147 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti PovzeTek Pravniški državni izpit (PDI) slovi kot eden najzahtevnejših strokovnih izpitov. Do njega vodi več poti, prav vse pa vključu- jejo opravljanje pripravništva, ki se opravlja v različnih oblikah. ena izmed temeljnih oblik je sodniško pripravništvo, na katerega se osredotoča ta prispevek. Diplomanti prava, ki izpolnijo z zako- nom predpisane pogoje, lahko opravljajo sodniško pripravništvo na sodiščih, državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu v obliki redne zaposlitve za poln delovni čas. Takšno pripravništvo traja praviloma dve leti in je sestavljeno iz opravljanja raznovrstnih nalog in usposabljanja oziroma izobraževanja z namenom uspo- sobiti pripravnika za pristop na PDI in samostojno pravosodno pot. v zameno je pripravnik, po uspešno opravljenem PDI, na po - ziv Ministrstva za pravosodje dolžan skleniti pogodbo o zaposlitvi za enako obdobje, kot je trajalo njegovo pripravništvo. Pri tem ob- stoječi pravni red ne obravnava vseh pripravnikov enako, temveč med njimi vzpostavlja razlike, ki lahko pomenijo kršitev načela enakosti. Še več kot to, takšna ureditev lahko nadalje predstavlja tudi ustavno nedopustno omejitev pravice do proste izbire zapo- slitve, saj se oseba, ki pozivu ne bi sledila, izpostavi pretnji vračila stroškov izobraževanja v višini 24 bruto plač, prejetih v času opra- vljanja pripravništva. Takšna ureditev se ne zdi primerna, zato je v času predvidene reforme pravniškega državnega izpita še toliko bolj pomembno, da se navedeno tematiko ustrezno obravnava. Ključne besede: pravniški državni izpit, PDI, sodniško priprav- ništvo, sodniški pripravnik, zakon o pravniškem državnem izpitu, načelo enakosti, pravica do proste izbire zaposlitve. Sodniško pripravništvo in načelo enakosti Jure Švigelj 148 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Judicial traineeship and the principle of equality AbSTrA cT The State bAr exam (bAr) is regarded as one of the most de - manding professional exams. All paths leading to the successful bAr exam involve the pursuit of traineeship, which is carried out in various forms. one of the most popular choices among candidates and also the focus of this article is the judicial train- eeship. Graduates who fulfill the statutory requirements are able to pursue judicial traineeship in the courts, state prosecutor's office or state attorney's office in the form of full-time employ- ment. Such traineeships typically last two years and consist of special legal training in order to educate the trainees and make them capable for an independent judicial path in the future. In return, the trainees may be required, after passing the bAr and upon the invitation of the Ministry of Justice, to conclude a con- tract of employment for the same duration as their traineeship lasted. Unfortunately the existing legislation does not treat all the trainees equally. This can lead to discrimination of certain groups of trainees and therefore to a violation of the principle of equality. Moreover, the existing legislation could be under- stood as an unfounded restriction on the right to free choice of employment. If a trainee does not conclude a contract of em- ployment when summoned to so, he or she may be liable to refund the education costs in the amount of 24 gross trainee wages. because of the anticipated reform of the state bAr exam laws, now more than ever, is probably the right time to properly address this issue, as the current legislation does not seem to be entirely appropriate. Keywords: state bAr exam, judicial traineeship, judicial trainee, state bAr examination act, principle of equality, right to free cho - ice of employment. 149 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti 1. Uvod Pravniški državni izpit (s kratico: PDI) 1 je eden temeljnih po- gojev za opravljanje sodniške funkcije, funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva pravniški državni izpit. Hkrati je med pravniki (in širše) poznan tudi kot eden najzahtevnejših stro- kovnih izpitov, tako po kompleksnosti snovi, ki jo zajema, kot po njenem obsegu. Glede na vse navedeno pravniški državni izpit za mnoge, ki si želijo poklic pravnika opravljati v pravosodju, pred- stavlja vrhunec dolgotrajnega pravniškega izobraževanja, ki se zač- ne na pravni fakulteti, se nadaljuje skozi opravljanje pripravništva in pripravništvu sledečo fazo večmesečnih intenzivnih priprav ter se, če gre vse po sreči, zaključi z uspešno opravljenim pisnim in ustnim delom pravniškega državnega izpita. Pri vsem skupaj enega najbolj ključnih korakov predstavlja rav- no opravljanje pripravništva. Uspešno opravljeno pripravništvo v ustreznem obsegu predstavlja formalni pogoj za prijavo na izpit in je kot tako zakonsko urejeno. Po vzoru poklicev pri katerih se zahteva pravniški državni izpit 2 se lahko kandidati odločajo tudi med različnimi vrstami pripravništev 3 . Najkrajšo in posledično zelo zaželeno pot do uspešno opravljenega pravniškega državne- ga izpita predstavlja sodniško pripravništvo, ki pa z vidika določe- nih ustavno zagotovljenih pravic ni neproblematično. 2. zakonski okvir pravniškega državnega izpita v Sloveniji 2. 1. Predvidene sprememba zakonske ureditve pravniškega državnega izpita razprave o potrebnih spremembah in reformi aktualne zakon - ske ureditve pravniškega državnega izpita in njemu pripadajočega sodniškega pripravništva so bile v zadnjem desetletju na sporedu relativno pogosto, vendar do večjih sprememb na tem področju (še) ni prišlo. o navedeni tematiki je pisalo več avtorjev, pri čemer verjetno problematiko obstoječe ureditve pravniškega državnega 1 Pogovorno znan tudi kot „pravosodni“ izpit. 2 Sodnik, tožilec, državni odvetnik, odvetnik, notar in ostali. 3 Npr. sodniško pripravništvo, odvetniško pripravništvo, notarsko pripravništvo, etc. 15 0 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic izpita najbolje zajame triologija prispevkov v reviji Pravna praksa izpod peresa Luke vlačiča 4 , v kateri navedeni avtor v treh delih obravnava nekatere ustavnopravne vidike ureditve pravniškega državnega izpita v luči obstoječe problematike in prihajajoče re- forme tega področja. Na problematiko trenutnega sistema opo- zarjajo tudi drugi avtorji kot npr. Ana Hedrih 5 , Marko Novak 6 in ostali. Po drugi strani je oris trenutnih predlogov zakonodajalca lepo predstavljen v prispevku Gala Gračanina in r oka Pučnika 7 , ki sta analizirala idejni osnutek zakona o pravosodnem izpitu, ki naj bi nadomestil zakon o pravniškem državnem izpitu in na novo uredil področje usposabljanja pravnikov 8 za opravljanje sodnih in pravosodnih poklicev. Idejni osnutek zakona o pravosodnem izpitu sicer predstavlja konkretnejši premik v smer nove ureditve in je na voljo na spletnih straneh ministrstva. Ne glede na to bodo v prispevku zajeta vprašanja, zaradi obsežnosti, obravnavana v pretežni meri na podlagi aktualne zakonske ureditve pravniškega državnega izpita. 2.2. Aktualna zakonska ureditev pravniškega državnega izpita Vrste sodniškega pripravništva Temeljni pravni akt, ki ureja pogoje za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita je Zakon o pravniškem držav- nem izpitu (v nadaljevanju ZPDI 9 ), sprejet leta 1994 ter kasneje večkrat dopolnjen, nazadnje z novelo zPDI-D iz leta 2007. zPDI primarno ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem na- slovu magister prava ali univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije držav- 4 Glej Luka vlačič, Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita 1., 2. in 3. del, PP, 2018, št. 12/13, 14 in 15. 5 Glej Ana Hedrih, Pravniški državni izpit – ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen, PP, 2017, št. 20/21. 6 Glej Marko Novak, PDI danes in jutri, https://www.insolvinfo.si/Dnevnevsebine/k olumna. aspx?Id=140317 (zadnjič obiskano 28. 8. 2018). 7 Glej Gal Gračanin in r ok Pučnik, k aj nam prinaša nova ureditev PDI-ja? r evija Pamfil, 2017 Ljublja- na. 8 Po novi ureditvi se bo namesto sodniškega pripravništva uporabljal pojem pravosodnega usposa- bljanja, namesto sodniškega pripravnika pojem pravosodnega kandidata, namesto PDI pa pojem pravosodnega izpita. 9 v prispevku je uporabljeno zadnje uradno prečiščeno besedilo zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list rS, št. 13/94 in nasl.), ki upošteva tudi novelo zPDI-D in zakon o uravnoteženju javnih financ – zUJF; 151 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti nega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit 10 . zakon nadalje določa tudi način in pogoje, pod katerimi lahko magistri prava in univerzitetni diplomirani pravniki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita 11 , s čimer pa se ta prispevek ne ukvarja. Pripravništvo po zPDI traja dve leti. osnovna oblika priprav - ništva, ki ga opredeljuje zPDI je sodniško pripravništvo, ki se primarno izvaja na sodiščih, lahko pa tudi pri državnih tožilstvih in kot izbirno usposabljanje. zaključi se s pravniškim državnim izpitom 12 . zPDI v prvem odstavku 3. člena zPDI v grobem predvideva tri oblike pripravništva in sicer: a) sodniški pripravnik lahko opravlja pripravništvo kot ose- ba v delovnem razmerju na sodišču, b) sodniški pripravnik lahko opravlja pripravništvo kot ose- ba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, pri čemer se prispe- vek tu omejuje le na državnotožilsko oziroma državnoodvetni- ško 13 pripravništvo, c) sodniški pripravnik lahko pripravništvo opravlja volon- tersko. Poleg treh predstavljenih oblik sodniškega pripravništva, ki so predmet podrobnejše ureditve v zPDI, obstaja še četrta vrsta pripravništev, katere se poslužujejo pravniki, ki niso opravili ene izmed oblik sodniškega pripravništva po zPDI 14 . Gre za alterna- tivno obliko opravljanja pripravništva z namenom izpolnjevanja formalnih pogojev za pristop na PDI, ki se opravlja pri drugih z zakonom predvidenih delodajalcih v obsegu od 32 do 48 mese- cev. v praksi gre tu najpogosteje za odvetniško, notarsko in ostala 10 zPDI (op. pod črto. št. 9), prvi odstavek 1. člena. 11 Isto. 12 zPDI (op. pod črto. št. 9), prvi odstavek 2. člena. 13 zPDI sicer govori o državnopravobranilskem pripravništvu, vendar pa je zakonom o državnem odvetništvu, ki je pričel veljati 20. 5. 2017 oziroma stopil v veljavo 20. 11. 2017 ustanovil državno od- vetništvo, z uveljavitvijo katerega je prenehalo Državno pravobranilstvo r epublike Slovenije. Državno odvetništvo je prevzelo vse pristojnosti državnega pravobranilstva, pravice in obveznosti, funkcio- narje in javne uslužbence, zaposlene v državnem pravobranilstvu, posledično pa se tudi zakonska ureditev, ki se nanaša na državno pravobranilstvo sedaj uporablja še naprej za državno odvetništvo. 14 Pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita na podlagi 19.a člena zPDI. 15 2 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic pripravništva pri zakonodajnem organu, v državni upravi, upra- vah samoupravnih lokalnih skupnosti, etc. Ta pripravništva niso predmet tega prispevka, saj niso podvržena omejitvam, ki jih zPDI predvideva predvsem za sodniško pripravništvo ter državnotožil- sko in državnoodvetniško pripravništvo. Obveznosti sodniških pripravnikov zPDI poleg same izvedbe pravniškega državnega izpita, po - gojev za pristop na pravniški državni izpit ter pogojev za spre- jem v sodniško pripravništvo okvirno določa tudi obveznosti sodniških pripravnikov. Pri tem je za potrebe tega prispevka po- membno opozoriti predvsem na določbo zPDI, ki izrecno dolo - ča, da je pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec oziro- ma kot volonter, razen glede delovnega razmerja, v pra- vicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodi- šču 15 . zakon tako z drugimi besedami pove, da so vse tri oblike sodniškega pripravništva med seboj v pravicah, obveznostih in odgovornostih izenačene in se razlikujejo zgolj v okoliščini, da je prva vrsta pripravnikov v »rednem« delovnem razmerju s so- diščem, v nasprotju z ostalima dvema oblikama, kjer je priprav- nik bodisi v razmerju pri drugem delodajalcu oziroma sploh ni v delovnem razmerju. Ta določba je na tem mestu izpostavljena zato, ker je pomembna pri presoji vprašanja, ali zPDI po opra - vljenem pripravništvu utemeljeno nalaga obveznosti 16 le sodni- škim, državnotožilskim in državnodvetniškim pripravnikom 17 (v nadaljevanju: sodniški pripravniki v delovnem razmerju), ki so pripravništvo opravili v delovnem razmerju na sodišču, tožilstvu oziroma pri državnem odvetništvu. 15 zPDI (op. pod črto. št. 9), drugi odstavek 3. člena. 16 obveznost po šestem odstavku 11.a člena zPDI. 17 Državnotožilsko in državnoodvetniško pripravništvo sta glede obveznosti na podlagi 11.a člena zPDI izenačena s sodniškim pripravništvom, zato v nadaljevanju prispevka izraz sodniško priprav - ništvo zaobjema vse tri navedene oblike pripravništva. obveznost sklenitve delovnega razmerja oziroma vrnitve stroškov izobraževanja je bila sicer v zPDI prvič uvedena z novelo zPDI-c in se je nanašala samo na sodniške pripravnike v delovnem razmerju na sodišču, nato pa je bila z novelo zPDI-D razširjena tudi na državnotožilske in državnoodvetniške pripravnike. 15 3 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti Obveznost sklenitve delovnega razmerja oziroma povrnitve stroškov izobraževanja ena izmed temeljnih obveznosti sodniških pripravnikov v de- lovnem razmerju je v tem, da morajo po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustre- zno delovno mesto 18 za toliko časa, kakor je trajalo pripravništvo oziroma za krajši čas, v kolikor tako v pozivu odloči ministrstvo pristojno za pravosodje 19 . Ideja zakonodajalca je povsem legiti- mna in sicer meri na zagotavljanje dotoka usposobljenega kadra pravosodnim organom, katerega so 24 mesecev (ali ustrezno) manj le-ti usposabljali za pristop k opravljanju pravniškega dr- žavnega izpita in posledično za opravljanje dela na najzahtev- nejših delovnih mestih, ki jih mora opravljati pravnik z opravlje- nim pravniškim državnim izpitom. Minister za pravosodje tako na predlog predstojnika organa, ki ima prosto ustrezno delovno mesto, sodniškega pripravnika najpozneje v 30 dneh po opra- vljenem pravniškem državnem izpitu pozove na sklenitev delov- nega razmerja 20 . Če sodniški pripravnik na poziv delovnega raz- merja ne sklene, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva 21 . Gre torej za zelo hudo sankcijo, ki pomembno vpliva na pravico posameznika do svobode dela, močno omejuje ustavno zagoto- vljeno prosto izbiro zaposlitve in je kot taka problematizirana v nadaljevanju prispevka. 3. r elevantna ustavna izhodišča v Sloveniji so na podlagi 14. člena Ustave r epublike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) vsakomur zagotovljene enake človeko- ve pravice in temeljne svoboščine. vsi so pred zakonom enaki. Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm in si- cer pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri po- stavljanju kot tudi pri uporabi prava 22 . Načelo enakosti zahteva enako obravnavanje oseb oziroma položajev, ki so enaki, oziro- 18 Gre za delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem odvetništvu ali na ministrstvu, pristojnem za pravosodje. 19 zPDI (op. pod črto. št. 9), prvi odstavek 11.a člena. 20 zPDI (op. pod črto. št. 9), drugi odstavek 11.a člena. 21 zPDI (op. pod črto. št. 9), šesti odstavek 11.a člena. 22 Lovro Šturm v Lovro Šturm (urednik): komentar Ustave r epublike Slovenije, FDŠ, 2002, str. 172. 15 4 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ma različno obravnavanje neenakih oseb oziroma položajev, v sorazmerju z njihovo neenakostjo 23 . Nadaljnje pomembno izhodišče je 15. člen ustave, ki v drugem in tretjem odstavku določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava oziroma, da je z zakonom mogoče predpisati način njihovega uresničevanja, kadar je to določeno v ustavi, ali pa to je nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. ključna za pričujoči prispevek je tudi določba 49. člena ustave, ki na raven ustavno priznane človekove pravice povzdigne svo- bodo dela, v okviru katere je vsakomur zagotovljena prosta izbira zaposlitve 24 . Gre za pomembno pravico, saj zaposlitev zagotavlja posamezniku pridobivanje sredstev za preživljanje sebe in dru- žine, kar omogoča uresničevanje tudi nekaterih drugih človeko- vih pravic 25 , 26 . Svoboda dela oziroma prosta izbira zaposlitve se v skladu s 15. členom uresničuje neposredno na podlagi ustave. k er v 46. členu ni predvidena izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja te pravice, so na podlagi tretjega odstavka 15. člena dopustne omejitve le kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist 27 , ko torej za poseg obstaja ustavno dopusten cilj (t. i. test legitimnosti). Le če ta obstaja, je treba oceniti še, ali je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. oceno, ali ne gre mor - da za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo 28 . Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel slovenskega prav- nega reda. Gre za načelo, ki ga je po zgledu tujih ureditev uvedlo Ustavno sodišče in sicer kot izpeljanko iz načela pravne države 29 . Presoja ustavnosti v Sloveniji mora tako prestati test legitimnosti in test sorazmernosti, pri čemer je prvi pogoj za dopustnost po- sega v ustavne pravice zasledovanje ustavno upravičenega cilja, ukrep pa mora biti primeren, nujen in sorazmeren v ožjem smi- 23 Prav tam, str. 173. 24 Ustava r epublike Slovenije (Uradni list rS, št. 33/91 in nasl.), drugi odstavek 49. člena. 25 Miran blaha v Lovro Šturm (urednik), (op. pod. črto 22) , str. 507. 26 Npr. pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena, zasebne lastnine iz 33. člena, socialne varnosti iz 50. člena in svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave. 27 k ar je bil tudi cilj zakonodajalca pri sprejemanju ureditve v 11.a členu zPDI. 28 US rS, 3. 3. 2011 – Up 1116/09, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US29370, zadnjič obiskano 28. 8. 2018, 12. točka obrazložitve; glej tudi US rS, 24. 10. 2003 – U I 18/02, http://odlocitve.us-rs.si/sl/ odlocitev/US22758, zadnjič obiskano 28. 8. 2018, 25. točka obrazložitve. 29 Ustava r epublike Slovenije (op. pod črto št. 24), 2. člen. 15 5 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti slu 30 . Pri tem je omeniti, da enega izmed prvih zametkov načela sorazmernosti lahko najdemo že v letu 1992, ko je v zadevi U-I- 51/90 z dne 14. 5. 1992, v kateri je bila razveljavljena določba takra- tnega zakona o delovnih razmerjih, s katero je delodajalec pristal na omejitev svoje izvire poklica in svobode gospodarske pobude po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi za to od delodajalca dobil ustrezno materialno nadomestilo. Čeprav ustavno sodišče izpodbijanih določb ni razveljavilo iz razloga, ker bi šlo za omeje- vanje pravice iz 49. člena ustave, je takrat Matevž krivic v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob sklicevanju na načelo sorazmer- nosti zapisal, da je izpodbijana zakonska ureditev »neskladna z ustavo predvsem zato, ker pomeni nedovoljen oziroma prekome- ren poseg v ustavno zagotovljeno svobodo izbire zaposlitve (49. člen ustave) in svobodo gospodarske pobude (74. člen ustave)« 31 . In prav prekomeren poseg v ustavno zagotovljeno svobodo izbire zaposlitve (poleg tega, da je tudi arbitraren oziroma krši splošno načelo enakosti) je problematičen pri določbi 11.a člena zPDI. 4. (Ne)ustavnost 11.a člena zPDI ? 4.1. Oris okoliščin v katere so postavljeni sodniški pripravniki Pri obravnavi dolžnosti sodniških pripravnikov na podlagi 11.a člena zPDI je treba najprej opredeliti, kaj takšna omejitev za sodniškega pripravnika pravzaprav pomeni na zelo konkretni ži- vljenjski ravni. kot je bilo že pojasnjeno zPDI v šestem odstavku 11.a člena 32 določa, da je pripravnik, ki na poziv ne sklene delovnega razmer- ja, dolžan povrniti seštevek bruto plač, prejetih v času so- dniškega pripravništva. za lažjo predstavo obsega navedene obveznosti je nujna pretvorba navedene zakonske dikcije v de- narni znesek. Plača sodniškega pripravnika se na podlagi zakona 30 v zvezi z načelom sorazmernosti v praksi Ustavnega sodišča rS glej tudi Jasmina Čuk, Načelo so - razmernostni v praksi ustavnega sodišča republike Slovenije, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=96534, zadnjič obiskano 28. 8. 2018. 31 Matevž krivic v ločenem mnenju k odločbi US rS, 14. 5. 1992 – U I 51/90, http://odlocitve.us-rs.si/ documents/38/5d/u-i-51-90-lm.pdf, zadnjič obiskano 28. 8. 2018, drugi odstavek. 32 Podobno določbo pa je najti tudi v šestem odstavku 23. člena idejnega osnutka zakona o pravo - sodnem izpitu. 15 6 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic o sistemu plač v javnem sektorju 33 (v nadaljevanju zSPJS) določi z uvrstitvijo pripravnika v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega pripravnik sklene delovno razmerje. Sodniški pripravnik zPDI je uvrščen v tarifni razred vII/2 ter v 24. plačni razred javnega uslužbenca, kar na podlagi veljavne plač- ne lestvice pomeni, da za svoje delo prejme približno 1085 evrov bruto (oziroma nekaj čez 750 evrov neto) mesečne plače. Prera- čunano to pomeni, da bi sodniški pripravnik, ki je bil v delovnem razmerju 24 mesecev, moral v izogib obveznosti sklenitve delov- nega razmerja na podlagi poziva povrniti znesek v skupni višini več kot 26.000 evrov. Pri tem je uvodoma treba opozoriti predvsem na sledeči oko- liščini. 1. oseba se navadno zaposli na mestu sodniškega pripravni - ka neposredno po zaključku študija na pravni fakulteti. Pravi- loma študenti prava, ki redno opravljajo svoje obveznosti niso zaposleni in nimajo rednih mesečnih dohodkov. Tu so seve- da možnosti priložnostnih študentskih del, vendar pa takšna priložnostna dela največkrat niso zelo donosna, poleg tega pa študij, čeprav koncesioniran s strani države, ni brezplačen, saj je povezan s stroški bivanja, prehrane, prevoza in drugimi stro- ški. Glede na vse navedeno je povsem življenjsko zaključiti, da povprečen študent prava po zaključku študija na fakulteti in ob nastopu prve zaposlitve, nima obsežnejših prihrankov. 2. v r epubliki Sloveniji minimalna plača kot je določena z zakonom o minimalni plači (v nadaljevanju: zMinP) za leto 2018 znaša 638 evrov neto 34 . Minimalna plača se na podlagi določb zMinP med drugim določa ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin in se najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin usklajuje enkrat leto. Minimalna plača kot taka že po svoji naravi torej predstavlja spodnji minimum, ki naj gre delavcu, zato da lahko »normalno« preživi skozi mesec. Pričako- vanje, da bi lahko delavec prihranil znatni del minimalne plače ni realistično. Neposredna primerjava neto plače sodniškega pripravnika z minimalno neto plačo pokaže, da sodniškemu pripravniku mesečno kot plačilo za njegovo delo pripada zgolj 33 zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list rS, št. 56/02 in nasl.), prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 19. člena. 34 oziroma 842,79 evra bruto. 157 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti dobrih 100 evrov več, kakor je zakonodajalec opredelil znesek minimalne plače. Čeprav je morebiti sodniški pripravnik zelo varčen, mu glede na navedeno njegovi mesečni prihodki po plačilu osnovnih življenjskih stroškov in potrebščin v 24 mese- cih sodniškega pripravništva ne omogočajo privarčevanja zna- tnejše vsote denarja. Plačilo tako visokega zneska, ki celo presega 26.000 evrov tako za sodniškega pripravnika de facto pomeni, da v mnogih prime- rih sploh nima možnosti izbire ne-spoštovati poziv na sklenitev pogodbe o zaposlitvi na temelju 11.a člena zPDI brez da bi se podvrgel velikim (ali celo nemogočim) finančnim obveznostim. Ne more biti dvoma, da je takšni osebi pravica do proste izbire zaposlitve močno otežena, če ne kar onemogočena, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je tako velik poseg v pravico posameznika sorazmeren. v obravnavanem primeru torej že sama višina skupnega zneska (seštevek vseh bruto plač, ki močno presega skupni neto znesek, ki je bil pripravniku dejansko izplačan) lahko predstavlja poseg v pravico, ki je nesorazmeren oziroma prekomeren v razmerju do cilja, ki ga določba 11.a člena zPDI zasleduje. 4.2. Kaj se pravzaprav sploh vrača? Pri ocenjevanju ustavnosti in zakonitosti vračil bruto seštevka plač je nadalje pomembno vprašanje, kaj se pravzaprav vrača. Mo- žnosti sta dve: a) vrača se plačilo, ki ga je sodniški pripravnik prejel za svo- je delo, b) vračajo se stroški izobraževanja. Določba šestega odstavka 11.a člena zPDI je tu nekoliko ne - jasna, ker prepleta oba zgoraj navedena pojma 35 in določa, da se vrnejo stroški izobraževanja v višini seštevka bruto plač. Nekoliko bolj jasna je določba šestega odstavka 23. člena idejnega osnutka zakona o pravosodnem izpitu, ki nasprotno od zPDI, ne govori o vračilu stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, ampak govori zgolj o vračilu osebnih prejemkov v višini seštevka bruto plač, prejetih za čas pravosodnega usposabljanja. Idejni osnutek 35 pojem stroškov izobraževanja in pojem bruto plače. 15 8 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic zakona o pravosodnem izpitu torej stroškov izobraževanja sploh ne omenja, ampak kar določa, da mora pravosodni kandidat vrniti prejemke, ki jih je sam z delom zaslužil na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. a) Vračilo plačila, ki ga je sodniški pripravnik prejel za svoje delo v kolikor se zavzame prvo interpretacijo in se z vračilom se - števka vseh bruto plač ne razume vračila stroškov izobraževanja, temveč zgolj vračilo osebnih prejemkov, ki jih je sodniški priprav- nik prejel tekom opravljanja sodniškega pripravništva v rednem delovnem razmerju, je to eklatanten izraz neskladnosti obravna- vane sporne določbe zPDI s temelji delovnopravne zakonodaje. Sodniški pripravniki, ki so podvrženi omejitvi 11. a člena zPDI na - mreč delo opravljajo v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki se sklene za polni delovni čas v trajanju 40 ur teden- sko. Definicija delovnega razmerja je urejena v zakonu o delovnih razmerjih (zDr-1). Le-ta delovno razmerje opredeli kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovolj- no vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca 36 . Pri tem je ključno poudariti, da je eden temeljnih elementov za obstoj delovnega razmerja prav plačilo, ki ga prejme delavec v zameno za njegovo delo. kot je v svojem članku pravilno izpostavil že vlačič 37 , sodniški pripravniki v delovnem razmerju na sodišču poleg usposabljanja, ki je sestavljeno iz učenja, gotovo opravljajo tudi delo, ki ima za sodišče kot delodajalca določeno ekonomsko oziroma delovno vrednost. To jasno izhaja že iz Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, ki v 8. členu opre- deljuje naloge sodniškega pripravnika in med drugim določa, da med delovne naloge sodniškega pripravnika med drugim spada pisanje zapisnikov po odredbi sodnika, opravljanje posameznih dejanj na sejah senata, izdelava osnutkov sodnih odločb in dru- gih sodnih pisanj, opravljanje nalog v okviru strokovne službe za brezplačno pravno pomoč in ostalih, za delodajalca ekonomsko koristnih del, katera namesto osebja, ki bi ga sicer bilo treba zapo- 36 zakon o delovnih razmerjih (Uradni list rS, št. 21/13 in nasl.), prvi odstavek 4. člena. 37 Glej Luka vlačič (op. pod črto št. 4), str. 18. 15 9 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti sliti za opravljanje teh nalog, opravijo sodniški pripravniki. v pra - ksi so takšne obveznosti pripravnikov precej obsežne in obsegajo tako pripravo strokovno zelo zahtevnih osnutkov sodnih odločb, ki jih sodnik mentor, pogosto zgolj z manjšimi popravki in do- polnitvami, uporabi pri izdelavi sodne odločbe v tekoči zadevah, kot tudi celo vrsto ostalih pomožnih del. eno takšnih je npr. stro- kovno delo v službi za brezplačno pravno pomoč, bodisi v obliki tedenskih dežurstev, bodisi v obliki dvomesečne razporeditve na oddelek brezplačne pravne pomoči tekom trajanja pripravništva. Takšno delovanje oseb (sodniških pripravnikov), ki se na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita, pred- videva že sam zakon o brezplačni pravni pomoči 38 (zbPP). So - dniški pripravniki nadalje opravljajo tudi celo vrsto ostalih del, ki zajemajo tako transportiranje spisov osumljencem, katerim je bila odvzeta prostost, navzočnost pri pregledu spisa s strani take ose- be, prisostvovanje na sodnih prepoznavah in ta dela praviloma opravljajo enakovredno kot osebe, ki bi jih sicer sodišče moralo zaposliti oziroma plačati za opravljanje teh nalog 39 . Pri tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da je nižja stopnja uspo- sobljenosti sodniških pripravnikov za samostojno delo in s tem nižja ekonomska vrednost njihovega dela vsebovana že v osnovni plači sodniških pripravnikov. Sodniški pripravniki so s štiriindvaj- setim osnovnim plačnim razredom delovnega mesta oziroma na- ziva v razporejeni v občutno nižji razred kakor strokovni sodelav- ci na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca (PDI), na katero je praviloma pozvan sodniški pripravnik po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Strokovni sodelavec je nasprotno s sodniškim pripravnikom razvrščen v 34. plačni razred. Preraču- nano to pomeni, da sodniški pripravnik že zaradi dejstva, ker je le pripravnik (in kot tak manj usposobljen za delo), prejme temu primernih 70 odstotkov osnovne plače strokovnega sodelavca, kar ne nazadnje sovpada tudi z določbo zakona o delovnih raz - merjih, ki v 141. členu določa, da ima pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja 40 . 38 zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list rS, št. 48/01 in nasl.), peti odstavek 31. člena. 39 Glej Luka vlačič (op. pod črto št. 4), str. 18. 40 zakon o delovnih razmerjih (op. pod črto št. 36), prvi odstavek 141. člena. 160 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Glede na vse navedeno ne more biti nobenega dvoma, da ima sodišče kot delodajalec od pripravnikovega dela ekonomsko ko- rist, pri čemer je nižja usposobljenost pripravnika korigirana že z njegovo osnovno plačo v višini zgolj 70 odstotkov plače, ki bi jo ta oseba prejela, če bi že imela opravljen pravniški državni izpit. v kolikor torej določba 11.a člena zPDI zahteva vračilo osebnih pre - jemkov, ki jih je sodniški pripravnik prejel za svoje delo, je pravna osnova za tako vračilo neobstoječa. b) Vračilo dejanskih stroškov izobraževanja Druga možnost, ki se zdi bolj verjetna, pa je razlaga določbe še- stega odstavka 11.a člena zPDI 41 na način, da se vračajo vsakokra- tni dejanski stroški izobraževanja, ki jih ima sodišče s sodniškim pripravnikom. Upoštevajoč zgoraj opisane delovne obveznosti sodniških pripravnikov, ki jih imajo ti na podlagi 17. člena zPDI in Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu 42 oziroma kot so določene s programom sodni- škega pripravništva, stroški izobraževanja sodniškega pripravnika obsegajo predvsem stroške mentorjev ter stroške obveznih oblik izobraževanja, ki se izvajajo v okviru centra za izobraževanje v pravosodju 43 . Pri ostalih, manj zahtevnih in manj strokovnih delih, namreč posebno mentorstvo ni potrebno in se tudi ne izvaja. v kolikor gre za povračilo takšnih stroškov je zakonodajalec očitno ocenil, da je mesečna višina teh stroškov po nekem naklju- čju vselej enaka višini bruto mesečne plače sodniškega priprav- nika. Po takšni interpretaciji torej zakonodajalec ne predvideva vračila osebnih prejemkov sodniškega pripravnika, ki jih dobi za opravljanje svojega dela, temveč v skladu z načelom vzajemnosti terjatev zahteva povračilo stroškov, ki mu jih je sodniški priprav- nik povzročil neutemeljeno, s tem, ko po opravljenem pravniškem državnem izpitu ni želel skleniti delovnega razmerja na sklenitev katerega je bil pozvan. Sodišče kot delodajalec je bil tako neupra- vičeno oškodovan, saj je ostal brez kadra, v katerega je vlagal svoja sredstva in si obetal, da bo kasneje od tega imel koristi. 41 In s tem tudi razlaga določbe šestega odstavka 23. člena idejnega osnutka zakona o pravosodnem izpitu, ki nerodno govori le o vračilu osebnih prejemkov. 42 Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list rS, št. 26/08, in nasl.). 43 Gre predvsem za obvezne seminarje s področja temeljnih pravnih področij, ki jih Pravilnik o pro- gramu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu predvideva kot obvezne za pristop na pravniški državni izpit. 161 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti Toda kaj pa stroški izobraževanja volonterskih pripravnikov? Pred odgovorom na to vprašanje je na mestu kratek pregled dose- danje ustavnosodne presoje 11. a člena zPDI. 5. Dosedanja ustavnosodna presoja 11.a člena zPDI zdi se, da je interpretacijo o vračilo dejanskih stroškov izobra - ževanja v preteklosti zavzelo tudi Ustavno sodišče r epublike Slo- venije, ki je ustavno skladnost 44 obveznosti po 11. a členu presoja- lo v zadevi U-I-174/10-11, Up-944/10-7 z dne 1. 3. 2012. v navedeni zadevi je bilo pritožnici oziroma pobudnici na podlagi 11.a člena pogodbe o zaposlitvi naloženo povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času opravljanja sodniškega pripravništva, ker se po uspešno opravljenem pravniškem držav- nem izpitu ni odzvala na poziv za sklenitev delovnega razmerja pri okrožnem sodišču v Ljubljani 45 . Uvodoma je na mestu opozo- rilo, da je sodišče pri presoji uporabilo zPDI-c , po katerem se je obveznost vračila stroškov izobraževanja nanašala le na sodniške pripravnike (ne pa takrat tudi na državnotožilske in državnoprvo- branilske pripravnike). Nadalje je bilo izobraževanje takrat ovre- dnoteno s seštevkom neto plač in ne s seštevkom bruto plač, kot to predvideva trenutno veljaven 11.a člen zPDI. Ne glede na to je iz sklepa moč razbrati nekatera stališča oziroma smer razmišljanja ustavnega sodišča. Pobudnica je glede izpodbijane določbe 11.a člena zPDI v ustavni pritožbi oziroma pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 11.a člena zPDI postavila dva bistvena očitka in sicer: a) kršitev načela enakosti ter b) kršitev pravice do proste izbire zaposlitve. a) Kršitev načela enakosti v zvezi s kršitvijo načela enakosti je pobudnica izpodbijani določbi med drugih očitala, »da postavlja osebe, ki opravljajo so- dniško pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču v neena- kopraven položaj s pripravniki pri drugih delodajalcih, s priprav- 44 o ustavnosodni presoji 11.a člena zPDI podrobneje Luka vlačič (op. pod črto št. 4), str. 19 in 20. 45 US rS, 1. 3. 2012 - U-I-174/10-11, Up-944/10-7, http://odlocitve.us-rs.si/documents/72/15/u-i-174-10- up-944-102.pdf, zadnjič obiskano 28. 8. 2018, 1. točka obrazložitve. 162 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic niki v drugih dejavnostih ter tudi z drugimi osebami v delovnem razmerju« 46 . Ustavno sodišče se je sklicevalo na drugi odstavek 14. člena ustave, ki zakonodajalca obvezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno, dopušča pa mu različno ure- janje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razu- mni in stvarni razlogi. Pri tem je sodišče opozorilo, da je temeljna predpostavka za kršitev načela enakosti, da sploh gre za bistveno enake položaje 47 . Sodišče je z očitkom opravilo z utemeljitvijo, da glede na specifičnost sodniškega pripravništva po zPDI le-tega ni mogoče primerjati s splošnim pripravništvom, urejenim v zDr. Prav tako je sodišče menilo, da ne gre za bistveno enak položaj v razmerju do drugih oblik sodniškega pripravništva (volontersko pripravništvo in pripravništvo pri drugem delodajalcu) oziroma da je delovno razmerje tisti element, ki dela položaje bistveno ne- enake in zato ni potrebe po enaki obravnavi. Sodišče je namreč zaključilo, da se različne oblike sodniškega pripravništva v bistve- nem razlikujejo, ker se enak program sodniškega pripravništva opravlja v različnih statusih 48 . Temu nikakor ne gre pritrditi. Da je podana različna obravna- va na eni strani s trenutno ureditvijo sodniških pripravnikov in na drugi strani nekaterih drugih pripravnikov kot so pripravniki zdravniki in pripravniki na področju socialnega varstva namiguje že vlačič 49 . Poleg tega pa sama narava dela sodniških pripravnikov v de- lovnem razmerju, v primerjavi z delom kolegov, ki pripravništvo opravljajo volontersko, zgornjim zaključkom ustavnega sodišča ne pritrjuje. kot je bilo že izpostavljeno, zPDI izrecno določa, da je pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobra- ževanja, ki ga zagotavlja delodajalec oziroma kot volonter, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgo- vornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču. r es je, da različni statusi opravlja- nja pripravništva pomenijo različne dejanske situacije. vendar se razlike med sodniškimi pripravniki v delovnem razmerju in njiho- vimi volonterskimi kolegi, ki so posledica dejstva, da so eni zapo- sleni na sodišču in drugi ne, kažejo predvsem v tem, da sodniški 46 Prav tam, 8. točka obrazložitve. 47 Prav tam, 9. točka obrazložitve. 48 Prav tam, 13. točka obrazložitve. 49 L. vlačič, Luka vlačič (op. pod črto št. 4), str. 19 in 20. 163 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti pripravniki v delovnem razmerju opravijo veliko več nekih stro- kovno-tehničnih in referentskih del, ki jih volonterskim sodniškim pripravnikom ni treba opravljati. Slednje je predvsem posledica prisotnosti pripravnika na sodišču. Pripravnik v delovnem raz- merju je na sodišču 40 ur na teden, volonterski pripravnik pa zgolj po dogovoru z mentorjem, kadar dela z mentorjem. ob upoštevanju zgoraj predstavljenih delovnih zadolžitev so - dniških pripravnikov v delovnem razmerju ter upoštevajoč za- ključke, da pretežni del stroškov usposabljanja pri sodniškem pripravništvu najverjetneje predstavlja delo z mentorjem oziro- ma opravljanje izobraževanj v okviru centra za izobraževanje v pravosodju, nikakor ne narekuje avtomatičnega zaključka, da so položaji obeh skupin bistveno različni samo zaradi obstoja oziro- ma neobstoja delovnega razmerja. obe skupini pripravnikov se morata za izpolnitev pogojev za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita namreč na podlagi zPDI in pravilnikov udeležiti enakih seminarjev, opraviti enake kolokvije ter v sodelovanju z mentorji pripravljati enake osnutke sodnih odločb. razlika med eno in drugo obliko opravljanja pripravništva nastane predvsem pri vseh drugih, pogosto obstranskih delih, pri katerih pa priprav- niki v delovnem razmerju praviloma ne rabijo nekega obsežnega vodenja mentorjev in drugih oseb in posledično s tem tudi ne na- stajajo občutnejši stroški dodatnega izobraževanja. Še kako je torej na mestu vprašanje, zakaj je dolžnost povračila stroškov izobraževanja, ki očitno nastaja mesečno v višini, enako- vredni eni bruto plači, rezervirana samo za sodniške pripravnike v delovnem razmerju. oziroma z drugimi besedami, vprašanje, zakaj država drugi skupini pripravnikov, katere izobraževanje naj- verjetneje ni občutno cenejše, takšno izobraževanje podari. Pri tem seveda avtor ne namigujem na zaključek, da je treba tudi vo- lonterskim pripravnikom naložiti plačilo stroškov izobraževanja kot to predvideva 11.a člen zPDI, temveč zgolj apeliram na zako - nodajalca, ki naj pri sprejemanju nove ureditve pravniškega držav- nega izpita navedene pomisleke upošteva in sprejme rešitve, ki ne bodo v neskladju s splošnim načelom enakosti. b) Kršitev pravice do splošne izbire zaposlitve Pobudnica je uveljavljala tudi kršitev pravice do splošne izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena ustave. Ustavno sodišče je 164 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic takšen očitek odpravilo z obrazložitvijo, da so se sodniški priprav- niki izmed treh možnih oblik pripravništva prostovoljno odločili za delovno razmerje in s tem prostovoljno sprejeli obveznost, ki brez soglasja sodniškega pripravnika sploh ne bi mogla nastati. Pri tem je sodišče dodalo, da zakon omogoča tudi fakultativno nadomestitev te obveznosti s plačilom stroškov izobraževanja v višini seštevka vseh prejetih neto plač. obveznost sklenitve delov - nega razmerja na podlagi poziva naj po razlogovanju sodišča ne bi bila absolutna, saj bi se ji pripravnik lahko izognil s tem, da pla- ča znesek, ki ne presega zneska, ki je bil sodniškemu pripravniku dejansko izplačan. 50 Tudi takšna obrazložitev pri morebitni ponovni presoji protiu- stavnega omejevanja pravice do proste izbire zaposlitve ne bi sme- la biti sprejeta kot ustrezna. v prvi vrsti je na podlagi novele zPDI-D sedaj sodniški pripravnik, ki ne spoštuje poziva, dolžan vrniti sešte- vek zneska bruto plač, ki je bistveno višji od seštevka neto plač. Na- dalje bi bilo nujno treba presojati, ali sodniški pripravnik dejansko sploh ima realno možnost za fakultativno nadomestitev svoje ob- veznosti. Upoštevanje (finančnih) okoliščin, v katerih se znajdejo sodniški pripravniki in ki so že predstavljene pod točko 4.1., bi prej narekovalo drugačen zaključek. Trenutna obveznost kot je oprede- ljena v 11.a členu z PDI je tako visoka, da četudi je omejitev proste izbire zaposlitve v takšnih primerih legitimna in dopustna, nikakor ne gre zlahka zaključiti, da je v takšni obliki tudi ustrezna oziroma sorazmerna. Predvsem pa ne gre pritrditi zaključku, da bi se lahko pripravnik temu izognil že na začetku, če bi se odločil za drugo obliko opravljanja pripravništva. razmerje na podlagi določbe, ki ni v skladu z ustavo, ne postane skladno z njo samo zato, ker se je nekdo z njim strinjal in vanj vstopil prostovoljno, sploh če je pri sklepanju pogodbe prvenstveno omejen z določbo v zakonu, po- dredno pa kot šibkejša pogodbena stranka in brez realnih možno- sti pogajanj, še z določbo v sami pogodbi o zaposlitvi 51 . 6. Namesto sklepa Predstavljene dileme niso nove. kot je bilo prikazano v zadevi U-I-174/10-11, Up-944/10-7 z dne 1. 3. 2012 so se ta vprašanja z ne- 50 US rS (op pod črto. št. 45), 15. točka obrazložitve. 51 Določba 11.a člena zPDI je namreč povzeta tudi kot eden izmed členov v tipski pogodbi o zaposli - tvi, ki jo pri sodišču sklepajo sodniški pripravniki. 165 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti prepričljivim epilogom pred ustavnim sodiščem v enem primeru že obravnavala, sicer pa na tem področju v zadnjih letih ni bilo prav burnega dogajanja. Tudi zakonski in ustavni okvir se na tem področju nista spreminjala. kljub temu se zdi, da je omenjena pro - blematika v zadnjem letu ali dveh znova postala bolj aktualna in več kot potrebna kritične obravnave, ki mora preko argumentira- nega pravnega diskurza ponuditi ustreznejše rešitve od obstoje- čih. razloga za to sta predvsem dva. vse bolj se približuje nova zakonska ureditev sodniškega pri - pravništva, zato je prav, da se poleg ostale problematike pri spreje- manju nove ureditve upošteva tudi sorazmernost ukrepa vračanja stroškov usposabljanja oziroma se to področje uredi na način, da ureditev ne bo povzročala neutemeljene neenakosti med subjekti, ki se nahajajo v podobnih ali istih pravnih položajih. Še bolj kot to, pa so navedene zakonske določbe zPDI potrebne kritične obravnave zaradi spremembe prakse Ministrstva za pra- vosodje r epublike Slovenije, za katerega se zdi, da se predvsem v zadnjem letu v praksi ponovno pogosteje poslužuje zakonske določbe 11a. člena zPDI. Do oddaje tega prispevka avtor od Ministrstva za pravosodje nisem uspel pridobiti uradnega podatka glede števila poslanih pozivov sodniškim pripravnikom z opravljenim PDI na podlagi 11a člena v zadnjih letih, zato sledeči zaključki temeljijo zgolj in samo na mojih-avtorjevih osebnih opažanjih in izkušnjah oziroma na izkušnjah kolegov, ki so v zadnjem letu prejeli poziv na zapo- slitev po zPDI. Skoraj odveč je torej opozorilo, da zapisano nujno ne odraža realnega stanja. Glede na to, da sem avtor prispevka tudi sam opravljal sodni- ško pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču v trajanju 24 mesecev, sem bil tekom trajanja pripravništva v rednem stiku s kolegi, ki so v tem času zaključili svoje pripravništvo in opravili PDI. Pri tem je veljal nek splošen konsenz, da se z določbo 11a. člena zPDI ne gre pretirano obremenjevati, saj v praksi praviloma ni prihajalo do »prisilnih« pozivov na sklepanje pogodbe o zapo- slitvi na podlagi navedene določbe. v luči varčevalnih ukrepov in omejitev zaposlovanja v javnem sektorju ter upoštevajoč manj ugodno gospodarsko klimo se je zdelo, da je bilo vedno dovolj kandidatov, ki so bili pripravljeni prostovoljno sprejeti poziv, ki to pravzaprav ni bil. Tako številni kolegi, kot tudi sam, smo po opra- vljenem PDI prejeli klic iz kadrovske službe katerega izmed dr- 166 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic žavnih organov upravičenih do izdaje poziva, kjer so nas najprej povprašali, ali nas delo pri dotičnem organu zanima. v kolikor je bil odgovor negativen, do formalnega poziva ni prišlo, temveč je bil poklican naslednji kandidat. Navadno dokler se ni našla oseba, ki je bila za delovno mesto zainteresirana. Takšna praksa se kot kaže spreminja. v zadnjem letu sem bil seznanjen z več primeri, ko so bili sodniški pripravniki pozvani na sklenitev pogodbe o za- poslitvi na podlagi 11a. člena zPDI brez predhodne ali naknadne možnosti odklonitve poziva. zdi se torej, da se je, v luči izboljšanja gospodarske klime, ki omogoča pravnikom z opravljenim pravni- škim državnim izpitom več zaposlitvenih možnosti v odvetništvu oziroma izven pravosodja, pojavilo pomanjkanje oseb, ki bi se bile po opravljenem pravniškem državnem izpitu pripravljene za- posliti na sodišču, tožilstvu oziroma državnem odvetništvu. Temu nenazadnje pritrjuje tudi dejstvo, da je bilo v zadnjem času izvede- nih kar nekaj razpisov pri sodiščih 52 , ki so se končali neuspešno, saj ni bilo kandidata, ki bi bil pripravljen priti delati na delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca (PDI). To pravzaprav ni preveliko presenečenje, saj je oseba (po tem ko je zaključila obe bolonjski stopnji pravne fakultete, opravila naj- manj 24 mesecev pripravništva, na svoje stroške po pripravništvu opravila obsežne priprave na pravniški državni izpit in ga na kon- cu uspešno opravila) soočena z odgovornim delovnim mestom, kjer opravlja veliko tistih del, ki bi sicer odpadla na sodnika, za svoje delo pa je uvrščena v 34. razred plačne lestvice 53 . kot tak višji pravosodni svetovalec ob nastopu zaposlitve za svoje delo prejme mesečno plačo, ki je celo nižja od povprečne mesečne plače v r epubliki Sloveniji 54 . za nameček pa država kadru, ki ga je uspo - sabljala za tako zahtevno delovno mesto, niti ne omogoča neke pravne varnosti preko pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas 55 , temveč mlade pravnike preko takšnih in drugačnih nadomeščanj in projektov vrhovnega sodišča v veliki meri zaposluje zgolj pre- ko pogodb za določen čas brez realnih možnosti napredovanja. ob takšnem mačehovskem odnosu do oseb, ki naj bi predstavlja - le prihodnost slovenskega pravosodja je težko pričakovati vzpo- stavitev kadra, ki bo svoje delo na sodišču, tožilstvu ali državnem 52 Gre za javne podatke, ki se objavljajo na portalu sodstva r epublike Slovenije, v kategoriji razpisi in natečaji. 53 In za svoje delo prejme približno 1060 evrov neto plače. 54 Povprečna neto plača za avgust 2018 je znašala 1.097 evrov neto. 55 Čeprav je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas osnovna oblika pogodbe o zaposlitvi. 167 DIGNITAS n Sodniško pripravništvo in načelo enakosti odvetništvu resnično opravljal z vnemo, zadovoljstvom in pristno zagnanostjo. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je takrat, kadar je nekdo k temu prisiljen, na podlagi neke vprašljivo utemelje- ne in arbitrarne določbe zakona, ki zelo verjetno nima podlage v (še) ustavno dopustnem omejevanju pravice posameznika do svobodne izbire zaposlitve. Slednje je nedopustno v vseh primerih. Četudi bi se torej avtor- jev povzetek trenutne situacije, ki ga podaja namesto sklepa ozi- roma njegovo subjektivno doživljanje aktualnega stanja na tem področju izkazalo za povsem za napačno in bi se ugotovilo, da v praksi realno ne prihaja do uporabe 11a. člena zPDI, ki se odra - zi v kršitvi pravic posameznikov, je nedopustno že samo dejstvo, da aktualna zakonska ureditev to sploh omogoča. Nesorazmerno omejevanje pravic določenih oseb oziroma neenako obravnava- nje ene skupine oseb v razmerju do druge skupine oseb, ki se nahajajo v bistveno podobnem pravnem položaju, v slovenskem pravnem redu ne sme imeti mesta. 168 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic VIRI Knjige Čuk, Jasmina, Načelo sorazmernostni v praksi ustavnega sodišča republike Slovenije, Magistrsko diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2017, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=96534 (zadnjič obiskano dne 28. 8. 2018). Šturm, Lovro (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije, FDŠ, kranj, 2002. Šturm, Lovro (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije; Dopolnitev - A, FDŠ, kranj, 2011. Članki in revije Hedrih, Ana, Pravniški državni izpit – ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen, Pravna praksa, št. 20 /21 (2017). Gračanin, Gal; iPučnik, r ok; k aj nam prinaša nova ureditev PDI-ja? r evija Pamfil, https://www.pamfil. si/clanki/2017/11/28/kaj-nam-prinaa-nova-ureditev-pdi-ja (zadnjič obiskano dne 28. 8. 2018). vlačič, Luka; Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita 1. del, Pravna pra - ksa, št. 12/13, 2018. vlačič, Luka; Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita 2. del, Pravna pra - ksa, št. 12/13, 2018. vlačič, Luka; Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita 3. del, Pravna pra - ksa, št. 12/13, 2018. Novak, Marko, PDI danes in jutri, https://www.insolvinfo.si/Dnevnevsebine/k olumna.aspx?Id=140317 (zadnjič obiskano 28. 8. 2018). Zakonodaja in sodne odločbe U-I-174/10-11, Up-944/10-7 (http://www.us-rs.si). U-I-18/02 (Uradni list rS, št. 108/03). Up-1116/09 (Uradni list rS, št. 22/2011). Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list rS, št. 26/08, in nasl.). Ustava r epublike Slovenije (Uradni list rS, št. 33/91 in nasl.). zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list rS, št. 48/01 in nasl.). zakon o delovnih razmerjih (Uradni list rS, št. 21/13 in nasl.). zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list rS, št. 56/02 in nasl.). zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list rS, št. 13/94 in nasl.). zakon o minimalni plači (Uradni list rS, št. 13/10 in nasl.).