OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Rajko Muršič
GORAZD MAKAROVIC, SLOVENCI IN ČAS. Odnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja.
Krtina, Ljubljana, 1995, 446 str. (+ nepaginirani dodatki), il. ISBN 961-6X74-02-9
Gorazd Makarovič je s svojim delom o času pri Slovencih zaoral ledino rta področju, ki se je v zadnjih letih znašlo prav v osiščn raziskav v sodobni socialni/kulturni antropologiji. Avtoi izhaja i/ slovenske eln<»loške šote, zaznamovane z /.£<. >-t lov in.sko met;»dbletgijo, ki jo spretno d< »polnjuje s klasičnimi kuhurnozgoclt »vinskimi pristopi. lJi i obrav na v i dt »jemanja ča sli ga zanima ptebiv alstvo na Sit >v enskem v daljšem časi >vnem loku. vse od časov naselil ve Alpskih Slovanov sem Obravnavanje dojemanja časa pri Slovencih se konča v sedanjost^ saj Gorazd Maka rov ič v sklepnem delu obsežne knjige obdela polpreteklo zgodovino in pokaže, kako na posameznikovo "razpt»laganje s časom" odločilno vpliva lista družbena sila. ki ima v posesti moč odločanja.
V skladu s predmetno usmeritvijo slovenske etnologije je pomembno, da poskuša Gorazd Makarovič "poslušati" dojemanje časa v seli družbenih slojev. ne le vodilnih, čeprav so ti sloji glavni nosilci družbenih sprememb, ki jih prinaša "olv v ladovanje časa" < id visokega slednjega veka naprej. Analiza, ki jo ponuja se dotika tudi širše antropološke problematike, še posebej glede na neposredno zgledovanje po antropološko historičnih raziskavah I.eGolfil, Dubv ja in drugih an tropološko usmerjenih zgodovinarjev.
1'isto, kar pa še posebej krasi tlelo Gora zda Makaroviča, je le koč in berljiv slog ob hkratnem upoštevanju vseh zahtev znanstvenega navajanja virov in literature. Glede na to, tla je Gorazd Vlakarovič meri največjimi poznavalci ljudske (in ne samo "ljudske"!) nineinosii na Slovenskem, ne preseneča, tla velik del njegove argumentacije temelji na poznavanju umetniških del. ki st) bila doslej le malokrat taki > tejllno up<>štcvana ki >t inatei lalni v ir za razumevanje zgodovine i ne le v saktlan-jega življenja i Ravno tako skrbno je ol >delal dostopno arhiv ski m/, zgodovinsko in raziskovalno < muzejsko) gradivo (ki ga tu in tam dopolnjuje tudi z uporabo ustnih virov, pridobljenih na terenu), tako tki nam nekatere podrobnosti iz oddaljenih časov pogosto prikaže s prav plastično prepričljivostjo. Obširno gradiv o dokumentira tudi z bogatim slikov nim materialom in laksimiti.
Slovenci m i m je pj< >nirsko delo, ki ho - upe »šlevajoč izčrpen povzetek v angleškem jeziku - odmevalo ne le na Slovenskem. temveč 11 lili v širšem evropskem prostoru Kulturni socialni antropologi se v ečinoma ukvarjajo s koncepti časa pri manjših, pogoste» relativno izoliranih skupnostih, delo Goni zda Makaroviča pa odstira celovit pogled na zgodovino d<>
e i	jp ^
Gorazd Makarovič	
aLi	a ■
SLovenci	in čas
@ ^	
Odnos do	časa kot okvlr
in sestavina vsakdanjega	
	£1 vi j enja
m j»	I NO 1
	
jemanja časa [iti prebivalstvu določenega v glavnem obrobnega dela Evrope To je temeljno delo. je mejnik brez katerega si skorajda ne moremo predstavljali nadaljnjega razvoja slovenske etnologije, antropologije in historiogralije. gotovo pa bo odmevalo tudi v drugih družboslovnih in humanističnih vedah na Slovenskem in je, nenazadnje, dokaz, da se slovenski etnologi ne ukvarjajo sam<> s pi»slikanimi panjskiirti končnicami, krtovimi srci in kozolci
Kljub zelo jasno koneipiranemu konceptu časa. kljub izjem no skrbnemu in izčrpnemu preučevanju virov let kljub izredni mclodoloski jasnosti pričujočega dela se ne morem izogniti I udi nekaterim pomislekom, ki so se mi porajali ob branju Glavni očitek bi bil, tla avte >r bralca prepelje nek< iliko žejnega preko vode, saj obilno gradivo skorajda dobesedno zaduši kakršnokoli poanto pripovedi, v sklepnem delu pa se ta poanta pokaže kot presenetljivo [mistična in naivna.
Makarov ičevo delo je evropoceniristično. Čeprav je v ospre dju zanimanja čas pil Slovencih, ne bi bilo odveč !u in lam dodati tudi komparativnih vidikov, s katerimi bi avtoi poku kal tudi izven Evrope i spk >h p< »grešamo upe »šlevanje novejše anglo-ameriške literature na temo časa). Nič na primer, ne zv emo o nekoledarskih prazničnih ciklih l kakršen je 52-letni ciklus pri Dogonili). Dojemanje časa kol koledarja. torej tem-poralnosti. ujete v mrežo enakih enot, je umetna, kulturna tvorba. Nobene logike razen astrološke - ni v izbiri dvanajstih oz. Štiriindvajsetih ur dnevno, dvanajstih mesecev letno, ild. O telit pri Makaroviču ne zvemo veliko, čeprav večkrat omenja asi tok »gijo. Da to logiko uveljavlja listi ki ima moč, je pač triiizem, ki velja za vsake» družbeno ureditev Zanimivo je. tla se avtor izogne težavam pri računanju z okornimi rim
76
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
skiiui številkami, ki m) bile za zapisovanje letnic v rabi vse do renesanse. Šele uvedba "arabskih" številk pa je štel je in prem čuna vanje let bislveno olajšala,
Kljub očitni inlenei po antropološki Širini avtor pogosto sledi razlagam, pO katerih "ljudstvo" ni ustvarjalno, temveč večinoma prevzema kulturne prakse od višjih slojev To se še posebej jasno kaže pri Makarovičevcm obravnavanju prehrane in prehranjevalnih navad, likovne umetnosti, letnih šeg - še najbolj očitno pri pusto vanju, ki naj bi bilo na kmetih le posnemanje in prevzemanje predpostnih požrtij plemstva, čeprav je razlaga razvoja te šege bržkone bistveno kompleksnejša.
Čeprav se je avtor hotel izogniti distinkciji med "visoko" in "ljudsko" kulturo, se ji analiza pojmovanja časa na Slovenskem ni mogla izogniti. Res je, da so procesi medkulturnih interakcij tako kompleksni, da jih skorajda ni mogoče adekvatno rekonstruirati, še posebej ne v globalu in v celoti toda nekatere podrobnejše analize in prikazi potovanja določenih kulturnih elementov od enega sloja k drugemu ostajajo v Makarovičevcm delil neživljenjsko enosmerni. V likovni umetnosti (in gradbeništvu ter tehnologiji nasploh) gre večinoma najverjetneje res za prenos sofi stic i ranega znanja iz višjih (učenih) slojev na nižje. Toda to ni splošno pravilo Soodnosnosi med kulturami je namreč odvisna od več parametrov, ki jih ni mogoče izničiti Z enostavnim razlikovanjem med dominantno in podrejeno plastjo. Na dvorih, na Primer, so res kuhale kuharice iz okolice (vasi), loda smer Prenašanja kuharskih veščin gotovo ni tekla samo iz gosposke kuhinje v kmečko, ampak tudi nasprotno Res je, tla je bilo žaradi večje izbire artiklov v grajskih kuhinjah mogoče pripraviti veliko več različnih jedi. toda kmetje in kmetice so
morali e v svojo kuharsko veščino vložili veliko več krealiv ne ■noči, da so sploh lahko prebavljali/e "enolično" hrano. Kol
dokaz vzemimo pripravo jedi iz koruze in krompirja, ki so postale zares zanimive šele v trenutku, ko so koruzo in krompir sprejele "množice".
V glasbi, na primer, je soodnos med kulturama (torej "spoti njo" in "zgornjo" oz zgornjimi) povsem specifičen: "visoka glasba" je zelo redko neposredno vplivala na ljudsko, nasprotnih primerov pa je ogromno. Prav neverjetno je. da Go-razd Makarovič o glasbi (kot tisti kulturni dejavnosti, ki je morda .še najbolj bistveno vpela v čas) piše le posredno, predvsem v zvezi s prostim časom in obredjem. Ne omeni, na primer, izjemno poi nebnega dejstva* da je bilo pelje (in plesna godba) Še v začetku tega stoletja bistveno (ali vsaj opazno) počasnejšega tempa kot danes.
bralec. ki ni strokovnjak za področje 'likovnega Ustvarjanja, lahko samo občuduje Makarovičevo poznavanje gradiva. Vprašanje časa pa je kompleksna tema, o kateri je le deloma mogoče razmišljali s pomočjo orodij, pripravnih za analizo statične "upodabljajoče umetnosti" Iz drobcev. nametanih po besedilu in v dodatkih, na primer, ne zvemo veliko o mehaniki merjenja časa m o njenem vplivu na dojemanje časa v Evropi. Veliko zv emo o zvonjenju in celo petju/klicih mestnih, trških in/ali vaških stražarjev, malo pa zvemo o tem, kaj je pomenila uvedba mehaničnih ur v vsakdanjem življenju Evropejcev in v zahodni kulturi (ali vsaj o tem, kako se je to priznalo na Slovenskem).
Seveda pa navedene pripombe, razmišljanja in ugovori ni kakor ne zmanjšujejo pomena celotnega Makarovičevega dela - ne izhajajo iz zavračanja, temveč iz navdušenja, Delo si vsekakor zasluži pozorno branje, saj je med redkimi zgledi, kako je mogoče visoko znanost "prevesti" v razumljiv jezik Vzemite si čas!
GUSN1K SED 36/1996, št. 4
77