti amandmaju, ki bi zagotovil izgradnjo UC Ptuj v letu 2015. Vse drugo je sprenevedanje in navadno zavajanje. V kolikor bi bil interes za čim prejšnjo gradnjo UC Ptuj res prisoten, bi koalicija Mira Cerarja amandma podprla, saj se gre za 3 milijone evrov. Poglejmo, koliko je Vlada Mira Cerarja popustila vsem drugim pogajalcem in socialnim partnerjem. Zdravje je področje, kjer ni prostora za politične delitve, ampak moramo vsi stopiti skupaj ter si prizadevati za čim prejšnjo izgradnjo urgentnega centra Ptuj. S svojimi prizadevanji za izgradnjo urgentnega centra Ptuj bom nadaljeval v prihodnje, upam, da bomo pri tem čim bolj enotni in uspešni. Prizadevanja za čim prejšnjo izgradnjo urgentnega centra Ptuj so podprli tudi: Alojz Kaučič, župan občine Juršinci,Jožef Kokot, župan občine Gorišnica,Darja Vudler, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah,Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, Milan Gabrovec, župan občine Markovci,Rajko Janžekovič, župan občine Dornava,Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik,Alojz Benko, župan občine Trnovska vas,Anton Butolen, župan občine Žetale,Anton Leskovar, župan občine Kidričevo,Marko Maučič, župan občine Podlehnik,dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk,Miran Vuk, župan občine Zavrč,Janez Jurgec, župan občine Cirkulane,Friderik Bračič, župan občine Videm,Alojz Sok, župan občine Ormož,Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi,mag.Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Andrej Čuš, poslanec Dz RS TE ZANIMA GASILSTVO? ŽELIŠ PRIDOBITI VSAJ NEKAJ OSNOVNEGA ZNANJA KAKO RAVNATI Z OGNJEM? ŽELIŠ NESEBIČNO POMAGATI BLJIŽNEMU V NESREČI? PRIDRUŽI SE NAM! PGD Gabrnik sprejema nove člane, ki so pripravljeni s svojim delom doprinesti k še bolj varnemu in človeku prijaznemu okolju v občini Juršinci. Vrata so odprta za mlade in stare, za vse, ki vam ni mar samo za sebe. Če spadaš med njih, te bomo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Poiščite nas na svetovnem spletu na: www.pgdgabrnik.si, natisnite si pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: PGD Gabrnik, Gabrnik 26 a, 2256 Juršinci. Lahko pa nam tudi pišete in poslali vam bomo pristopno izjavo. Z vstopom v gasilsko društvo Gabrnik postaneš več kot samo član društva. Postaneš človek, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in požrtvovalnim delom vedno pripravljen pomagati k boljšemu življenju v našem kraju. PGD GAbRniK since 1929 S ponosom! April 2015 7 MAJHen KoRAK zA GASiLStVo, A VeLiK KoRAK zA PRoStoVoLJno GASiLSKo DRUštVo GAbRniK Leta 2012 smo bili v PGD Gabrnik pred vprašanjem: »Ali smo zadovoljni s tem kar imamo ter tvegamo, da nas slej kot prej povozi čas ali pa gremo v korak z njimter sledimo razvoju in napredku?« Ko so se takrat začele porajati zamislio novem gasilskem vozilu, je bilo mnogo dvomov o smiselnosti takšnega projekta za naše društvo in našo občino. Vendar nas to ni odvrnilo od smelih načrtov in prevladalo je mnenje, da si v tem hitrem tempu življenja ne smemo dovoliti, da ne gremo v korak s časom.Zato se je naša vizija hitro razširila kot požar med občani naše občine. Ampak vse to ne bi bilo dovolj, če ne bi dobili potrditve v občinskem svetu z županom na čelu. Razumeli so namreč, da pri tem projektu ne gre za dobro zgolj nekaterih, temveč za dobro vseh nas.Zato smo z vsemi močmi krenili v največji projekt v 86-letni zgodovini društva. Poskrbeti je bilo potrebno za mnogo stvari. Tako smo morali strniti svoje vrste, kajti prav vsak je moral prispevati svoj delež k uresničitvi našega projekta. Naš projekt se je neformalno zaključil v nedeljo, 8. marca, na dan žena, ko smo v garažo gasilskega doma parkirali najmočnejšo članico našega društva. V čast novega gasilskega vozila smo namreč priredili veličasten curkomet, v katerem je sodelovalo 120 gasilcev iz trinajstih gasilskih društev, s katerimi naše društvo odlično sodeluje. Pridružilo pa se nam je tudi veliko ljudi od blizu in daleč, ki so si želeli ogledati ta edinstven dogodek. Zavedamo se, da nam brez vaše pomoči ter pomoči donatorjev in sponzorjev ne bi uspelo. Zato nas sedaj na koncu projekta AC 24/50 toliko bolj veseli dejstvo, da vas nismo uspeli prepričati samo v to, da nas podprete po svojih močeh, ampak to, da smo v vas zbudili čut za solidarnost v javno dobro. Vemo, da nam je s tem zaupana velika odgovornost, zato se bomo še naprej trudili biti v službi ljudi in za ljudi, kajti tudi zaradi nas je vaše življenje varnejše. Projekt AC 24/50 bomo zaključili na veliki dvodnevni prireditvi 25. in 26. aprila 2015 pot velikim šotorom na športnem igrišču v Juršincih, ko bomo novo gasilsko vozilo svečano predali svojemu namenu. Družbo nam bodo delali: Veliki pihalni orkester iz Kopra, Vesele Štajerke, DJ Metodi ter Modrijani. Ostanite še naprej z nami in z gasilskim pozdravom »Na pomoč«! Miran MUHiČ PGD Gabrnik 8 April 2015 obČni zboR LD JURšinci V nedeljo, 15. 3. 2015, smo lovci LD Juršinci izvedli redni letni občni zbor, ki je že 69. po vrsti. Izvedli smo ga v prostorih našega lovskega doma in nanj povabili predstavnike lovskih družin iz drugih občin in predstavnike društev iz naše občine. Sprejeli smo letni delovni načrt za leto 2015, dotaknili pa smo se tudi naše obletnice, saj naša lovska družina v letu 2016 praznuje 70 let. Poudariti in pohvaliti je treba našo strelsko ekipo, ki je v lanskem letu prejele dva pokala na strelskih tekmah, in sicer za doseženo 2. in 3. mesto. Podelili smo veliko priznanj. Priznanja za opravljen tečaj strelskega sodnika so prejeli: Franc Pignar ml., Sandi Strnad in Franc Šmigoc. Znak za lovske zasluge so prejeli: Robert Majerič, Zlatko Kekec, Janez Pučko, Franc Tuš in Ivan Žajdela. Tonček Rižnar je prejel priznanje za dolgoletno vodenje LD Juršinci. Podelili pa smo tudi jubilejne znake, in sicer za 40 let članstva v LD Juršinci. Prejeli so jih: Franc Pignar st., Ignacij Šoštarič in Ludvik Toplak. Še posebej smo ponosni in v čast nam je, da smo lahko podelili jubilejni znak za 50 let članstva v naši družini Radu Komadini, ki je bil tudi dolga leta družinski zdravnik v občini Juršinci. Iskreno čestitamo vsem za prejeta priznanja. Občni zbor smo zaključili s prijetno pogostitvijo ob dobri hrani in kapljici ter prijazni besedi. Za to se zahvaljujem tudi našim ženam, ki so nam vse lepo pripravile. Želim si, da smov tem letu aktivni in da delujemo složno, saj je pred nami veliko nalog in obveznosti. Lovski zdravo! Starešina LD Juršinci ivan Hrga obČni zboR KUD DR. AntonA SLoDnJAKA JURšinci V petek, 27.3.2015, je potekal redni občni zbor KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci. Vokviru društva delujejo štiri sekcije. To so ljudske pevke, Kvartet Bakus, vokalna skupina Vokalis in gledališka skupina, ki so sodelovale na mnogih prireditvah v okviru občine, nastopali pa so tudi izven naše občine. Predsednica društva Lidija Kunčnik je povedala, da je za njimi uspešno leto. Zagotovo je bil največji projektveliki koncert klape ŠUFIT. Člani društva so ugotovili, da so z delom v letu 2014 lahko zadovoljni. Za prihodnje imajo veliko delovnega elana in načrtov, ki jih bodo izpeljali v letu 2015. Želijo si in upajo, da bo leto 2015 za vse sekcije in celotno društvo uspešno. U.o. KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci 9 April 2015 JURšinSKe SADne KUPe mudilo. Pa vseeno smo počakali na razglasitev nagrad in jo tudi dobili. Pohiteli smo proti Tomažu, kjer smo se sadne kupe spet zavrtele ob veseli melodiji. Veselili smo se prvega mesta. V nedeljo smo se udeležili kurentovanja na Ptuju. Lepo je bilo plesati v sadni kupi, kajti ulice so bile polne obiskovalcev. Spet smo odšli na oder za najboljše skupine in se veselili šestega mesta. V ponedeljek smo se razveselili tretjega mesta na Vidmu. Sadne kupe smo v torek še zadnjič zaplesale na karnevalu v Ormožu. Čeprav se je pust v torek poslovil, smo mi v soboto še enkrat oblekli svoje obleke in veselo plesali na Dobovskem fašjenku, nato smo kostume končno pospravili, ideje za nove pa bomo zbirali skozi leto. Izbrali bomo najboljšo in se z njo predstavili na povorkah naslednje leto. A.Ž. Že peto leto smo se zbrali na sestanku in med idejami za novo pustno masko izbrali tisto pravo: sadno kupo. Kar hitro smo pričeli z izdelovanjem pustnega kostuma. Šivali smo od jutra do večera, pa tudi pozno v noč. Za sadno kupo smo izbrali najbolj pogosto sadje, ki ga pridelujemo v naših prelepih Juršincih. To so: jabolka, hruške, jagode, marelice, maline, pa tudi na naše grozdje nismo pozabili. Tako smo sadje pomešali v sadno kupo ter se z njo predstavili na šestih povorkah. V soboto smo se odpeljali proti Cirkulanam, in to nasmejani, veseli, polni energije, kot se za pustni čas spodobi. Ker smo se še na isti dan prijavili na karneval pri Sv. Tomažu, se nam je v Cirkulanah kar OTROCI NA PUSTNIH POVORKAH V KED Juršinci imamo petindvajset otrok, ki se vsako leto veselijo novih pustnih likov, najbolj veseli so takrat,ko se s povorke odpeljemo z nagrado. Večina vprašanih otrok prizna,da je bilo najlepše nastopati prvo leto v veveričkah pa tudi lansko leto v simfoniji. Vsake povorke se otroci radi udeležijo, na vprašanje ZAKAJ, pa so nam zaupali: Evelin: Ker vsak član šteje za uvrstitev skupine in ker mi je všeč. Lea: Ker me nastopanje na povorkah veseli. Mihaela: Za povorke sta me navdušili čebelici, ki sta me v Dornavi povabili v skupino. Tako smo se z družino odločili,da naslednje leto nastopimo na karnevalih. Zdaj nastopam vsako leto, na vseh povorkah,ker mi je všeč. Doris: Zato, ker sem na povorkah v družbi prijateljic. Aneja: Nastopanje me veseli,saj se pustni liki razlikujejo in so zanimivi. Otrokom smo postavili tudi vprašanje: »Na kateri povorki ti je bilo najlepše in zakaj?« Tomas: Ptuju,ker je tam veselo. Doris: V Dobovi,ker se tja peljemo z avtobusom,tam pa nas domačini lepo sprejmejo in nas večkrat napovejo. Lea: Najlepše mi je bilo na Ptuju,ker sem srečala tudi druge lepe maske. Mihaela: V Cirkulanah, ker povorka ni predolga. Kevin: Na Ptuju,ker je povorka dolga in se lahko zabavamo. Aneja: Pri Sv. Tomažu,ker smo zmagali. Evelin: Na Ptuju, ker sem videla veliko lepih pustnih mask in ker smo največ časa nastopali. Tjaša: Najlepše mi je bilo na Vidmu,ker smo za naš trud dobili nagrado – bon za avtobusni prevoz,ki ga bomo porabili za izlet. Najmlajši član letošnje sadne kupe pa se na vprašanje, kje je najlepše, nasmejal.Najlepše mu je bilo na ramenih grozdja – tam je lahko tudi prespal. 10 April 2015 V JURšinciH So ČLAni DRUšteV, VAšKiH oDboRoV, obČAni PoSADiLi 50 LiP. ČISTILNA AKCIJA 2015 USPEŠNO ZAKLJUČENA Akcije se vsako leto udeleži več članov društev, organizacij terposameznikov. Sodelovala je tud osnovna šola. Vsem,ki so v soboto sodelovali v čistilni akciji, so pokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.V letošnjem letu je bil res izjemen obisk čistilne akcije. Po čistilni akciji je sledila malica, nato pa sajenje lip v centru Juršincev. ČiStiLnA AKciJA nA KUKAVi Vaščani Kukave smo 21. marca na lepo sončno soboto organizirali »roboto«, in to z namenom, da nekaj naredimo za čistejše in bolj urejeno okolje, v katerem živimo. Z vso potrebno opremo smo se ob 9. uri zbrali pri vaški hiši Kukava 99, ki smo jo en teden prej na novo pobarvali in je v ponos vsem »Kukavcem«. Zbralo se nas je veliko, tako da smo se lahko po skupinah odpravili na delavno akcijo. Očistili smo mulde, pometli pesek in odžagali moteče veje. Med in po opravljenem delu smo se okrepčali in odžejali ter zadovoljni ugotovili, da smo na ta dan uspeli združiti prijetno s koristnim. K.n. 11 April 2015 DeLAVnice V HLAPonciH Žene in dekleta iz vasi Hlaponci smo se ob večerih v mesecu januarju, februarju in marcu srečevale v vaškem domu, kjer smo izdelovale številne ročne izdelke za razstavo ob materinskem dnevu. Za razstavo je bilo potrebno izdelati kar nekaj izdelkov in tako pokazati, da nismo kar tako. Mislim, da nam je to kar dobro uspelo, saj smo naredile veliko lepih in uporabnih stvari in se ob tem tudi zabavale in uživale. MAteRinSKi DAn V HLAPonciH veselili z drobno cvetlico. Ta cvetlica je bila naše darilo za vas in znak iskrene hvaležnosti. Na prireditvi so nas s pesmijo razveselili tudi člani Bakosa, ki se jim zahvaljujem za nastop, kakor tudi vsem ostalim sodelujočim pri izvedbi programa.Po končanem programu je sledila pogostitev. tamara ernejčič Tako lepo je bilo v nedeljo, 22. marca, pogledati po dvorani in videti med drobnimi cvetovi toliko veselih obrazov in žarečih oči!Otroci naše vasi smo namreč tudi letos v vaškem domu v Hlaponcih pripravili proslavo ob materinskem dnevu in dnevu žena. Vemo,danismopraviumetniki,smopazelodobriopazovalci;opazimo stvari, za katere odrasli mislite,da smo zanje še premajhni! Svoje misli znamo povedati odkrito in včasih tudi malce zvito. Ko razmišljamo o mamah, to v nas prebudi čustva, porodi se nam cel kup ideji in svojim mama želimo podariti vsaj kakšno lepo besedo. Drage mame, vso leto nam s skrbjo in z ljubeznijo delite nasvete, zato smo vam mi,vaši otroci, v nedeljo z veliko dobre volje na naš najlažji način, s pesmimi, z deklamacijami in s plesom, izrekli tako preprosto, a pomembno besedo: HVALA. Hvala za skrb, ljubezen in zaupanje, ki nam ga iz dneva v dan podarjate. Vse mamice, mame, babice, žene in vsa dekleta smo ob prihodu raz- 12 April 2015 RDeČA KAPicA Po nAše zA SLoVenSKi KULtURni PRAzniK Tudi letos smo za slovenski kulturni dan pripravili proslavo. Prvi, uradni del proslave, smo posvetili slovenski Zdravljici, spomnili smo se na največjega slovenskega pesnika in v pogovoru med napovedovalko Valerijo Mlinarič in učencema šestega razreda obnovili znanje o Francetu Prešernu in njegovem delu. V drugem delu proslave so se predstavile učenke gledališkega kluba z igro Rdeča kapica po naše. Ob tej priložnosti želim kot mentorica predmeta in kot ena od odgovornih za proslavo poudariti, da je igranje iger ob slovenskem kulturnem prazniku primerno, in to predvsem, če jo napišejo mladi, izberejo glasbo, ki je všeč njim in napišejodramsko besedilo, ki je blizu njim. To je kultura. Mladi so aktualizirali znano pravljico, jo posodobili. Tako je v igri nastopila plesoča babica, namesto volka je na najstniško Rdečo kapico prežal nevarni lopov, ki je ni zamotil s predlogom, da naj gre natrgat rož za babico, temveč ji je predlagal, naj gre v trgovino kupit novo torbico za babico. Babice prav tako ni rešil lovec, temveč tri policistke. Mar to ni izvirno? Mlade je potrebno spodbujati, jim slediti in jim zaploskati, četudi v kateri točki naredijo tudi kaj narobe. Z nastopom smo želeli biti izvirni in drugačni, v kar smo vložili veliko časa.Prav gotovo več, kot če bi na oder postavili en mikrofon in bi vsi nastopajoči pred njim en za drugim recitirali Prešernove pesmi in peli. Vsi, ki delamo, delamo tudi napake.Na proslavi program ni stekel čisto tako, kot smo si zamislili, ne čisto tako, kot smo si vsi želeli … Pa vendar je za tem, kar smo videli, bilo mnogo ur dela, priprav, truda, tako tistih, ki so nastopili, kot tistih, ki smo program pripravljali! Kljub vsem zapletom iskreno in brez sramu čestitam vsem trem povezovalcem proslave, vsem nastopajočim; najglasnejši aplavz pa si zaslužijo članice gledališkega kluba za izvirno najstniško predstavo, ki so jo zaigrale za slovenski kulturni praznik. Ksenja Žmauc KonceRt ob DneVU ŽenA V petek, 13. 3. 2015, je bil v Kulturnem centru Juršinci koncert ob dnevu žena. Koncert, ki sta ga organiziralaObčina Juršinci in Kulturno društvo dr. Antona Slodnjaka Juršinci, je bil eden prvih tovrstnih, z željo, da tudi k nam, v Juršince, povabimo vrhunske pevce. Bili smo priča ubranemu petju KVINTETA TIVOLI in KOROŠKEGA VOKALNEGA KVINTETA, kjer prepeva družina Breznik. V Kvintetu Tivoli pojejo dolgoletni pevci iz različnih zborov in pevskih skupin, doma so z različnih koncev Gorenjske. Z njimi je tudi Tomaž Tozon, živa legenda slovenskega zborovskega petja. Druži jih ljubezen do petja, pa tudi to, da so v delo pri kvintetu pripravljeni vložiti veliko časa. Povedali so nam, da v tako majhni skupini morajo biti pevci na vajah vedno v polni zasedbi, čimbolj zbrani in zagnani. Njihova želja je, da bi dobro zapeli preprosto slovensko narodno pesem. Morda po vzoru legendarnega kvarteta Do, katerega član je bil tudi njihov umetniški vodja Tomaž Tozon. Seveda zapojejo tudi druge zvrsti petja, ki so primerne za njihovo zasedbo. Vztrajno širijo svoj repertoar ter se trudijo, da bi za vsako priložnost imeli pripravljene primerne pesmi: za vesele in manj vesele, za kulturne in družabne, za posvetne in cerkvene.Vrhunec celoletnega dela je letni koncert, ki ga pripravijo ob koncu vsake sezone. Pevčevo najlepše plačilo so zadovoljni poslušalci.V času svojega delovanja so gostovali v mnogih krajih po Sloveniji, pa tudi v tujini.Peli so na Češkem, Slovaškem, Poljskem, med našimi zamejci v Italiji in v Avstriji, na slovenski Koroški in še kje. Koroški vokalni kvintet, kjer prepeva družina Breznik, deluje že okrog šest let. V takšni zasedbi delujejo že od vsega začetka. V njem prepevajo trije člani družine Breznik: ga. Viktorija, Andrej in Dani. Prav tako pa z njimi prepeva tudi naš domačin Drago Bec.Družina Breznik drugo leto obeležuje 40 let petja in v ta namen pripravljajo tudi velik koncert. Sicer pa se lahko pohvalijo, da imajo za seboj veliko nastopov po Sloveniji in v sosednji Hrvaški. Organizatorja sta se odločila, da so vstopnino, ki je znašala 5 evrov, plačali le moški obiskovalci, ženske pa so imele prost vstop, saj je ta večer bil namenjen njim. Veseli smo bili, da so se v tako velikem številu odzvale povabilu.Z denarjem od vstopnine smo pokrili potne stroške nastopajočih, Občina Juršinci pa je pokrila strošek pogostitve. Zbrane je nagovoril župan Občine Juršinci, gospod Alojz Kaučič. Prireditev je povezovala gospa Dragica Toš Majcen.Iskrena zahvala Darku Bogšu in Dragu Becu, ki sta pomagala pri organizaciji koncerta, predvsem pa je njuna zasluga,da smo te kvalitetne pevce lahko gostili pri nas, v Juršincih. Pevci so nam polepšali petkov večer inpovedali, da se v Juršincih dobro počutijo, zato nas bodo še kdaj razveselili s kakšnim koncertom. za KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci: Lidija Kunčnik 13 April 2015 šoPeK SoLzic zA MAMo 24. marca je Občina Juršinci v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem pripravila prireditev ob materinskem dnevu. Že ob vstopu v dvorano je obiskovalce pozdravila čudovita scena. Vsebina prireditve, ki so jo pod vodstvom mentorjev pripravili otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, se je navezovala na to scensko simboliko.Nastopajoči so se predstavili s petjem, plesom, recitacijami in igranjem na različna glasbila ter tako počastili ta praznik. Prireditev so obogatile gospodinje Hlaponcev z razstavo ročnih del. Obiskovalce prireditve sta nagovorila župan Alojz Kavčič in podžupanja Dragica Toš Majcen. Ob koncu prireditve so otroci vsem obiskovalkam podarili cvetje. Organizatorji so bili veseli množičnega obiska. irena Petek-zebec, Andreja Klarič, Katica Meznarič, tanja Kvar eVAKUAciJA ceLotne šoLe in VRtcA USPeLA Evakuacija iz prostorov šole je potrebna predvsem, ko pride do nepredvidenih situacij, ki lahko vplivajo na varnost učencevin zaposlenihter obiskovalcev šole. Te situacije so lahko: požar, potres, eksplozije ... Nujno je, da pred evakuacijo zaposleni spoznajo ta navodila in so seznanjeni z dopisom, ki je sestavni del tega načrta. Tokratna vaja evakuacije v Osnovni šoli Juršinci je bila speljana3. februarja 2015 ob 9.05po sledečem scenariju: - zagorelo je v šolski telovadnici, požar opazi učitelj/učiteljica in obvesti ravnateljico in osebo, ki je zadolžena za začetno gašenje požara. Vzrok požara je napaka na električni napeljavi; - požar se hitro razplamti, ker je veliko vnetljivih snovi; - ravnateljica odredi popolno evakuacijo šole; - ravnateljica obvesti hišnika in drugo osebje, da poskrbijo za umik iz prostorov šole in vrtca. Hišnik poskrbi za umik sektorja 1 (kuhinja, jedilnica, učilnice GOS, MAT, KEM, telovadnica in sanitarije1,2), tajnica poskrbi za umik iz sektorja 2 (učilnice SLJ, TJN, NIV. ZGO, GUM, garderobe in sanitarije3), šolska pedagoginja poskrbi za umik sektorja 3 (učilnice 2.a, 2.b, 1r, TIT, LUM, sanitarije 4), računovodkinja poskrbi za umik iz sektorja 4 (zbornica, knjižnica, učilnice 3. r., 4. r., 5. r., RAČ in sanitarije 5), delavka vrtca pa poskrbi za umik iz sektorja 5 (vrtec). Tokrat nismo poklicali gasilcev, reševalcev in policije. Namen evakuacije je naučiti učence in delavce, kako je treba opraviti zapustitev šolske zgradbe (evakuacijo šole).Izmerili smo čas izpraznitve šole, ki je znašal 4 minute. Preizkusili smo organizacijsko in tehnično pripravljenost za varno in hitro zapustitev zgradbe ob morebitnih izrednih razmerah. Če povzamem, smo šolo zapustili v zelo kratkem času, želimo pa si, da bi ostali samo pri vaji in da teh izkušenj ne bomo nikoli potrebovali. 14 April 2015 PetRoLoVA DonAciJA VRtcU JURšinci Petrol v dobrodelni akciji Naša energija povezujenamenja denar, predviden za nakup poslovnih daril, posameznikom, društvom in projektom v lokalnih skupnostih. Družba Petrol je izvedla akcijo Naša energija povezuje, katere namen je podpreti posameznike ali projekte v lokalni skupnosti, ki pripomorejo h kakovostnejšemu življenju in delu.Zaposleni na bencinskem servisu Petrol v Ormožu in Središču ob Dravi so nam polepšali zadnje decembrske dni, saj so nam namenili donatorska sredstva v višini 400 evrov. S temi sredstvi bodo v juršinskem vrtcu nabavili kakovostne igrače. Zavedamo se, da je igra pomembna za otrokov celostni razvoj, saj se otroci preko igre sproščajo, razvijajo domišljijo in ustvarjalnost. V imenu vseh udeležencev se družbi Petrol iskreno zahvaljujemo. Damjan šimenko UMetnoSt V VRtcU Rdeča nit letošnjega projekta 2014/2015 v vrtcu je umetnost. Veliko zanimivega se nam je že zgodilo letos v sklopu tega projekta, kar nekaj stvari pa še nas čaka, da jih izpeljemo po zadanih načrtih. Zelo veseli smo bili, ko nas je v vrtcu obiskala umetnica iz Juršincev, gospa Jožica Nedeljko. Zahvaljujemo se ji za prijaznost, za posredovano znanje in zanimive informacije o slikanju. Veseli smo bili, da smo lahko skupaj z gospo slikali, hkrati pa jo opazovali pri njenem delu, ko je slikala na platno. Zahvaljujemo se ji za podarjeno umetnino – sliko z motivom zime in otroškega rajanja na snegu. Pripravila: tanja Kvar 15 April 2015 Osnovna šola Juršinci, Juršinci 19, 2256 Juršinci, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v Vrtec pri OŠ Juršinci za šolsko leto 2015/2016 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za šolsko leto 2015/2016 potekal od 6. 4. 2015 do 10.4. 2015 od 8.00 do 14.00 v tajništvu šole. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani ali na sedežu šole Juršinci. Oddate jo lahko po pošti ali v tajništvu šole. Starše, ki ste že oddali vloge, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 758 00 71 v razpisnem roku. Številka: 134/2015 Datum: 10. 3. 2015 Osnovna šola Juršinci SReČAnJe SoVAšČAnoV VASi DRAGoViČ V vasi Dragovič smo se odločili, da obudimo nekoč že tradicionalno »Srečanje Dragovičarjev«. Z željo, da spet zbudimo dobro voljo, druženje in sodelovanje v naši vasi, smo potrkali na vsaka vrata v Dragoviču in naleteli na nasmejane obraze ter pozitivne odzive. To se je tudi pokazalo pri udeležbi samega srečanja, saj se nas je 7. 2. 2015 v gostišču »Pri Darinki« zbralo kar 50. Pridružili so se nam tudi nekateri bivši sovaščani. Skupaj smo se poveselili ob dobri jedači in domači kapljici. Zavrteli smo se ob odlični glasbi in tudi zapeli. Obujali smo stare spomine in tkali načrte za prihodnost ter naša prihodnja srečanja. Želimo si, da bi bilo odzivi na naša prihodnja vabila prav tako pozitivni, kot so bili do sedaj. Vaški odbor Dragovič 16 April 2015 PotoVAnJe, Ki te zAznAMUJe in oStAne DeL tebe – nePAL, tibet in PeKinG DA Veš, MoRAš to DoŽiVeti… Sadu – »dober človek«. Saduji se odrekajo materialnim dobrinam in spolnemu življenju. Želja po potovanju v dežele Azije je tlela že kar nekaj časa in končno sem se le odločila, da grem. Po premišljevanju, katero državo izbrati, pa je le padla odločitev – Nepal, Tibet in Peking.Na potovanju sem bila oktobra, kar je bilo ravno v času moje »tridesetke«. Potovala sem z majhno skupino popotnikov. Razen enega člana iz sosednje Hrvaške, smo bili vsi Slovenci. Skupino je vodil vodič iz popotniške agencije Shappa. Po letenju iz Brnika in prestopu v Istanbulu smo pristali v Katmanduju, glavnem mestu Nepala. Nepal je ena od najrevnejših držav Azije, ki pa te s svojo prvobitnostjo čisto očara. Država je znana po tem, da je na njenem ozemlju velik del gorovja Himalaja, in s tem tudi vrh najvišje gore sveta, 8.848 metrov visokega Mount Everesta, ki je na meji s Kitajsko. Uradni veri, hinduizmu, pripada 95 odstotkov prebivalstva, ostali so budisti in muslimani. Med pripadniki različnih ver vlada zgledna verska strpnost. In ravno to je tisto, kar je tudi mene povsem prevzelo. Ulice, polne družabnega življenja, trgovinic, stojnic, vonj po kadilih, meditativna glasba v ozadju in prijazni ljudje se ti zavedno vtisnejo v spomin. Vera je namreč, tako kot za Tibetance, temelj njihovega življenja. Hinduisti skušajo živeti v skladu z darmo, moralnim naukom, ki jih vodi skozi življenje, in verjamejo v reinkarnacijo (večni krog življenja). »Namaste« je pozdrav in zahvala, ki jo ob sprehodu skozi ulice Katmanduja slišiš od vsepovsod. Na cestah se gnetejo avtomobili, kolesarji, mopedisti, rikše, pešci, psi, krave... Vse zvoni, hupa, se preriva, vpije, ampak kljub vsemu vse mirno napreduje. Prve dni smo svoj čas namenili spoznavanju Katmanduja. Ogledali smo si nekaj veličastnih templjev in stup, ki so obdane tako z verniki kot turisti. Stupe so simboli budizma in predstavljajo Budo v sedečem položaju. Vsepovsod plapolajo molilne zastave. Dva izmed najbolj svetih in obiskanih templjev, ki smo si ju tudi mi ogledali, sta Swayambhunath (imenujejo ga tudi Opičji tempelj) in Boudhanath. Po bivanju v mestu smo se odpravili na podeželje, kjer so med nizi teras in riževih polj majhne vasice. Na poti proti nacionalnemu parku Chitwan smo se ustavili na reki Tisuan, kjer smo izvedli rafting. Po praznovanju rojstnega dne, sprehodu skozi džunglo, kopanju s sloni in jahanju slonov smo nadaljevali našo pot proti Pokhari, ki je bila naše izhodišče za treking okoli pogorja Anapurn. Majhno letalo nas je odpeljalo do kraja Jomson, kjer smo začeli naše štiridnevno potovanje in prehodili kar nekaj poti. Pot nas je vodila skozi vasice Kagbeni, Jarkmut do templja Muktinath na višini 3.710 metrov. Po bivanju v tej slikoviti pokrajini in na tej višini smo se spustili nazaj v dolino, nadaljevali proti vasici Marpha in nazaj v Katmandu, kjer nas je del ekipe zapustil, ostali smo naslednje dni nadaljevali potovanje proti Tibetu. Prečkanje meje s Kitajsko nam sicer ni delalo posebnih težav, morali pa smo izpolniti posebne obrazce in prehod prečkati peš. Fotografiranje na meji je bilo strogo prepovedano, imeli pa smo srečo, da smo bili skupina turistov in smo lahko prehiteli celo množico ljudi, ki so čakali na prečkanje meje. Pot smo od tam nadaljevali z džipi, ki so bili naše prevozno sredstvo vse nadaljnje dni popotovanja po Tibetu. Resnične 17 April 2015 značilnosti Tibeta ali v prevodu »strehe sveta« bi lahko opisali z besedami, ki jih je navajal v svoji knjigi »Vrnitev v Tibet« tudi Heinrich Harrer:spokojnost in vera, revščina, čarobna privlačnost, nenavadne barve pokrajine in ljubeznivost prebivalcev. Vse to smo tudi sami občutili med bivanjem v tej deželi, ki pa jo je vdor Kitajcev leta 1951 zelo zaznamoval. Tuja oblast Kitajcev nad Tibetom je trajala več kot 30 let, na kar kaže zunanje razdejanje tibetske kulture. Naša naslednja postojanka, pomembno izhodišče za odprave na M. Everest, je bilo mestece Tingri. V ranih jutranjih urah (še v temi)smo se z džipi odpravili proti baznemu taboru Everesta na 5.200 metrih nadmorske višine. Čeprav nas je tam v desetih minutah zelo zazeblo, nas je zavedanje, da stojimo pod najvišjim vrhom sveta, navdajal s prav posebnim občutkom ponosa. Upali smo si. Tibetska pokrajina se zdi kot ustvarjena za vero Tibetancev. Glavna vera je budizem. Častijo dalajlamo, povsod lahko vidimo molitvene zastavice, ki plapolajo v vetru, in ogenj, ki ga kurijo z jakovimi iztrebki. Našo pot smo nadaljevali proti Lhasi, središču Tibeta. Lhasa pomeni »kraj bogov«. Obiskali smo kar nekaj templjev, kjer ljudje prinašajo darove bogovom: kepe masla, steklenice z oljem, praženo ječmenovo moko (»tsampo«), bankovce.Srce Lhase in srce Tibeta ter najsvetejši tempelj Tibetancev je TsugLag Khan (Jokhang), kjer pobožni ljudje zvečer v trumah hodijo okrog njega po krožni poti Barkhorin mrmrajo molitve; nekateri se tudi mečejo na tla. Tu je središče vsega dogajanja. Drug simbol Lhase je palača Potala, ki je bila glavna rezidenca dalajlam. Po tem, ko je 14. dalajlama pobegnil v Indijo, je le-ta postala muzej. Eno od pomembnih turističnih destinacij, ki si jo je vsekakor vredno ogledati, je jezero Namtso, ki leži na nadmorski višini je 4.718 metrov. Namtso v tibetanskem jeziku pomeni »nebeško jezero« in je najvišje slano jezero na svetu. Počasi se je naše potovanje bližalo koncu in ostal nam je še let do Pod Mount everestom, najvišji gori na zemlji (vrh v ozadju), v nepalu znana pod imenom Sagarmatha (»čelo neba«), v tibetu kot Čomolungma (»mati vesolja«). Pekinga ter ogled nekaj največjih znamenitosti, kot sta Prepovedano mesto in Kitajski zid. Za konec bi povzela še nekaj besed članov naše skupine, s katerimi smo bili kot ena velika družina inki bi jih lahko tudi sama navedla. S te poti sem se vrnila drugačna. Večkrat se ujamem, da sem z eno nogo v mislih še vedno tam. Bogata zgodovina, duh budizma in hinduizma ter spoznanje, da lahko dve različni veri živita skupaj v medsebojnem spoštovanju in sožitju. Čarobno lepa, vendar kruta narava z gorami, ki so ovite v večni led in sneg, me je očarala in začarala. Prijazni ljudje z nasmehom na obrazu živijo pomirjujoče, spravno, mirno življenje, tolerantno drug z drugim, veselijo sevsakega trenutka življenja in živijo skromno. To je tisto, kar nam manjka. Sabina zorko boudhanath, ena od največjih stup na svetu. oblika naj bi uprizarjala budo v sedečem molitvenem položaju. 18 April 2015 VAbiLo zA oGLeD boKSARSKeGA SPeKtAKLA V DVoRAni tAboR V MARiboRU: DeJAn zAVec VS. SASHA YenGoYAn Spoštovani navijači Dejana Zavca! FAN CLUB Dejana Zavca organizira ogled borbe za naslov svetovnega prvaka po verziji WBF do 69.85 kg. Dobimo se v soboto,11. 4. 2015, ob 17.00 na športnem igrišču v Juršincih. Navijači, ki niste člani Fancluba in bi si želeli z nami, pokličite na tel. št. 041 777 422 (Jožef Mohorič) in si rezervirajte prosto mesto na avtobusu. Cena vstopnice in prevoza je 25 evrov. V nedeljo, 12. 4. 2015, ob 14.00 prirejamo sprejem za našega šampiona v Gabrniku pred gasilskim domom. Vljudno vabljeni vsi Dejanovi navijači! PODPRIMO NAŠEGA ŠAMPIONA OB POVRATKU NAZAJ NA SVETOVNI VRH! Upravni odbor kluba navijačev VAbiLo UReDništVA JURšinSKiH noVic Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive, pa tudi žalostne dogodke, ki jih piše življenje. Če želite, da bi kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, to sporočite odgovornemu uredniku. VAbiLo Društvo gospodinj “MARTA” Juršinci vabi vse, ki jih veseli peka, kuhanje ali ročna dela, da se nam pridružijo. Predsednica društva gospodinj ida cafuta Vse vaše prispevke in fotografije pošljite na naslov: • Občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, s pripisom ZA JURŠINSKE NOVICE • po e-pošti: jursinske.novice@gmail.com ali damjan.simenko@gmail.com Prispevke lahko oddajte tudi v tajništvu Občine Juršinci. Čebelarsko društvo Juršinci naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih uporabljate okolju prijazna škropiva. Škropite v pozno popoldanskem času. V tem primeru bodo drevje in druge cvetoče rastline dobro oprašene, prav tako pa ne bo prihajalo do zastrupitev. Hvala za sodelovanje, Čebelarsko društvo Juršinci 19 April 2015 Juršinske “SADne KUPe” v izvedbi KeD Juršinci Zarja velikonočnega jutra naj nas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, močnejša od sovraštva. To upanje naj nam daje smisel in pogum, da bomo z vedrim pogledom zrli v prihodnost. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Člani Kulturnega društva Hlaponci DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE! Tininkoticek V CVETLIČARNA Tina Horvat s.p. Zlatoličje 97 2205 Starše PE: Supermarket Jagoda Maribor Ptujska cesta 155 2000 Maribor 20 April 2015 Ključavničarstvo Denis Matjašič s.p. Sakušak 1a, 2256 Juršinci, Slovenija KmetijsKa mehanizacija in ključavničarski izdelki po naročilu www.demetal.si T: 02 754 60 33 M: 041 909 405 Naše usluge in storitve: - elektroinstalacije jaki in šibki tok; - instalacije alarmnih sistemov; - strelovodne instalacije; - instalacije centralnih sesalnih sistemov; - varčna razsvetljava; - meritve elektro in strelovod instalacij; - produkti za široko potrošnjo; - najem travnatega igrišča v Gabrniku; - najem prostora za piknik v Gabrniku (nogomet, odbojka na mivki ...). Anton Kokol mojster GSM: 041 246 213 Popravilo, montaža, prodaja in dobava rezervnih delov delovnih strojev in naprav. Prodaja obnovljenih in rabljenih strojev in naprav: motorne žage, kosilnice, kosilnice z nitko, škropilnice, motokultivatorji ... Nudimo nadomestne dele in vse vrste olja. Prodaja novih in rabljenih kosilnic ter ostalih strojev. Pooblaščeni serviser za Stihl, Husqwarna, MTD, Kawasaki, Ryobi, Homelite. Vidovič Brigita s.p. Kukava 31, 2256 Juršinci Na Antoličevi kmetiji ponujamo sveže kravje mleko ter domače mlečne izdelke iz polnovrednega in pasteriziranega mleka: • DOMAČI JOGURT - NAVADNI • DOMAČI SADNI JOGURT z dodatkom sadne BIO baze • NEPASIRANA SKUTA • KISLA SMETANA • MLADI SIR Z ZELIŠČI ALI BREZ (odličen tudi za žar). kmetijA ivAnA in RomAne HRGA Kontakt: 02 754 60 43 ali 041 802 261 ali kmetija.hrga@gmail.com